jGr BjAS IVI K. Ljubljana, n. marca 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V L, ŠTEV. 20 Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1959 Na podlagi 1. točke 9. člena in *• točke 27. člena statuta okraja Ljubljana ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-126/56) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 50-846/58) in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1959 (Ur. list LRS št. 44-213/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. febr. 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN OKRAJA LJUBLJANA ZA LETO 1959 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge In smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Smernice in ukrepi za gospodarski razvoj okraja Ljubljana v letu *9S9 predstavljajo konkretizacijo temeljnih ekonomsko-političnili nateg zveznega in republiškega ter okrajnega pespektivnega plana. 1'lan gospodurskegu razvoja upošteva postavljene naloge v predlogu Perspektivnega plana okraja in omogoča njegovo izvršitev. V tein okviru sc postavljajo v planu za leto 1959 naslednje naloge: 1. Se nadalje je treba povečati Proizvodnjo v vseh panogah gospodarstva tako, da se bo narodni dohodek v primerjavi z letom 1958 povečal za 10,7 °/o. 2. Predvideno povečanje materi-ftlne proizvodnje je treba doseči predvsem s povečanjem delovne sto-rilnosti, ki je osnovni pogoj za Uspešen gospodarski razvoj. Zaradi “'ga bo treba v letu 1959 mobilizi-rati vse sile, da se uresniči poveča-nje delovne storilnosti. Bolj kot do-s'ej bo treba skrbeti za racionalno z&Doslovanje delovne sile ter izboljšati organizacijo dela. Dosledno Je treba uvajati sistem nagrajeva- ditve. nja ________' -i i______ v nJa podjetja. II. poglavje Družbeni bruto proizvod In narodni dohodek , Izhajajoč od ravni proizvodnje, leto 1959 računa z naslednjim po posežene v letu 1958, in danih mate- rastoin d M*nih ter družbenih pogojev, se 1957 1958 ^ružbcni bruto proizvod orodni dohodek 178.670,8 198.176,8 218.005,3 78.361,8 87.610,4 96.950,4 — v milijonih din — po tekočih cenah 1959 155® 1959 1957 1958 110,9 110,0 ltl,8 110,7 ]«likšen porast družbenega bruto »izvoda in narodnega dohodka bo ORoče doseči predvsem z nadaljuj "J1 večanjem delovne storilnosti, in 1P osnov»i pogoj za uspešen gobarski razvoj in s tem tudi za v I anje življenjske ravni prebi- — s milijonih din Gospodarstvo skupaj Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Kmetijske zadruge in poslovne zveze — po tekočih cenah 1957 1958 1959 1958 1959 1957 1958 178.670,8 198.176,8 218.005,5 110,9 110,0 104.652,5 111.436,0 123.962,3 106,5 111,2 14.171,8 15.945,6 17.674,1 112,5 110,8 1.790,9 1.798,7 1.864,9 100,4 103,7 10.578,7 12.264,9 13.179,0 115,9 107,4 4.637.0 4.954,4 4.938,4 106,8 99,7 16.725,5 18.270,3 19.835,4 109,2 108,6 4.202,1 4.429,5 4.662,3 105,4 105.2 17.298,6 20.403,0 21.519,3 117,9 105,5 2.246,1 6.019,3 7.643,7 268,0 127,0 2.367,6 2.655,1 2.726,1 112, t 102,7 3. Med prvenstvene naloge letošnjega plana spada povečanje osebne potrošnje in družbenega standardu delavcev in uslužbencev, predvsem v mestih in industrijskih centrih. Osebna potrošnja pa mora naraščati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in produktivnostjo dela. Da se zagotovi skladen razvoj družbenega standardu, je treba v letu 1959 pospeševati stanovanjsko izgradnjo ler izgradnjo šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. 4. Povečati je treba izvoz in zmanjšati uvoz reprodukcijskega materiala. 5. Celotno investicijsko politiko je treba usmeriti v večja vlaganja za kmetijstvo, trgovino, obrt, gostinstvo, komimulo in družbeni standard. 6. Da se doseže večji učinek denarnih naložb in smotrna poraba razpoložljivih sredstev, je treba: o) združevati razpoložljiva sredstvu gospodarskih organizacij; b) doseči cenejšo gradnjo predvsem na področju stanovanjske gru- lil. poglavje Investicije 1. Na podlagi dosedanjega razvoju gospodarstva ter smernic, ki jih nakazuje perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja, je treba vlagali investicijska sredstva predvsem v tiste dejavnosti, kjer. bodo vložena sredstva že v letošnjem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Sredstva za investicije v osnovna sredstva, s katerimi razpolagajo okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori ter gospodarske organizacije, bodo v letu 1959 za 19°/« večja od razpoložljivih sredstev v letu 1958 in bodo po posameznih virih znašala: PJa »a osnovi delovnega učinka, po 7. Pri proračunski potrošnji je kttodinjstvom. V letu 1959 mora biti tudi dokončno izdelan urbanistični program mesta Ljubljane ter zn večje kraje v samem okraju. Izdelati jo treba tudi idejne regulacijske načrte za najvažnejše predelo ljub- ljanskih občin in večjih središč v okraju ter detajlne zazidalne načrte za ožje predele v Ljubljani. Občinski ljudski odbori nai na svojem območju združujejo sredstva gospodarskih organizacij ter jih usmčrjajo za ustanavljanje obratov družbene prehrane. S skupnimi sredstvi gospodarskih organizacij, stanovanjskih skupnosti in občinskih ljudskih odborov je treba organizirati obrate za prehrano delavcev gospodarskih organizacij in prehrano prebivalstva. VI. poglavje Izvoz Leta 1959 se bo povečala vrednost izvoza za 13°/o nasproti letu 1958. Pri industrijskem blagu bo znašalo povečanje izvoza 936 milijonov deviznih dinarjev, ali 28%, medtem ko bo izvoz kmetijskih in Panoga stroka Proizvodnja premoga Barvasta metalurgija Nekovine Kovinska industrija Elektro industrija Kemična industrija Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Papirna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja in obutve Živilska industrija Tobačna industrija Filmska industrija Industrija skupaj Kmetijski in gozdarski proizvodi Izvoz skupaj Na povečan izvoz industrijskega blaga bo med drugim vplivala povečana industrijska proizvodnja, osvajanje novih tržišč in utrjevanje že obstoječih, razširjen sorti-man izvoza in spremenjena struktura izvoza na račun večanja udeležbe več vrednih finalnih izdelkov (n. pr. v lesni industriji). Med industrijskimi strokami bo absolutno najbolj povečala izvoz lesna štroka. Povečanje gre predvsem na račun podjetja LIP Ljubljana. ki bo ustvarilo večji izvoz pohištva, furnirja in drugih proizvodov, zlasti s povečanjem sortimana svojega izvoza. Tudi ostala podjetja te stroke povečini povečujejo svoj izvoz — tu nai omenimo predvsem Lesno industrijo Litija (izvoz fur- gozdarskih proizvodov v letu 1959 ostal približno na ravni le.ta 1958. Po posameznih strokah in panogah bodo predvidoma dosežene naslednje globalne vrednosti Izvoza: Vrednost t 000 din ($ - 300 din) Ocena real. Plan Indeks 1958 1959 4959 1958 191.410 191.410 100 22.843 22.845 100 45.999 68.773 150 409.297 528.191 129 76.665 96.560 126 280.676 411.972 147 8.212 14.000 170 1,467.784 1,781.210 121 1.957 2.111 108 224.089 349.978 156 540.075 762.425 141 107.828 84.346 78 640.000 8.364 8.000 96 3,385.839 4,321.819 128 3,685.004 3,700.000 100 7,070.843 8,021.819 113 nirja in raznih finalnih izdelkov) ter KLI Logatec (izvoz lesne galanterije in igrač). Večji porast izvoza se predvideva v usnjarski in obutveni industriji, predvsem v Tovarni usnja Vrhnika, Tovarni usnja v Šmartnem in v Kamniku. Z občutnejšim porastom izvoza računamo nadalje pri kemični industriji (Tovarna Color bo izredno povečala izvoz sintetičnih in nitro lakov), pri kovinski industriji (Kovinska industrija Ig bo občutno povečala izvoz pločevinastih sodov), pri tekstilni industriji (Tekstilna tovarna Medvode in tovarna Motvoz in platno Grosuplje), medtem ko sc bo pri ostalih industrijskih strokah povečal izvoz lc v manjši meri. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VIL poglavje Industrija Večanje industrijske proizvodnje se bo nadaljevalo tudi v letu 1959, tako da sc bo povečal indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje po planu za 1959 nasproti realizaciji 1958 za 9%. Na ta način bo do konca leta 1959 doseženo 61 % proizvodnje, predvidene s perspek-Stroka livnim planom okraja Ljubljana za razdobje 1957—1961, kar kaže, da se proizvodnja giblje na ravni, predvideni s perspektivnim planom. Porast proizvodnje leta 1959 v posameznih industrijskih strokah nam kažejo naslednji indeksi: Indeksi fizičnega obsega Industrijske proizvodnje 1958 1959 t 1957 1958 111 —.proizvodnja električne cnetgije 101 130 112 — proizvodnja premoga 115 — barvasta metalurgija 99 101 104 101 116 — nekovine 105 106 (17 — kovinska industrija 108 111 119 — elektroindustrija 121 125 120 — kemična industrija 119 109 121 — industrija gradbenega materiala 103 117 122 — lesna industrija 116 109 123 — industrija papirja 98 101 124 — tekstilna industrija 105 109 125 — industrija usnja in obutve 103 112 127 — živilska industrija 106 109 128 — grafična industrija 103 106 129 — tobačna industrija 103 ' 104 130 — filmska industrija 90 150 Industrija skupaj 107 109 Proizvedene količine nekaterih važnejših proizvodov se bodo v letu 1959 gibale takole: Energetski proizvodi: Termična energija Rjavi premog Proizvodi za osebno potrošnjo: Dvokolesa Radijski aparati Televizijski sprejemniki Termični aparati Trikotažna konfekcija in tkanine Volnene tkanine Nogavice Galanterijsko usnje Reprodukcijski material: Azbestni proizvodi Elcktroporeclan Jekleni odlitki Odlitki sive in temper-litine Fitingi Firnež Plastične mase Laki, emajli Oljne barve Marmor, plošče Furnir Gradbeni material: Cement Zidaki i ( Euota mere 1958 1959 1959 000 mWh 253,7 338,6 1958 133 300 ton 1.650,0 1.717,0 104 kosov 31.000 35.000 113 kosov 14.700 16.400 112 kosov 223 2.000 897 t 490 527 108 t 1.107 1.179 107 000 m1 504 542 108 000 parov 632 750 119 000 m* 551 702 127 t 204 207 101 t 257 294 114 t 2.350 2.450 104 t 6.298 6.380 101 t 850 850 . 100 ' t 780 879 113 t 180 407 226 t 4.512 4.786 106 t 2.330 2.546 109 m1 8.400 14.100 168 in1 2.020 2.724 135 000 t 123 115 94 000 kosov 38.700 40.550 105 Proizvodnjo v letu 1959 bo mogoče povečati predvsem: 1. na osnovi doseženih uspehov v proizvodnji leta 1958, kakor tudi izvršenih investicij v letu 1958 in delno v letu 1959; 2. z racionalizacijo proizvodnih procesov in boljšim izrabljanjem posameznih podjetij; 3. s motrno kooperacijo med gospodarskimi organizacijami, za kar prihajajo v poštev zlasti kemična, Kovinska in električna stroka; 4. z normalno preskrbo s surovinami in energijo; 5. z izboljšanjem komercialne službe industrijskih podjetij, zlasti v odnosu do zahtev domačega in tujega trž.išča, glede sortimenta in kvalitete; 6. s povečanjem delovne storilnosti kot posledice bolj stimulativnega načina nagrajevanja, kakor tudi izboljšanja delovnih pogojev in večjih investicij za izgradnjo objektov družbenega standarda. Delovna sila je v preteklih letih Stroka naraščala znatno hitreje, kot predvideva perspektivni plan gospodarskega razvoja, zaradi česar ni zadovoljivo naraščala produktivnost dela. Zato je v letu 1959 treba doseči predvideni porast proizvodnje ob nespremenjenem številu zaposlenih, do bi se tako povečala produktivnost dela za okoli 8—9%. V ta namenje treba še nadalje uvajati in izpopolnjevati sistem nagrajevanja po delovnem učinku, izpopolnjevati organizacijo dela, razširjati kooperacijo med podjetji ter pospeševati standardizacijo izdelkov ter tipizacijo proizvodnje. Delovno silo, ki bi na podlagi takih ukrepov v posameznih podjetjih ostala odvečna, je treba usmerjati v podjetja, kjer se povečujejo zmogljivosti ali pa v druge dejavnosti, kjer je primanjkuje (obrtništvo). Število zaposlene delovne sile v industrijskih podjetjih in v drugih gospodarskih organizacijah, ki se, ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo, naj bi sc gibalo leta 1959 v primerjavi z letom 1958 takole: Povprečno Število 111 — proizvodnja električne energijo 112 — predelava premoga 115 — barvasta metalurgija 116 — nekovine 117 — kovinska industrija 119 — elektroindustrija 120 — kemična industrija 121 — industrija gradbenega materiala 122 — lesna industrija 123 — industrija papirja 124 — tekstilna industrija 125 — industrija usnja in obutve 127 — živilska industrija 128 — grafična industrija 129 — tobačna industrija • 130 — filmska industrija Industrija skupaj zaposlenih Indeks 1958 1959 1959 1958 954 963 101 7.597 7.395 97 227 227 100 3.124 3.061 98 9.346 9.346 100 3.885 4.116 106 2.202 2.025 92 1.841 1.945 106 6.953 7.161 103 1.618 1.491 92 7.643 7.716 101 2.526 2.375 102 2.143 2.143 100 2.401 2.353 98 721 660 92 174 ) 178 102 53.355 53.355 100 Znatnejše povečanje števila zaposlenih predvidevamo samo v elektroindustriji, industriji gradbenega materiala ter v lesni industriji. Povečanje v elektroindustriji ocenjujemo predvsem kot posledico povečanja obsega proizvodnje v tej stroki, kar deloma temelji tudi na povečanih zmogljivostih. Podobno pričakujemo porast delovne sile v industriji gradbenega materiala zaradi predvidenega večanja obsega proizvodnje v zvezi z velikimi potrebami po gradbenem materialu. Na porast proizvodnje leta 1959 bodo deloma vplivale tudi že investicije v tem letu. Računamo, da bodo do konca leta 1959 bruto investicije v industriji dosegle 47% bruto investicij, predvidenih z okraj- nim perspektivnim planom za razdobje 1957—1961. K smotrnejši uporabi investicijskih sredstev, osnovnih in obratnih, ki sc razdrobljena nabirajo po posameznih gospodarskih organizacijah, bo pripomoglo neposredno združevanje ten sredstev med podjetji in ljudskimi odbori. S takim načinom združevanja razpoložljivih investicijskih sredstev bodo omogočene tiste rekonstrukcije in novogradnje, od katerih ie predvsem odvisna izpolnitev petletnega perspektivnega plana za gospodarski razvoj okraja Ljubljana. Planirana proizvodnja se bo razvijala v letu 1959 po posameznih strokah takole: Proizvodnja električne energije se bo povečala za 30°/e v primerjavi z letom 1958. Povečanje temelji na polnem izkoriščanju termoelektrarn, ki prevladujejo v okraju kot dopolnitev hidroclektričnemu sistemu. Za dosego planirane višine proizvodnje je potrebno, da se zagbtovijo predvsem zadostne količine premoga in da se opravijo potrebni remonti v čim krajšem času. Za leto 1959 ocenjujemo dvig proizvodnje premoga za 4%. Povečanje bo rezultat odpiranja novih zalog v Dolu pri Hrastniku in deloma rekonstrukcij obstoječih rudnikov. Kemična tovarna Moste naj pripravi program za preusmeritev proizvodnje zaradi tega, ker je njihov način proizvodnje barita v primerjavi s proizvodnjo v drugih že obstoječih tovarnah zastarel. Vrednost proizvodnje v stroki nekovin bo narasla za 6°/e. Najznat-nejši dvig se predvideva pri proizvodnji plastičnih mas v tovarni Tesnilka, Medvode, in sicer za 42‘/o, medtem ko se bo znižala proizvodnja cementa zaradi rekonstrukcije »Cementarne« v Trbovljah za 6%. Pripravlja sc investicijski program za rekonstrukcijo Rudnika kaolina v Črni, ki jo predvideva tudi perspektivni plan okraja. Kolikor bo podjetju TOS Ljubljana uspelo na natečaju iz splošnega investicijskega sklada dobiti potrebna investicijska sredstva, bo podjetje v letu 1959 začelo z gtadnjo objekta za proizvodnjo triplcx steklu, ki je prav tako določena v perspektivnem planu. V kovinski industriji pričakujemo 11-odstotni porast proizvodnje. Tovarna koles >Rog« povečuje proizvodnjo za 10%. Tovorna pisalnih strojev TOPS bo proizvedla 6100 pisalnih strojev,-t. j. okoli 1750 več kot v letu 1958. Nadalje bo znat-. neje porastla proizvodnjn^kovja in kovinskega pribora. Ocenjujemo, da se bo proizvodnja podjetja »Litostroj« v letu 1959 zvečala za 14% proti letu 1958. K temu bo pripomogla tudi kooperacija z drugimi kovinskimi podjetji, tako bo na primer v sodelovanju s podjetjem INDOS proizvajalo večje gradbene stroje (hidravlične bagre in nakladalnike) ter viličarje in s tem bolje izkoristilo obstoječe zmogljivosti. Podjetje »Saturnus« bo v letu 1959 proizvajalo 10°/o več kot leta 1958. Podjetje povečuje proizvodnjo na dele za avtomobile, kot so pozicijske svetilke, žarometi za motorna kolesa, montažni žarometi in kolesarske luči ter podobno.^ No povečano proizvodnjo podjetja »Titan«. Kamnik, bodo vplivala nova osnovna sredstva (stiskalnica in oprema montažnega oddelka). Svojo proizvodnjo povečuje tudi strojna tovarna Trbovlje z uvedbo novih proizvodov. Predvideva se, da bodo tudi ostala podjetja kovinske stroke povečala obseg proizvodnje, vendar v manjši meri. V zvezi s povečano stanovanjsko izgradnjo je treba zagotoviti tudi proizvodnjo potrebnega gradbenega okovja in armatur. V primerjavi s preteklim letom bo dosegla elektroindustrija v letu 1959 za 25% večjo proizvodnjo. Proizvodnja se bo povečala v podjetju »Telekomunikacije« zaradi novih zmogljivosti pri montaži televizijskih sprejemnikov ter podjetju 1EV. Podjetje »Tela« Ljubljana bo povečalo proizvodnjo za 19%. Tak porast bo dosežen zaradi dograditve proizvodne hale, ki bo omogočala polno izrabo strojne opreme. V kemični industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 9%. Tovarna elektrokemičnih izdelkov »Belinka« je prešla v septembru leta 1958 iz poskusne v redno proizvodnjo ter bo v letu 1959 proizvedla za 54% več kot v letu 1958. Tovarna LEK zvišuje proizvodnjo za 22% na podlagi boljšega izkoriščanja zmogljivosti in delne mo-dernizacije opreme. Kemična tovarna Domžale bo nadaljevala svoj proizvodni program v smislu širjenja zmogljivosti za izdelke živilsko stroke, s čimer bo nadomeščala postopno opuščanje proizvodnje strupenih anorganskih pigmentov. V letu 1959 bo podjetje začelo s proizvodnjo krompirjeve moke. Kemična tovarna Kočevje bo nadaljevala "gradnjo svojih zmogljivosti, predvidenih po perspektvinem planu, kolikor ji bodo odobrena investicijska sredstvo iz splošnega investicijskega sklada. Pri istem pogoju bo začelo rekonstrukcijo prve proizvodne faze tudi Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik. V prvi etapi rekonstrukcije bi se opravila izgradnja obrata za proizvodnjo polifosfatov, rekonstrukcija in povečava obrata za železove okside ter izgradnja obrata za elektrolizo soli. Začetek prve etape je po perspektivnem planu predviden v letu 1959. Zaradi velikih potreb po gradbenem materialu bo industrija le-tega proizvedla zn 17% več kot leta 1958. Porast proizvodnje predvidevamo pri vseh podjetjih ob polnem izkoriščanju zmogljivosti. Izvajala sc bodo obsežna rekonstrukcijska dela v naslednjih opekarnah: Ljubljanske opekarne, Črnuče, Ribnica, Radomlje, Mengeš in v apnenicah Dobrepolje ter Zagorje. Slednja bo na osnovi te rekonstrukcije proizvajala hidriruno apno že v letu 1960. Računamo, da bodo v letu 1959 končane rekonstrukcijo v Ljubljanskih opekarnah in v obeh omenjenih apnenicah. Nadalje predvidevamo začetek gradnje tunelske opekarne »Indop« v Ljubljani in opokarniškega otirata pri Elektrarni Trbovlje zn proizvodnjo lurgi opeke, katere glavna surovina je pepel termoelektrarne. Tovarna »Izolirka« v Ljubljani bo zgradila proizvodne prostore zn proizvodnjo izolacijskega materialu stramit. Za ta obrat, kot za obrat lurgi opeke predvidevamo dovršitev del v letu 1959. V letu 1959 se bo začelo odpiranje centralne gramoznice v Ljubljani. Opekarne, ki razpolagajo s kvalitetnejšo surovino, naj povečajo proizvodnjo strešnikov na račun zidakov. Uspeh gradbene industrijo naj bi sc delno povečal tudi z boljšo kvaliteto in s tipizacijo cementnih izdelkov. V lesni industriji je predviden dvig proizvodnje z.n 9%, kar je rezultat predvsem dovršenih rekonstrukcij v letu 1958. V letu 1959 s0 bo nadaljevala in dokončala rekonstrukcija v furnirskem obratu pod- Jetja Lesna industrija Litija, ki bo ze v letu 1959 vplivala na dvig proizvodnje furnirja v tem podjetju od 270 kub. metrov v letu 1958 na približno 600 kub. metrov v letu 1959. Podjetje »Peta«, Radeče, predvideva izgradnjo nove sušilnice, s čimer »e bo proizvodnja pet povečala za 50V«. Pri Lesnoindustrijskem podjetju Ljubljana bo začel v letu 1959 obratovati novo grajeni obrat lamelnih vrat, medtem ko je pri podjetju LIP Ribnica predvideno nadaljevanje gradnje obrata vezanih vrat. Podjetje »Brest«, Cerknica, je izdelalo investicijski program za izgradnjo objekta ivernih plošč. Začetek gradnje te tovarne predvidevamo že v letu 1959. Zaradi vse večjega krčenja surovinske baze iglavcev v okraju je potrebna postopna preusmeritev na večjo predelavo lesa listavcev, zlasti bukovine. Pozornost je treba posvetiti tudi vsklajevanju novih zmogljivosti predvsem pri furnirju in vezanih ploščah z razpoložljivimi surovinami. Se nadalje je treba večati delež finalne predelave ter omejevati proizvodnjo izdelkov na nižjih fazah predelave lesa (zaboji, ladijski pod itd.). V papirni industriji se bo povečala proizvodnja za 1 °/o. Tovarna celuloze Medvode bo začela v letu 1959 z rekonstrukcijo naprav za pripravo kisline. Izvajati se bodo začele tudi rekonstrukcije v Papirnici Vevče in v Papirnici Količevo. Papirnica Radeče bo začela z rekonstrukcijo papirnega stroja I. z lastnimi sredstvi, ki pa bo končana v letu 1960. Z izvršenimi rekonstrukcijami se bo bistveno povečala proizvodnja v naslednjih letih. Obseg proizvodnje v tekstilni industriji se bo povečal za 9°/«. Na to Ie med drugim vplivala nabava strojne opreme v podjetjih »Ango-ra«, »Pletenina«, Ljubljana, Predilnica Litija, Tekstilana Kočevje, »Rašica«, Gameljne, »Totra«, Ljubljana, »Trak«, Mengeš, in »Univerzale«, Domžale. Z nabavo strojne opreme so bila odpravljena proizvodna grla v nekaterih podjetjih. V Tekstilni tovarni Medvode se bo v letu 1959 nadaljevala rekonstrukcija. Isto velja Za Tovarno sanitetnega materiala Domžale, kjer bo rekonstrukcija dovršena že v začetku leta 1959 in bo lahko vplivala na 53-odstotno povečanje proizvodnje v podjetju. Predvidena je 'rekonstrukcijo strojne Opreme v podjetju »Tonosa« Savlje, delna rekonstrukcija tovarne »Indu-Plati« Jarše in rekonstrukcija p.cstančnih strojev Predilnice v Li--1’ji. Podjetje »Volnenka« Ljubljana m>'nabavilo nov sušilni stroj, podrtje »Sava« Zagorje pa nove šivalne stroje. Podjetje »Rašica« Gameljne P° skupno z občinami Litija In Dobrepolje organiziralo dva nova obra-‘a 8 tem, da podjetje preskrbi stroj- opremo. V letu 1959 se bodo začela Po perspektivnem planu okraja pred-'jdena delo na. rekonstrukciji obstoječega obrtnega konfekcijskega obra-a »Modna oblačila« v Ljubljani. S em se bo pričela serijska proizvodnja težke konfekcije. V prvi etapi bo adaptirana in opremljena proizvodna j9'la bivše tovarne »Pckatetc« Ljub- Usnjarska stroka bo predvidoma Povečala proizvodnjo za 12*/o. Občnemu pomanjkanju surovin v letu se bo v letu 1959 odpomoglo z ,vajanjcm cenenih vrst surovin iz °iiiače proizvodnje ali iz uvoza. Na {j°vcčanje proizvodnje bo vplivala Vadba novih izdelkov, povpraševala ,P° teh izdelkih na tujih tržiščih “oljše izkoriščanje zmogljivosti. °varna usnja Kamnik bo nabavila dva strojilna soda, ožemalno in su- Predvideno povečanje hektarskih Silno napravo, kar ji bo omogočilo donosov je v skladu s perspektivnim zvečati proizvodnjo za 18°/o. v • • • planom in bo doseženo le z dobro živilski stroki predvidevamo organizacijo vsestranskega proizvod-porast proizvodnje za 9°/o. Med pod- nega sodelovanja med zadrugo in jetji, ki bodo povečala proizvodnjo, proizvajalci. V ta namen morajo zase odlikujeta zlasti podjetji »Sumi« druge že vnaprej pripraviti pro-Ljubljana in Kolinska tovarna Ljub- izvod ne plane za svoje področje in ljana. Podjetje »Sumi« je v letu 1958 predvideti potrebno mehanizacijo in renoviralo oddelek za proizvodnjo reprodukcijski material. Pri tem je čokolade, v letu 1959 pa bo nadalje- treba usmerjati zadruge na prehod valo z rekonstrukcijo v obratu de- na večletno proizvodno sodelovanje, sortnih izdelkov. Kolinska tovarna je ker bodo le na ta način smotrno na- v letu 1958 izvedla rekonstrukcijo bavljale polnilnice kavovin ter stopa v ko- stva. operacijo s Kemično tovarno Dom- in razporejale svoja sred- . . Ena izmed najvažnejših nalog v Žale pri proizvoda jiin oplemenitenju ietu 1959 je pr0l,0(J na znatno po-krompirjevih mok kot novega izdel- večanje proizvodnje krušnih žit in ka obeh podjetij. koruze. Ta akcija mora poleg raz- V letu 1959 bo končana izgradnja širjenja novih sort vpeljati tudi so-Mesnc industrije Zalog, ki bo poslala • dobim agrotehniko, ki bo imela mo-prve izdelke na trg že konec istega gan Vpi;v na izboljšanje celotnega leta. Skladno s smernicami republiške- proizvodnega postopka. Za leto 1959 je bilo na področju ga družbenega plana se bo povečala /,a |ct°. 1Je D.110 n“ JI, rv/" proizvodnja brezalkoholnih pijač - okraja že jeseni posejano 1230 ha ifa- sadnih sokov, ki jo organizirajo Ljub ljanske mlekarne. lijanskih sort pšenice in 550 ha priznanega semena domačih sort, to je Grafična industrija bo povečala '8> vseh površin pod pšenico. Na proizvodnjo za 6»/o zaradi rekon- teh površinah bodo preko zadrug in strukcij oziroma nabave strojev v letu 1958. Podjetje »Blasnikova ti- poslovnih zvez izvedeni vsi potrebni agrotehnični ukrepi za zagotovitev skarna« ie dopolnilo svojo strojno 35—40 q pridelka na hektar. V ta na-oprenio. Tiskarna »Jože Moškrič« je men Ik» potrebno v dobi vegetacije razširila oddelek cinkografije in tudi doda i še približno 700 kg umetnih izpopolnila svojo opremo. Strojno Jako da bo znašal celo ni opremo je izpopolnjevala nadalje ti- obrok umetnih gnojil na hektar ita-skarna »Toneta Tomšiča <, medtem hjanske pšenice povprečno 11)0 kg. ko bo v okviru svojega rekonstrukcijskega programa Triglavska tiskarna v letu 1959 zamenjala naj- Setev hibridne koruze v kooperaciji je predvidena na površini 600 ha ali I6%> od celotnega posevka ko- bolj obrabljene stroje z novimi. Kar- nizc. 360 ha od navedene površine bo tonažna tovarna Ljubljana pa bo nadaljevala rekonstrukcijo in raz- posajeno na .področju Gospodarske poslovne zveze Ljubljana, t. j. na pre- širitev podjetja tudi v letu 1959. I ro- dcjn Dolenjske in Ljubljanskega izvodu ja te stroke bo prav tako v barja, 80 ha v ravninskem predelu tem letu pogojena z razpoložljivo Kamnika in Domžal, 80 ha na pod-količino papirja. roč ju Gospodarske poslovne zveze V tobačni stroki sc jiredvideva Jjtija (Zasavje) in 80 ha na Ribni-porast proizvodnje za 4°/«. Tobačna $kem {n Kočevskem polju. Gospodar-tovarna je nabavila nov avtomat za jfo, poslovne zveze bodo izdelale po-pakiranje cigaret ter pripravlja ob- (jrobne proizvodne programe z vsemi novitev strojnega parka, kar pa bo agrotehničnimi merami, vplivalo na proizvodnjo šele v naslednjih letih. Da bo akcija uspešna, je treba izbrati v ta namen najprimernejša zemljišča. Plan za setev posameznih visoko-rodnih kultur je razdeljen predvsem na področja, ki pridejo za te kulture V letu 1959 se predvideva pove- v poštev pri rajonizaciji in imajo Čanje kmetijske jiroizvodnje za 10y«. talne in klimatske pogoje, da VIII. poglavje Kmelilstvo To bo doseženo predvsem z razširje- lahko zagotovijo njem proizvodnje v kooperaciji in s jzvodnjo. povečano proizvodnjo družbenega planirano pro- i*-* »i*»orn ps*„iTd.sr-.,,i.t„:itel izvajanju plana in proizvodnega so j9o/0 0(J celotne površine jiod kroin-delovanja bo kmetijskim zadrugam pjrjem 700ha od navedene površine pomagal strokovni kmetijski kader, posajenega na področju Gospo-Po posameznih strokah se bo gi- |jarske poslovne zveze Ljubljana, bala proizvodnja takole: Reali*. l«8 19» Reali*. ITO 1918 104.3 115 104 110 932.4 81 137 58 181 86 Poljedelstvo Živinoreja Sadjarstvo Vinogradništvo Domača predelava Skupaj kmetijstvo 110 111 Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje se jiredvideva porast odkupa tržnih presežkov za 13e/o. Poljedelstvo V letu 1959 predvidevamo pri po- membnejših kulturah na hektar: tele pridelke 19*8 1919 Pšenica 15.2 19 Ječmen 15 19 Koruza 20.5 24 Krompir 194 195 Detelje 41 50 Travniško seno 23,7 30 420 ha na kamniškem področju, 300 hektarov na Zasavju, 360 ha na ribni-ško-kočevskem področju in 320 ha na področju Cerkniške in Loške doline. Za potrebe kooperacijske proizvodnje krompirja in za delno izmenjavo semena izven kooperacije v letu 1960 je treba organizirati pridelovanje semenskega krompirja v rajonskih področjih na površini 160 hektarov. Zagotoviti je treba setev potreb* nih količin izbranega sortnega semena za prihodnjo jesensko setev, ki naj bi zajela 70°/o vseh površin pod žiti. Proizvodnjo semenskega materiala je treba pogodbeno vezati in sestaviti točne programe. Razmnoževanje uvoženega in izbranega semena vseh poljščin bo potekalo predvsem na družbenih posestvih. Izboljšanje hektarskih donosov krmskih rastlin bo doseženo z razširitvijo setve krmnih mešanic in z večjo uporabo umetnih gnojil. Na območju okraja bo vključeno v proizvodno sodelovanje z zadružniki približno 2000 ha travnikov in drugih krmskih posevkov. Družbena posestva sama pa bodo imela poji sodobno agrotehniko približno 3000 ha travnih površin. Predvidoma bo porabljeno 33.000 ton umetnih gnojil predvsem za pogodbeno proizvodnjo in za družbeni sektor. Živinoreja Živinorejska proizvodnja, ki daje našemu kmetijstvu pretežni del dohodkov, sc bo v letu 1959 povečala za 10°/o. Povečalo se bo številčno stanje živine, in to predvsem na družbenih posestvih, kjer bo nabavljeno približno 1980 glav rodovniških krav, v lastni vzreji pa bo vzrejeno 300 krav. Tako se bo na posestvih povečalo število krav za 68°/o. To povečanje bo doseženo predvsem s povečanjem krmne baze, na meliori-ranih površinah Ljubljanskega barja, na drugih posestvih pa z boljšim izkoriščanjem travnih in njivskih površin. Povečala se bo tudi osnovna čreda prašičev. Na družbenih posestvih' bo narasla od 2280 repov na 4000 repov, od tega bo okoli 500 plemenskih svinj nabavljeno iz uvoza. V rejskih področjih zadružnega sektorja bo vzrejeno okoli 800 plemenskih svinj, katerih pomladek je namenjen predvsem za rejo bekonov in pršutnrjev, uvožene svinje pa bodo dale pujske za vzrejo bekonov. Tako bo v letu 1959 za odkup spitano in vzrejeno: Mlade živine Plemenske rodov, živine Plemenske živine Pitane odrasle živine Mesnatih prašičev Mastnih prašičev Plemenskih svinj in merjascev Piščancev pohancev Velik del živine bo spitan na družbenih posestvih, ostalo pa v kooperaciji. Tudi rejo plemenske rodovniške živine bo treba pogodbeno vezati na kmetijske zadruge, ki bo«jo skrbele zn strokovno odbiro telet in za pravilno vzrejo. V ta namen je treba izdelati primerne oblike pogodbenega sodelovanja med kmetijskimi zadrugahii in proizvajalci. Vzrejeno bo 1200 rodovniških telet in bikov. Predvideni plan pitanja tei» reje živine in jirašičev bo dosežen zaradi stimulativne odkupne cene. Proizvodnja mleka bo porasla za Od tega na družbenih posestvih 2.000 glav 300 glav 10.000 repov 500.000 kom Skupaj 5.200 glav 1.200 glav 1.000 glav 2.000 glav 27.000 repov 5.000 repov 8.000 repov 500.000 kom nadaljnjih 100 litrov na kravo molznico, tako bo znašafla povprečna molznost 1800 litrov, na družbenih posestvih pa 3450 litrov. Uvedena bo rajonizacija živinorejske proizvodnje, ki bo z razliko v odkupni ceni med posameznimi rajoni zagotovila dvig proizvodnosti. Za povečanje proizvodnje mleka in mesa se bo v letu 1959 nadaljevalo križanje domačih pasem z intenzivno mlečnim, oziroma mesnim govedom. Umetno osemenjevanje se bo razširilo na 25.000 krav in bo zajelo 50 V* vseh krav. Na družbenih po« eetvih pa bodo umetno osemenjene vse krave. Pri tern bo treba posvetiti več pozornosti prenosom dednih lastnosti plemenjakov in pravočasno izločati neprimerne bike. Za izboljšanje odkupa in kvalitete mleka bo zgrajeno še 11 zbiralnic, ki bodo v oddaljenih krajih opremljene tudi s posnemalniki. Pogoj za izvedbo povečanja živalske proizvodnje je zvišanje in izboljšanje krme. V ta namen bo v okviru kooperacije pod intenzivnim gnojenjem približno 3000 ha travnikov, na družbenih posestvih pa približno 2200 ha. Od tega bo na družbenih posestvih 794 ha čredinskih pašnikov, v proizvodnji skupnosti pri zadrugah pa 314 ha. Ž manjšimi melioracijami in z gnojenjem bo izboljšano in urejeno 467 ha planinskih pašnikov. Na Ljubljanskem barju bo melio-Tiranih 710 ha travnikov, na Kočevskem pa 70 ha njiv. Za izboljšanje zamočvirjenih travnikov na Dolenjskem je treba ustanoviti vodne, oziroma melioracijske skupnosti na Grosupljem, v Šentvidu pri Stični in Ivančni gorici. V perutninarstvu bodo za proizvodnjo valilnih jajc skrbela rejska središča domače kokoši jerebičarke in bodo dala valilnici okoli 150.000 jajc. Perutninarski obrati na družbenih posestvih pa bodo preusmerjeni v proizvodnjo volilnih jajc belih ameriških kokoši pasme White Rock za novo ustanovljeno farmo pohancev v Zalogu. Predvidoma bo la farma v letu 1959 proizvedla 500.000 piščancev pohancev. Račja farma Dolsko bo povečala Število rac nesnic od 4000 kosov na 10.000, do predvidene polne zmogljivosti. Za ta namen pa bo treba zgraditi še 10 racarnikov. 7> povečanje številčnega stanja govedi bodo kmetijska posestva Kočevje, Bokalce, Zadobrova, Pšata in Barje z novogradnjo ali adaptacijami zgradila še 1700 stojišč za odraslo Živino. Za pitanje mlade živine pa potrebuje Kmeti jsko-gozdarsko po-setvo Kočevje 5 hlevov za 1000 telpt, posestvo Črnelo pa 4 hleve za 800 telet (baby-beef). Za rejo bekonov bo potrebno adaptirati stare svinjake, poleg lega pa zgraditi še 18 novih z zmogljivostjo 5800 prašičev. Važno vlogo pri izvršitvi teh nalog bo imela tudi veterinarska služba e opravljanjem zdravstvene zaščite In zdravljenja živali. Sadjarstvo V letu 1959 se predvideva zasaditev 268 lin novih sadnih nasadov in 133 ha jagodičevja. Od predvidene skupne površine bo zasajeno 5*/o na družbenih posestvih, ostalo pa v okviru sadjarskih skupnosti s kmetijskimi zadrugami, predvsem v občinah Litija, Domžale. Kamnik, Moravče, Polje, Kočevje, Grosuplje, Ivančna gorica, Cerknica, Šentvid, Dobrova in Medvode, še bolj kot do sedaj bo potrebno obnovo osredotočiti na večje komplekse in obnavljati predvsem intenzivne nasade, ki bodo hitreje obrodili in dajali kvalitetno sadje. Za predvideni obseg obnove je zagotovljeno iz proizvodnje v letu 1959 približno 40.000 drevesc in zadostno število sadik jagodičevja. Iz drugih okrajev bo nabavljeno še 10.000 sadik višenj in sliv. V letu 1959 sc predvideva v drevesnicah proizvodnjo 50.000 sodnih sadik. Predvideva se, da bodo v letu 1959 likvidirane 4 drevesnice, kolikor v 000 din Družbena posestva 1. Hlevi zu 1300 krav in 850 glav mlade živino 254.901 2. Stroji: 2 buldožerja, 2 bagra, 10 traktorjev s priključki in opremo za hleve 122.085 Nakup 1580 krav, od tega 350 iz uvoza 230.600 Za gospodarske zgradbe (remize, skladišča itd.) 55.000 melioracije na Burju 230.000 izvrševanje del na lšei 65.000 družbeni standard in preureditev Delavskega doma na Jesenkovem 80.000 Za adaptacijo 3 hlevov in zn adaptacijo poslovnih prostorov za Zavod za ureditev Ljubljanskega barja 16.000 Za Za Za Skupaj 1,053.586 v 000 din II. Zadružna poslovna zveza bo skrbelo za sledečo investicijsko izgradnjo: 1. Farma bekonov za gradnjo 14 svinjakov za 1051 prašičev 409.000 za nabavo svinj iz uvoza (500 repov) 45.000 2. Obrat Črnelo za 5 hlevov po 200 telet, Pšata 2 hleva za 200 krav, Zadobrova 2 hleva za 200 krav skupaj z iz-molžiščem 224.447 3. Obrat Dolsko 16 racarnikov za race nesniee in 6 za mlade race 10.000 4. Za dokončno izgradnjo kurje farme v Zalogu z vso opremo 151.592 5. Družbeni standard 79.106 6. Za nabavo 400 krav 52.700 S k n p a j 971.845 Kmetijske zadruge: 1. Kmetijski stroji in oprema v 000 Rudnik, Litija. Trbovlje, Cerk-lco, Ribnica in Kočevje. Nove ceste La se bodo začele graditi v občinah i "unik in Hrastnik. Potrebna do-"nientaeija za gradnj.o cestnega Ju rež j a se bo izdelala za območje I a''T|e gore v občinah Sodražica in ',)ska dolina. Skupna dolžina novo grajenih cest bo znašala 22 km. j' Vgradnjo ter vzdrževanjem cest " Poti se bo omogočil cenejši in acionnlnejši tronsport lesa iz tistih *uzdov_ itjp, je ),j|0 spravilo lesne ,lse do sedaj otežkočeno. Nove lognrniee se bodo grodile . občinah: Kamnik. Kočevje. Do-vruvo. Polje in Cerknica, nadalje-vll|u pa se bo izgradnja logarnic j "očinah: Loška dolina, Cerknica Lašče. Poleg tega bosta adupti-«.Ut dve stavbi za loirarniof v nli-n«h Idili ja in Ljubljana-Rndnik. h /-a mehanizacijo gradeni se bo til'avi| cestni valjar in drobilec. P Vrednost gradbenih del podjetij iz drugih okrajev bo predvidoma znašala 951 milij, kar je za okoli 50*/« več kot v preteklem letu. Tudi v letu 1959 bo težišče gradbene dejavnosti na objektih družbenega standarda. Nacionalizacija zemljišč in pripravljena urbanistična dokumentacija bosta v letu 1959 omogo- čili masovno Izgradnjo večjih kompleksov stanovunjskili enot predvsem na področju mestu Ljubljane. Predvideva se gradnja 2100 stanovanj, za kar bo na razpolago 5200 milij. dinarjev, in to iz stanovanjskega sklada, sredstev podjetij in ostalih virov. Predvideni obseg gradbene dejavnosti bo zahteval predvsem povečanje kapacitet, racionalnejšo organizacijo in večjo produktivnost dela, postopno uvajanje modernejšega in hitrejšega načina gradnje, boljšo oskrob z gradbenim materialom in povečanje zmogljivosti gradbene obrti. Podjetja bodo morala izpopolniti svojo mehanizacijo z nabavo opreme za visoke gradnje, t. j. žerjavov, omelalnih in drugih strojev ter transportnih sredstev. Omogočiti jim je pa tudi treba nabavo rezervnih delov. Predvidene bruto investicije v gradbeništvu bodo znašale v tem letu okoli 607 milij. dinarjev in se bodo krile iz lastnih sredstev podjetij, ostalih lokalnih virov in iz splošnega investicijskega sklada. Za izvršitev pripravljalnih del na posameznih gradbiščih je treba izkoristili zimsko sezono. Z dolgoročnimi pogodbami, z večjimi investitorji in na podlagi kompletne dokumentacije zn standardna stanovanja, po načrtih, ki so se izkazali kot primerni, bo gradbenim podjetjem omogočeno, da si organiziralo velika gradbišča. Na teh gradbiščih bo možno organizirati tildi splošno oskrbo in nuditi delavcem kvalitetnejšo prehrano zlasti z uvedbo dopoldanskih toplih obrokov. Na vseli gradbiščih fmj bi potekala dela po naprej izdelanem operativnem planu s strogim zasledovanjem izvršitve. Vsa dela, katerih učinek se lahko zasleduje, je treba normirati. Uvesti je treba premira-lije za dosežene izboljšave v organizaciji proizvodnje, da bi se povečalo zanimanje kadrov za racionalnejšo gradnjo. Povečati je treba tudi higiensko tehnično zaščito, da bi se zmanjšalo število bolezni in poškodb. V čim večji meri je treba uporabljati belgijski način gradnje z nekvalificiranimi delavci, ki ie pokazal do sedaj vidne uspehe. V mrtvi sezoni bi bilo pa treba organizirati teoretične in praktične tečaje. S temi ukrepi bi bilo deloma rešeno vprašanje pomanjkanja kvalificirane delovne sile. V letu 1958 začeto akcijo za gradnjo družinskih in samskih stanovanj za gradbene delavce je treba pospešeno nadaljevati in tako omogočiti gradbenim delavcem primerne stanovanjske pogoje in nastanitev predvsem v Ljubljani, kjer je to vprašanje najbolj pereče. To pa velja tudi za gradbena podjetja iz drugih okrajev, ki nai bi, na ljubljanskem teritoriju zgradila samska stanovanja za delavce, ki bodo zaposleni pri gradnjah v Ljubljani. Na ta način si bodo podjetja zagotovila predvsem stalno delovno silo, zmanjšala se bo pu tudi fluk-tuacijo. Se vedno pa bo treba del delovne sile, predvsem sezonske, nasla-njevuti v provizoričnih delavskih naseljih, ki bodo morala biti skrb-nejc urejena. Industrija gradbenega materiala, mora podvzeti vse mere, da se čim-prej realizirajo predvidene rekonstrukcije, ki bodo omogočile povečanje proizvodnje in sortimenta, ki danes zaradi velikega obsega gradbenih del ne zadostujeta potrebam. Zaradi pomanjkanja opeke bo treba uporabljati tudi druge materiale ter izvesti vse uvodne priprave za uvedbo lahkih gradbenih plošč iz rastlinskih odpadkov tipa STRAMIT, v drugi polovici leta pa je treba začeti s poskusno proizvodnjo. Podpirati je treba vsako inicia--tivo v uporabi novih materialov, Če so ekonomsko utemeljeni in Če pomagajo pospeševati razvoj gradbeništva. Predhodno je pa treba vsako novost preskusiti in s produkcijo pričeti le v primeru dokazane ustreznosti na poskusnem elementu ali objektu. Neskladnosti med gradbenimi deli in zaključnimi obrtniškimi deli, ki so postale • zaradi težišča dela na objektih družbenega standarda še večje, predstavljajo osnovni problem pri povečanju gradbene dejavnosti. Zato je treba postopoma preiti na industrijski način izvedbe obrtniških del. Obvezno je treba uvesti tipizirane elemente po standardnih projektih, kot n. pr. mizarske in ključavničarske izdelke, instalacijske vozle itd. Ustvariti je treba potrebno koordinacijo med velikimi Investitorji, projektanti, proizvodnjo gradbenega materiala in izvajalci gradbenih del. Mehanizirati je treba pleskarska in slikarska dela in izvesti sodobne načine pleskanja po namakalnem sistemu ali z brizganjem, za kar je treba usposobiti večji obrat. Pri oddaji del morajo biti investitorju praviloma znani tudi vsi izvajalci obrtniških del, ki delajo v kooperaciji z gradbenim podjetjem, ki je odgovorno za vsa prevzeta dela. Gradbena podjetja naj poiščejo vse možnosti, da povečajo svoje obstoječe obrtniške obrate ali da organizirajo nove, s čimer bodo pomagala reševati deficitarnost zaključnih del. Investitorji morajo naročati projekte z že razčiščenimi programi in z večjo odgovornostjo. Vsi večji investitorji naj v povezavi s projektantskimi organizacijami priskrbijo standardne projekte za objekte, ki služijo istemu namenu, kot so šole, stanovanjski objekti, trgovine, komunalni objekti za stanovanjski center itd. Projektantske organizacije so dolžne v svojih projektili uporabljati enostavnejše in cenpjše konstrukcije in material ter tipizirane elemente, skrbeti za popolnost projekta in vskluditi vsote v projektu z odobreno programsko vsoto. Tekoče bi morali biti obveščeni o sor-timentu in razpoložljivih količinah gradbenega materiala. Zato je treba predvideti organizacijo gradbenega centra, ki bi zbiral podatke o razpoložljivih proizvodnih kapacitelali gradbenega materiala, o sortimentu z vsemi potrebnimi dimenzijami in ostalimi tehničnimi podatki. XI. poglavje Promet V letu 1959 se predvideva, da so bo skladno s porastom industrijske, trgovinske in turistične dejinvnosti povečal obseg prometnih storitev skupaj za 18*/o. Po posameznih dejavnostih in strokah pa bo to povečanje naslednjo: Indeks 1958 — 100 Železniški promet (železniška namenska podjetja brez industrijske dejavnostil 111 Cestni promet skupaj 121 Avtomobilski prevoz blaga 130 Osebni medkrajevni avtobusni promet 114 Osebni mestni promet 103 Avtotaksni prevoz oseb 100 Ostala dejavnost (brez industrijske dejavnosti) 117 S tem bo doseženo 56%-no povečanje prometnih storitev, predvideno po perspektivnem planu za razdobje 1037—1061. Železniška namenska podjetja bodo morala v letu 1050 zboljšati kvalifikacijski sestav delovne sile in v mrtvi sezoni usposobiti potreben strokovni kader za opravljanje mehanizacije, kar bo vplivalo na večjo storilnost. Podjetja javnega cestnega prometa, ki se bavijo z avtomobilskim prevozom blaga, bodo povečala prometne storitve ž nabavo 29 novih kamionov in 20 prikolic, izločila pa bodo 20 dotrajanih kamionov in dve prikolici. S tem se bodo povečale njihove prevozne kapacitete za 14“/o. Z novimi vozili se bo povečala tudi tehnična sposobnost voznega parka, zmanjšale pa sc bodo okvare in s tem remontna dela. V avtobusnem prometu bo nabavljenih 11 novih avtobusov, število potniških mest se bo s tem povečalo za 7%. V letu 1959 se bo povečal avtobusni promet predvsem v turistični sezoni. Avtobusna podjetja bodo uvedla več novih prog, podaljšala že obstoječe ter povečala število voženj na dosedanjih relacijah. Z novimi in podaljšanimi progami bodo dosegljivi z direktnimi avtobusnimi zvezami obmorski turistični kraji (Novi, Puln, Vrsar, Rovinj) ter Gorenjska in Soška dolina. Trbovlje bo pa dobilo redno avtobusno zvezo s Celjem. Ker bo treba v letni sezoni zagotoviti zadostno število avtobusov za sezonske proge in zn turistične vožnje, v mestnem prometu se pa pričakuje manjši promet, bo za smotrno izkoriščanje obstoječih kapacitet še nadalje potrebna kooperacija med prizadetimi podjetji. Število zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki se bavijo s prometno dejavnostjo (brez industrijske dejavnosti), bo v primerjavi z letom 1958 poraslo za 5%>. V zvezi z naraščanjem predvsem motornega prometa bo treba izboljšati obstoječe cestno omrežje s potrebnimi rekonstrukcijami ter protipravno prevleko. Uredijo naj se tudi stranski pasovi za kolesarje ob glavnih cestah, ki vodijo v industrijske centre. Za izboljšanje mestnega prometa bo podjetje »Ljubi jana-transport« odstranilo tramvajske tračnice. V tem letu se je treba lotiti sistematičnega urejevanja avtobusnih postaj. Tako bo Ljubljana pridobila razširjeno avtobusno postajo z zaprto čakalnico ter povečanimi prostori za garderobo. V letu 1959 predvideva Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet 3000 novih telefonskih številk v mestnih občinah, pri čemeg naj pri zbiranju sredstev za polaganje kablov sodelujejo tudi občinski ljudski odbori ter gospodarske organizacije. Dalje bo podjetje nadaljevalo dela pri avtomatizaciji telefonskih central v Hrastniku, Zagorju, MecNbdah in na Vrhniki ter delu na novi pošti v Medvodah. železniško transportno podjetje bo na področju ljubl janskega okraja izvršilo remont 44 km proge,^obnovilo hrastniški viadukt, pričelo z gradnjo železniške postaje v Grosupljem, uredilo signalno-varnostne in TT-linije na postaji Zalog ter nadaljevalo z elektrifikacijo proge Postojna—Ljubljana. XII. poglavje Trgovina Osnovna naloga in smernice v razvoju trgovine v letu 1959 temeljijo na doseženih rezultatih v preteklem lotu in so vsklajene v nalogami. ki jih predvideva okrajni perspektivni plan razvoja trgovine za razdobje 1957—1961. Obseg blagovnega prometa bo v letu 1959 na področju okraja predvidoma znašal 220 milijard, v celoti se bo povečal za 16,7 milijarde ali 8,3»/». Po posameznih vrstah trgovine se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1958 povečal takole: a) v trgovini na drobno za 12»/», b) v trgovini no debelo za 7»/e, c) v zunanji trgovini za 10»/o. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo, povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom blaga za široko potrošnjo in povečanjem osebne potrošnje. S tako predvidenim porastom ho obseg blagovnega prometa iz leta 1956 presežen za 44»/» nerspektivni plan pa dosežen s 66.5»/«. Da bo trgovina dosegla planirani promet in da bodo doseženi cilji, ki so postavljeni v perspektivnem planu, bo na področju trgovine v letu 1959 treba izpolniti naslednje naloge: 1. Povečati kapaciteto trgovine na drobno, zlasti v mestih in industrijskih centrih: nadaljevati z gradnjo potrošniških centrov v mestih in industrijskih centrih: modernizirati in obnoviti lokale, ki so postali z novim zakonom o nacionalizaciji splošna družbena last; uvesti v čim večji meri prodajo predpakiranega blaga ter v ta namen organizirati to dejavnost v okviru posebnega podjetja; povečati število trgovin z nepre-kinienim poslovnim časom: širiti mrežo prodajaln proizvajalnih podjetij. 2. Ljudski odbori in njihovi organi morajo tudi v tem letu nadaljevati s svojo dejavnostjo za izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki. V ta namen je okrnini ljudski odbor Ljubljana že določil trgovsko oodjetie »Sadie-Zeleninvac zn preskrbovalno podjetje s kmetijskimi pridelki za mesto Ljubljano. To podjetje ima predvsem nalogo, da oskrbuje s kmetijskimi pridelki prebivalstvo mesta Ljubljane. oziroma nodročia. za katera je zadolženo. Za uspešno izvršitev postavljenih nalog je treba oodiet-jil zagotoviti potrebna skladišča, hladilne prostore in tehnično opremo. Da se zagotovijo zadostne količine osnovnih kmetijskih pridelkov tudi za ostala industrijska potrošna središča, naj pristojni občinski ljud- ski odbori prav tako določijo za svoje območje preskrbovalno podjetje, oziroma določijo lahko z,u preskrbovalno podjetje »Sadje-Zele-njavn«. Prav tako je treba v letošnjem letu nadaljevati evidenco in kontrolo cen, ki so jo ljudski odbori uspešno organizirali v preteklem letu, in s tem še nadalje preprečevati neupravičeno dviganje cen in tako pripomoči k stabilizaciji tržišča s kmetijskimi pridelki. Istočasno pa jo treba stremeti za tem, da se določijo pravilne odkupne cene posameznih proizvodov, ki morajo bazirati na proizvodnih stroških. 3. Nuditi pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo mogle odkupiti vse tržne viške iz svojega območja ter jih po najkrajši poti brez posrednikov nuditi potrošnim središčem. Kmetijske zadruge naj povsod, kjer koli je možno, preidejo v celoti na odkup po kvaliteti in sortah. Poslovne zveze morajo skrbeti predvsem zn načrtno pospeševanje proizvodnje, skrbeti za dodelavo, predelavo in skladiščenje tržnih viškov, ki jih posrcdujejoi potrošnji kot agenture ozir. komi-sionarji. Kmetijska posestva in kmetijsko zadruge naj v večji meri organizirajo neposredno prodajo svojih pridelkov na trgih na drobno in v lastnih prodajalnah v mestih in industrijskih središčih. Da bi se omogočil neposreden stik kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug v trgovini na drobno in z velikimi potrošniki, bo v tem letu ustanovljen v Ljubljani trg na debelo. Na trgu na debelo bodo imeli kupci pregled nad količinami in kvaliteto pridelkov, kur bo bistveno pripomoglo k izboljšanju preskrbe s kmetijskimi pridelki. 4. Da bi se izločili v čim večji meri nepotrebni posredniki med proizvodnjo in potrošnjo, je treba predvsem krepiti trgovska podjetja na drobno. Število trgovskih podjetij na debelo je treba prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. Povečanje prometa v trgovini na debelo je treba omogočiti z združevanjem sorodnih grosističnih pod-, jetij in s tem krepiti njihovo ekonomsko moč ozir. sposobnost za čim bolj rentabilno poslovanje. Novih trgovskih podjetij na debelo naj ljudski odbori ne ustanavljajo. 5. Zunanje trgovinske organizacije morajo skrbeti v letu 1959, da bo izvoz dosegel planirani promet. Specializirajo naj se na prodajo manjšega števila predmetov, kan jim bo omogočilo boljše spoznavanje tržnih razmer v mednnrodrri menjavi blaga. Uvoz blaga za široko potrošnjo mora dopolniti izbiro blaga domače proizvodnje, ne sme pa negativno vplivati na normalno poslovanje domačih proizvodnih podjetij. Zlasti je treba koordinirati in zagotoviti enoten nastop na inozemskih tržiščih, zaradi česar je treba skrbeti za čim boljšo komercialno službo in strokovno vzgojo uslužbencev. 6. Pristojni ljudski odbori morajo nadaljevati z evidenco in kontrolo cen. zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, zasledovati gibanic teh cen ter zagotoviti ekonomsko upravičen nivo maloprodajnih cen za potrošnika in prodajnih cen proizvajalcev. V zvezi s tem so dolžni skrbeti, da so povečanje davčne obremenitve ne bo prenašalo na potrošnika s po-višanajem cen kmetijskih pridelkov. S pravilno politiko bodo lahko prispevali k nadaljnji stabilizaciji tržišča. 7. Trgovske organizacije, ki na-bavljujo razne predmete za prodajo od zasebnih obrtnikov, nuj z dogovarjanji, ki so družbeno škodljiva, prenehajo in naj razvijajo potrebno kooperacijo z obrtnimi obrad družbenega sektorja. Na ta način bo mogoče preprečiti špekulativne tendence nekaterih privatnih obrtnikov, katerih dejavnost preseg* zmogljivost njihovih obratov. 8. Da bi se izboljšala preskrb* prebivalstva mest in industrijski* središč, je pretežni del sredstev investicijskih skladov ljudskih odborov tudi v letošnjem letu namenjen za potrebe trgovine. Zato je treba, da tudi gospodarske organizacij* združujejo svoja razpoložljiva sredstva in jih koristijo po smernicah tega in perspektivnega plana. Kjd ekonomski pogoji za investicije 1 trgovini na drobno, predvsem v živilskih strokah, ne zagotavljajo potrebnih sredstev, morajo za izvedbo večjih gradbenih objektov, namenjenih tej trgovini, prevzeti vlogo investitorja ljudski odbori. Skrb z* izboljšanje preskrbe potrošnikov mora biti - ena od osnovnih nalog ljudskih odborov tudi v bodočem letu. Realizacija investicij v trgovini se mora odvijati po smernicah plana, zn kar so predvsem odgovorni ljudski odbori, zbornica in gospodarske organizacije. V letu 19Ž’ se na podlagi predvidenih investicijskih sredstev pričakuje povečanje števila prodajnih mest za novih 200. 9. Javna skladišča bodo letos nadaljevala z gradnjo skladišč in bodo do konca leta predvidoma zgradila in dala na razpolago novi'1 30.000 m* skladiščne "površine. S tetn bodo nadoknadene tudi skladišča* površine, ki se bodo v letošnjem letu rušile zaradi ureditve ljubljanskega vozlišča. 10. Tudi v letu 1959 morajo občinski ljudski odbori v podeželskih krajih razvijati trgovino mešanega tipa, v mestih in industrijskih središčih pa specializirano trgovino,-Kjer so podani potrebni pogoji, naj se prične z uvajanjem, oziroma poveča število samopostrežnih trgovin, 11. Za predvideno povečanje prometa in prodajnih mest bo treh® v letu 1959 zaposliti okoli 250 novih kvalificiranih trgovskih delavcev-V trgovini na drobno je predvideno povečanje števila zaposlenih za 7*(*j v trgovini na debelo in zunanji trgovini pa je potrebno omejiti nadaljnje povečanje števila zaposlenih. Potrebno delovno silo bo dobila trgovina na drobno iz obstoječega vajenskega kadra, delno P® iz polkvnlificiranih delavcev, ki ®‘ bodo pridobili v teku leta potrebno kvalifikacijo. Tudi zmanjšanje Števila grosističnih podjetij bo omogočilo, da se del njihovih delavcev zaposli v trgovini na drobno. Okrajna trgovinska zbornica mora nadaljevati s prirejanjem strokovnih tečajev in seminarjev. Za strokovn® izpopolnjevanje svojih kadrov P9 morajo skrbeti tudi same gospodarske organizacije. 12. Družbene organizacije, stanovanjske skupnosti in sveti zn Id®' govni promet pri občinskih ljudski® odborih morajo skrbeti, da se pri trgovskih podjetjih povečalo število potrošniških svetov, ki lahko s pravilnim delom mnogo pripomorejo kot organi družbene kontrol® k hitrejšemu napredku in boljšem® poslovanju trgovine. XIII. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1959 se bo gostinski pro-niet zaradi porasta turističnega pro-ineta in povečanja osebnih dpliod-,ov prebivalstva predvidoma pove-Za 4*/«. Večii nrnmet ie pri- cal za 4*/«. Večji promet je pričakovati predvsem pri hrani in brezalkoholnih pijačah. Bistvenega povečanja v številu nočnin ne moremo predvidevati, ker so bile glavne prc-1'očninske kapacitete že v preteklem letu maksimalno izkoriščene, nove Pa v času sezone še ne bodo dograjene. Zaradi tega sc predvideva U(li nekoliko nižji odstotek v po-yečanju prometa kot v republiškem 111 zveznem planu. V skladu s perspektivnim planom za razvoj gostinstva in turizma se bodo v letu 1959 povečale hotelske kapacitete predvsem v Ljubljani. '■ nadzidavo hotela »Turist« (za dve nadstropji) sc bo povečalo število ležišč zn 57, z gradnjo novega dela hotela »Slon« ob Nazorjevi ulici pa se ho povečala njegova kapaciteta za 108 ležišč. . Med osnovne naloge v letošnjem 'atu spsda skrb za povečanje kapacitet pri obratih "družbene prehrane. Te naj bi se predvsem povečale z razširitvijo kapacitet že obstoječih .obratov, poleg tega pa je treba obrate družbene prehrane organizirati tudi v okviru stanovanjskih akunnosti in v večjih strnjenih naseljih. Gospodarske organizacije, ki nihajo lastnih obratov družbene pre-hrnne, naj se povežejo s podjetji, ki svojih obratov nimajo polno izkoriščenih. S tem bo omogočeno Večje koriščenje že obstoječih kapacitet, hkrati pa tudi znižanje stroškov za obrate družbene prehrane. Za izboljšanje družbene prehrana naj bi Ljubljanske mlekarne v sodelovanju z Gostinsko zbornico in Pristojnimi ljudskimi odbori proučile tudi možnost o razširitvi dejavnosti mlečnih restavracij. Za gradnjo ckspress restavracije v centru Ljubljane bo v letosnjer, 'etu izdelan investicijski program. Gostinska zbornica naj ugotovi obstoječe možnosti in pogoje za vr-Jitev in usposobitev objektov, ki so 'c služili gostinstvu, pa se sedaj "Porabljajo v druge namene. Občinski ljudski odbori pa naj zn pred-‘Ugnne objekte pripravijo programe ?" rekonstrukcijo in zagotovijo nji-"°X° realizacijo. . Iz sredstev ljudskih odborov bo 'reba predvsem zagotoviti dopolnilno, udeležbo pri rekonstrukciji hoje a »Slon«, dalje za nadzidavo ho-I"'a »Turist«, gradnjo vodovoda za °0m na Polževem, povečanje prodorov šolske delavnice hotela »Bolov ue« in druge manjše investicije, i 7.q novogradnjo splošnih obratov 'ružbene prehrane ter za sanitarno-Jhnično ureditev obstoječih prosto-?v se bo uporabil del sredstev, /Ubili od prometnega davka no koholne pijače. Da bi se zagotovila boljša upo->?hn razpoložljivih sredstev, naj obeski ljudski odbori no osnovi per-P,ektivnega programa za razvoj go-,,lnstva dajo pobudo podjetjem za "ruževnnje lastnih sredstev. i Gospodarske organizacije naj izčistijo možnost združevanja sred-nlCv tudi za ustanavljanje skupnih rUtnih menz. -Gospodarske organizacije naj ko-jj "'birajo izgradnjo počitniških do-( "7 in objektov za letni odmor s lihv8*'^no zvezo, sindikati in psta-kft • čl/užbcnimi organizacijami, Iz-v ri.stijo naj tndi možnost združenja sredstev in sklepajo med se- boj pogodbe za Izmenjavo koristnikov. Pri določanju pavšalnih obveznosti, oziroma pavšalnih osnov naj občinski ljudski odbori upoštevajo družbeno vlogo gostišč in strukturo cene, da se zagotovijo potrebni lasty ni skladi. Zato naj se te obveznosti ne ■povišujejo v večjem razmerju, kot bo porastel celotni dohodek. Gostinske gospodarske organizacije naj v tem letu uvedejo nagrajevanje po učinku po principih, ki jih je izdelala Gostinska zbornica. S tem načinom nagrajevanja se bo povečala produktivnost dela in izboljšala kakovost uslug. Število zaposlenih bo v letu 1959 ostalo neizpremenjeno, ker so gostinske organizacije že v preteklem letu znatno povečale delovno silo. Še vedno pa je občutno pomanjkanje vajenskega kadra. Da bi se povečal priliv vajencev z dežele, bo treba organizirati v Ljubljani primerna stanovanja, sredstva za te namene bi se pa lahko črpala iz združenih sredstev gostinskih organizacij. Nezadovoljiv kvalifikacijski se- stav delovne sile sc bo delno izboljšal s tečaji, ki jih bo v zimski sezoni organizirala Gostinska zbornica. Te tečaje bo obiskovalo-okoli 300 gostinskih delavcev. 'Občinski ljudski odbori, predvsem na turističnih področjih, pa naj s štipen- ipen dijaini učencem zagotovijo vodilni kader podjetjem na svojem območju. V letu 1959 -bo na večji turistični promet vplivala novo zgrajena cesta Ljubljana—Zagreb. Dolžnost občinskih ljudskih odborov je, da ob tej cesti usposobijo obstoječe gostinske obrate, da bodo ustrezali sodobnim zahtevam turističnega prometa. Področna turistična društva in pristojni občinski ^udski odbori bodo za napredek turizma nadaljevali .delu na kopališču ob Sori in Savi, dovršene bodo najnujnejše investicije ob Zbiljskem jezeru in izgotovljeni načrti za žičnico no Veliko planino ter za ureditev Rakove doline. • V turističnih.krajih naj trgovske poslovalnice razširijo svoj sortiment blaga. Vse poslovalnice v turističnih krajih in menjalne službe naj prilagodijo delovni čas potrebam turi- stičnega prometa ob nedeljah. in poslujejo tudi XIV. poglavje Obrt Upoštevaje ugotovitve o stanju in dosedanjem razvoju obrti ter osnovne smernice njenega perspektivnega razvoja se bo obrt v letu 1959 razvijala takole: Skupen obseg proizvodnje in storitev sc bo v letu 1959 predvidoma povečal za 9°/», od tega v družbenem sektorju za 11 V», v zasebnem pa za 30/«. V družbenem sektorju se bo povečala obrtna dejavnost predvsem v kovinski, elektrotehnični, stavbni in tekstilni stroki, osebnih storitvah in drugih obrtili. Manjše povečanje pa se predvideva v lesni, usnjarski in živliski stroki, medtem ko bosta kemična in papirna stroka ostali na nivoju leta 1958, ker bo večjemu povpraševanju po artiklih iz navedenih strok lahko zadostila industrijska proizvodnja. Da bo dosežen predvideni obseg obrtnih storitev in proizvodnje v letu 1959, bodo morale stanovanjske skupnosti in občinski ljudski odboji ustanavljati predvsem v Ljubljani in ostalih industrijskih središčih nove obrtne obrate, predvsem za osebne storitve. Predvideva se, da bodo stanovanjske skupnosti v občinah Ljubijana-Center. Ljubljana-'"' Bežigrad in Ljubljana-Vič ter Trbovlje organizirale obrtne centre, v katerih bo poslovalo okoli 25 servisnih obratov'. Poleg tega bodo občinski ljudski odbori in stanovanjske skupnosti ustanovili še okoli 60 novih obratov predvsem usluž-nostnegu značaja, ki bodo poslovali kot samostojne gospodarske organizacije ali pa v sestavu servisov raznih strok. Da bi zagotovili razširitev mreže uslužnostnih obrtnih obratov, je treba obenem z organizacijo novih servisov rešiti tudi vprašanje njihovega statusa. Za ureditev novo ustanovljenih obrtnih obratov naj občinski ljudski odbori uporabijo predvsem nezadostno izkoriščene poslovne prostore zasebnih' obrtnikov, zgraditi pa bo treba še okoli 3000 m* novega prostora. Za povečanje obrtniških kapacitet naj trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in prodajo raznih gospodinjskih aparatov in dru- gih tehničnih naprav, vozil, konfekcije itd., organizirajo lastno servisno službo in oskrbijo prodajo nadomestnih delov. Za predmete domače proizvodnje pa naj tudi proizvajalna podjetja ustanavljajo servisne delavnice. Take servisne službe naj bi se organizirale predvsem za popravila gospodinjskih in drugih elektrotehničnih aparatov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, motornih vozil, frizerskih aparatov, pisalnih in šivalnih strojev, obutve ter precizno mehaniko in vulknnizacijo. Povečana stanovanjska izgradnja in vzdrževanje stanovanjskega fonda zahtevata, da tudi gradbena podjetja ustanovijo lastne obrtne obrate. Z ustanovitvijo takih delavnic bi se povečale kapacitete obrti gradbenih strok, ozir. bi se obstoječe kapacitete snrostile za izvrševanje obrtnih gradbenih storitev. Kapacitete v obrti je treba povečati tudi z razširitvijo in z mo--dernizacijo obstoječih delavnic. Za sprostitev obstoječih obrtnih kapacitet za storitve morajo serijsko proizvodnjo nekaterih artiklov od obrti prevzeti industrijska podjetja. V poštev prideio predvsem izdelki kovinske, elektrotehnične, lesne, kemične, tekstilne in živilske stroke. Za izpolnitev predvidenih nalog je treba potrebna investicijska sredstva zagotoviti s pravilnim kanaliziranjem vseh razpoložljivih sredstev pri gospodarskih organizacijah in ljudskih odborih. Po zveznem deviznem planu bo v letu 1959 zn potrebe obrti na področju okra i a Ljubljana na razpolago 50 milijonov deviznih dinarjev zn nabavo opreme in 30 milijonov deviznih dinarjev za nabavo materiala. Ta sredstvo je treba usmeriti po prej postavljenih smernicah po-večavanjn proizvodnje. Vzporedno z ustnnavljnniem novih in razširitvijo obstoječih obratov so bo povečalo tudi število zaposlenih v obrti. Zaradi povečanja potičb po kvalificirani delovni sili no treba zagotoviti večji dotok vajencev v stroke, kot so gradbena, kovinska in elektrotehnična, kjer je pomanjkanje strokovnih delavcev naj večje. Predvsem je treba povečati vključevanje vajencev v družbeni sektor obrti ter priznati stimulacijo podjetjem in učnim mojstrom, ki vzgajajo kadre. Več skrbi je treba posvetiti tudi vključevanju ženske mladine in to v stroke, kakor so precizna mehanika, optika, elektromehanska, radiomehanika itd. Za večji dotok vajencev, zlasti s podeželja, je treba povečati kapacitete vajenskih domov, istočasno pa tudi kapacitete vajenskih šol. V letošnjem letu se predvideva dozidava doma vajencev v Ljubljani v Kersnikovi ulici, s čimer se bo povečala kapaciteta za 112 ležišč in doma vajencev v Kočevju s povečano kapaciteto za 74 ležišč. Številoi ležišč v domovih za obrtne vajence se bo s tem povečalo za 20 °/«.. V Ljubljani se predvideva grad-nja> šole za vajence raznih strok s kapaciteto 1500 mest ter dograditev vajenske šole raznih strok v Domžalah s kapaciteto 200 mest in vajenske šole raznih strok v Mengšu s kapaciteto 150 mest. Kapaciteta vajenskih obrtnih šol se bo s tem povečala za 13*/». Sredstva za predvidene investicije se bodo črpalu iz okrajnega in republiškega sklada za kadre. Za strokovno izpopolnjevanje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v obrti bo Okrajna obrtna zbornica v letu 1959 organizirala 11 tečajev in sicer: za mizarstvo, pleskarstvo, soboslikarstvo, ko-vinostrugarstvo, kaljenje in varjenje, krojenje v krojaški in čevljarski stroki, elektrotehniko, mesarstvo, pekarstvo in slaščičarstvo. Tečaje bo predvidoma posečalo okoli 360 obrtnih delavcev. Strokovni izpopolnitvi bo služila tudi šola za vodilni kader pri Obrtni zbornici LRS. V znseHticm sektorju obrti je treba z ekonomskimi in administrativ-) nimi ukrepi preprečiti vključevanje zasebnih obrtnikov v donosne stroke obrti, kjer si posamezniki z izkoriščanjem monopolnega položaja in nekontroliranim izkoriščanjem tuje delovne sile neupravičeno ustvarjajo prekomerne zaslužke. To so predvsem tele obrti: izdelovanje tekstilne galanterije, izdelovanje kravat, izdelovanje kovinske galanterije. izdelovanje galanterijskih predmetov iz plastičnih mas in lesa, izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav in nekatere druge obrti podobne dejavnosti, predvsem v skupinah kemične in živilske stroke. Občinski ljudski odbori po naj v sporazumu z Okrajno ol>rtno zbornico dajo iniciativo, da bo izdelovanje ^eli predmetov organiziral družbeni sektor obrti. Občinski ljudski odbori morajo posvetiti posebno pažnjo realnemu ocenjevanju davčnih osnov, pri določanju stopenj doklad pa naj pri proizvodnih obrtili izvršijo primerno diferenciacijo. Tako naj bi stopnja doklad za kemično in galanterijsko stroko ter za serijsko proizvodnjo v kovinski, elektrotehnični. lesni in tekstilni stroki znašala 20 V#, za ostale proizvodne obrate pa naj bi ostala lanskoletna stopnja 16 6/o. Prav tako ie diferencirati obdavčitev z dokladami pri tistih obrtih. ki se hkrati ukvarjajo s storitvami in proizvodnjo. S pravilno davčno politiko pn morajo občinski ljudski odbori stimulirati vse stroke storitvene obrti. Naloga občinskih ljudskih odborov je, da z organizirano konkretno akcijo zagotovijo nadnljni razvoj obrti v smeri, kot jo nakazujeta perspektivni plan’In plan za leto 1959. Indeks 1958 = 100 Železniški promet (železniška namenska podjetja brez industrijske dejavnosti) lil Cestni promet slcupaj • 121 Avtomobilski prevoz blaga 130 Osebni medkrajevni avtobusni promet 114 Osebni mestni promet 103 Avtotaksni prevoz oseb 100 Ostala dejavnost (brez industrijske dejavnosti) 117 S tem bo doseženo 56%-no povečanje prometnih storitev, predvideno po perspektivnem planu za razdobje 1937—1961. Železniška namenska podjetja bodo morala v letu 1939 zboljšati kvalifikacijski sestav delovne sile in v mrtvi sezoni usposobiti potreben strokovni kader za opravljanje mehanizacije, kar bo vplivalo no večjo storilnost. Podjetja javnega cestnega prometa, ki se bavijo z avtomobilskim prevozom blaga, bodo povečala prometne storitve z nabavo 29 novih kamionov in 20 prikolic, izločila pa bodo 20 dotrajanih kamionov in dve prikolici. S tem se bodo povečale njihove prevozne kapacitete za 14%. Z novimi vozili se bo povečala tudi tehnična sposobnost voznega parka, zmanjšale pa se bodo okvare in s tem remontna dela. V avtobusnem prometu bo nabavljenih II novih avtobusov. Število potniških mest se bo s tem povečalo za 7%. V letu 1939 se bo povečal avtobusni promet predvsem v turistični sezoni. Avtobusna podjetja bodo uvedla več novih prog, podaljšala že obstoječe ter povečala število voženj na dosedanjih relacijah. Z novimi in podaljšanimi progami bodo dosegljivi z direktnimi avtobusnimi zvezami obmorski turistični kraji (Novi, Pula, Vrsar, Rovinj) ter Gorenjska in Soška dolina. Trbovlje bo pa dobilo redno avtobusno zvezo s Celjem. Ker bo treba v letni sezoni zagotoviti zadostno število avtobusov za sezonske proge in za turistične vožnje, v mestnem prometu se pa pričakuje manjši promet, bo za smotrno izkoriščanje obstoječih kapacitet še nadalje potrebna kooperacija med prizadetimi podjetji. število zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki sc bavijo s prometno dejavnostjo (brez industrijske dejavnosti), bo v primerjavi z letom 1958 poraslo za 5%. V zvezi z naraščanjem predvsem motornega prometa bo treba izboljšati obstoječe cestno omrežje s potrebnimi rekonstrukcijami ter protipravno prevleko. Uredijo naj se tudi stranski pasovi za kolesarje ob glavnih cestah, ki vodijo v industrijske centre. Za izboljšanje mestnega prometa bo podjetje »Ljubljana-transport« odstranilo tramvajske tračnice. V tem letu se je treba lotiti sistematičnega urejevanja avtobusnih postaj. Tako bo Ljubljana pridobila razširjeno avtobusno postajo z zaprto čakalnico ter povečanimi prostori za garderobo. V letu 1959 predvideva Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet 3000 novih telefonskih številk v mestnih občinah, pri čeme* naj pri zbiranju sredstev za polaganje kablov sodelujejo tudi občinski ljudski odbori ter gospodarske organizacije. Dalje bo podjetje nadaljevalo dela pri avtomatizaciji telefonskih central v Hrastniku, Zagorju, Mecfcikdah in na Vrhniki ter delu na novi pošti v Medvodah. Železniško transportno podjetje bo na področju ljubljanskega okraja izvršilo remont 44 km proge, obnovilo hrastniški viadukt, pričelo z gradnjo železniške postaje v Grosupljem, uredilo signalno-varnostne in TT-linije nn postaji Zalog ter nadaljevalo z elektrifikacijo proge Postojna—Ljubljana. XII. poglavje Trgovina Osnovna naloga in smernice v razvoju trgovine v letu 1959 temeljijo na doseženih rezultatih v preteklem lotu in so vsklajene v nalogami, ki jih predvideva okrajni perspektivni plan razvoja trgovine za razdobje 1957—1961. Obseg blagovnega prometa bo v letu 1959 na področju okraja predvidoma znašal 220 milijard, v celoti se bo povečal za 16,7 milijarde ali 8,3%. Po posameznih vrstah trgovine se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1958 povečal takole: a) v trgovini na drobno za 12%, b) v trgovini nn debelo za 7%, c) v zunanji trgovini za 10%. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo, povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom blaga za široko potrošnjo in povečanjem osebne potrošnje. S tako predvidenim porastom bo obseg blagovnegn prometa iz. leta 1956 presežen za 44% nerspektivni plan pa dosežen s 66.1%. Da bo trgovina dosegla planirani romet in dn bodo doseženi cilji, I so postavljeni v perspektivnem planu, bo nn področju trgovine v letu 1959 treba izpolniti naslednje naloge: 1. Povečati kapaciteto trgovine nn drobno, zlasti v mestih in industrijskih centrih; nadaljevati z gradnjo potrošniških centrov v mestih in industrijskih centrih; modernizirati in obnoviti lokale, ki so postali z novim zakonom o nacionalizaciji splošna družbena last; uvesti v čim večji meri prodajo predpakiranega blaga ter v ta na» men organizirati to dejavnost v okviru posebnega podjetja; povečati število trgovin z neprekinjenim poslovnim časom; širiti mrežo prodajaln proizvajalnih podjetij. 2. Ljudski odbori in njihovi organi morajo tudi v tem letu nadaljevati s svojo dejavnostjo za izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki. V ta namen je okrnini ljudski odbor Ljubljana že določil trgovsko oodjetre »Sadio-Zoloninva« zn preskrbovalno podjetje s kmetijskimi pridelki za mesto Ljubljano. To podjetje ima predvsem nalogo, da oskrbuje s kmetijskimi pridelki prebivalstvo mesto Ljubljane. oziroma nodročin. zn katera je zadolženo. 7n uspešno izvršitev postavljenih nalog je treba nodiet-iu zagotoviti potrebna skladišča, hladilne prostore in tehnično opremo. Da se zagotovijo zadostne količine osnovnih kmetijskih pridelkov tudi za ostala industrijska potrošnn središča, naj pristojni občinski ljud- ski odbori prav tako določijo za svoje območje preskrbovalno podjetje, oziroma določijo lahko zo preskrbovalno podjetje »Sudjc-Zele-njavat. Prav tako je treba v letošnjem letu nadaljevati evidenco in kontrolo cen, ki so jo ljudski odbori uspešno organizirali v preteklem letu, in s tem še nadalje preprečevati neupravičeno dviganje cen in tako pripomoči k stabilizaciji tržišča s kmetijskimi pridelki. Istočasno pa je treba stremeti za tem, da se določijo pravilne odkupne cene posameznih proizvodov, ki morajo bazirati na proizvodnih stroških. 3. Nuditi pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo mogle odkupiti vse tržne viške iz svojega območja ter jih po najkrajši poti brez posrednikov nuditi potrošnim središčem. Kmetijske zadruge naj povsod, kjer koli je možno, preidejo v celoti nn odkup po kvaliteti in sortah. Poslovne zveze morajo skrbeti predvsem za načrtno pospeševanje proizvodnje, skrbeti zn dodelavo, predelavo in skladiščenje tržnih viškov, ki jih posredujejo potrošnji kot agenture ozir. komi-sionarji. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge naj v večji meri organizirajo neposredno prodajo svojih pridelkov na trgih na drobno in v lastnih prodajalnah v mestih in industrijskih središčih. Da bi se omogočil neposreden stik kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug v trgovini na drobno in z velikimi potrošniki, bo v tem letu ustanovljen v Ljubljani trg na debelo. Na trgu na debelo bodo imeli kupci pregled nad količinami in kvaliteto pridelkov, kar bo bistveno pripomoglo k izboljšanju preskrbe s kmetijskimi pridelki. 4. Da bi sc izločili v čim večji meri nepotrebni posredniki med proizvodnjo in potrošnjo, je treba predvsem krepiti trgovska podjetja na drobno. Število trgovskih podjetij nn debelo je treba prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. Povečanje prometa v trgovini na debelo je treba omogočiti z združevanjem sorodnih grosističnih pod-, jetij in s tem krepiti njihovo ekonomsko moč ozir. sposobnost zn čim bolj rentabilno poslovanje. Novih trgovskih podjetij nn debelo naj ljudski odbori ne ustanavljajo. 5. Zunanje trgovinske organizacije morajo skrbeti v letu 1959, da bo izvoz dosegel planirani promet. Specializirajo naj se na prodajo manjšega števila predmetov, kan jim bo omogočilo boljše spoznavanje tržnih razmer v mednarodni menjavi blaga. Uvoz blaga zn široko potrošnjo mora dopolniti izbiro blaga domače proizvodnje, ne sme pa negativno vplivati na normalno poslovanje domačih proizvodnih podjetij. Zlasti je treba koordinirati in zagotoviti enoten nastop na inozemskih tržiščih, zaradi česar je treba skrbeti zn čim boljšo komercialno službo in strokovno vzgojo uslužbencev. 6. Pristojni ljudski odbori morajo nadaljevati z evidenco in kontrolo cen. zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, zasledovati gibanje teh cen ter zagotoviti ekonomsko upravičen nivo maloprodajnih cen za potrošnika in prodajnih cen proizvajalcev. V zvezi s tem so dolžni skrbeti, dn so povečanje davčne obremenitve ne bo prenašalo na potrošnika s po-višanajem cen kmetijskih pridelkov. S pravilno politiko bodo lahko prh spcvali k nadaljnji stabilizacij* tržišča. 7. Trgovske organizacije, ki na-bavljajo razne predmete za prodajo od zasebnih obrtnikov, naj z dogovarjanji, ki so družbeno škodlji" va, prenehajo in naj razvijajo potrebno kooperacijo z obrtnimi obral* družbenega sektorja. Na ta način bo mogoče preprečiti špekulativne tendence nekaterih privatnih obrtnikov, katerih dejavnost presego zmogljivost njihovih obratov. 8. Dn bi se izboljšala preskrb« prebivalstva mest in industrijskih središč, je pretežni del sredstev investicijskih skladov ljudskih odborov tudi v letošnjem letu namenjen za potrebe trgovine. Zato je treba, da tudi gospodarske organizacij6 združujejo svoja razpoložljiva sredstva in jih koristijo po smernicah tega in perspektivnega plana. Kjer ekonomski pogoji za investicije j1 trgovini na drobno, predvsem v živilskih strokah, ne zagotavljajo p°-trebnih sredstev, morajo za izvedbo večjih gradbenih objektov, namenjenih tej trgovini, prevzeti vlogo investitorja ljudski odbori. Skrb z« izboljšanje preskrbe potrošnike'' mora biti -ena od osnovnih, nalog ljudskih odborov tudi v bodočem letu. Realizacija investicij v trgovini se mora odvijati po smernicah plana, zn kar so predvsem odgovorni ljudski odbori, zbornica in g°" spodarske organizacije. V letu 195" se na podlagi predvidenih investicijskih sredstev pričakuje povečanje števila prodajnih mest za novih 200. 9. Javna skladišča bodo letos nadaljevala z gradnjo skladišč in bodo do konca leta predvidoma zgra-dila in dala na razpolago novih 30.000 m* skladiščne "površine. S tel" bodo nadoknodene tudi skladiščno površine, ki se bodo v letošnjem letu rušile zaradi ureditve ljubljanskega vozlišča. 10. Tudi v letu 1959 morajo občinski ljudski odbori v podeželskih krajih razvijati trgovino mešanega tipa, v mestih in industrijskih središčih pa specializirano trgovino,-Kjer so podani potrebni pogoji, naj 'se prične z uvajanjem, oziroma p0-veča število samopostrežnih trgovin- 11. Za predvideno povečanje prometa in prodajnih mest bo treba v letu 1959 zaposliti okoli 250 novih kvalificiranih trgovskih delavcev. V trgovini na drobno je predvideno povečanje števila zaposlenih za 7,(,j v trgovini na debelo in zunanji trgovini pa je potrebno omejiti nadaljnje povečanje števila zaposlenih. Potrebno delovno silo bo dobila trgovina na drobno iz obstoječega vajenskega kadra, delno P* iz polkvalificiranih delavcev, ki bodo pridobili v teku leta potrebno kvalifikacijo. Tudi zmanjšanje Števila grosističnih podjetij bo omogočilo, da se del njihovih delavcev zaposli v trgovini na drobno. Okrajna trgovinska zbornica mora nadaljevati s prirejanjem strokovnih tečajev in seminarjev. Za strokovn0 izpopolnjevanje svojih kadrov P11 morajo skrbeti tudi same gospodarske organizacije. 12. Družbene organizacije, stanovanjske skupnosti in sveti zn blagovni promet pri občinskih ljudskih odborili morajo skrbeti, da se bo pri trgovskih podjetjih povečalo Število potrošniških svetov, ki lahko s pravilnim delom mnogo pripomorejo kot organi družbene kontrolo k hitrejšemu napredku in boljšem11 poslovanju trgovine. GLASNIK XIII. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1959 se bo gostinski pro-•Hct zaradi porasta turističnega prometa in povečanja osebnih donod-»ov prebivalstva predvidoma povedal za 4V«. Večji promet je pri- il 0Va*' Pre(lvsem Pr* hrani in brezalkoholnih pijačah. Bistvenega poganja v številu nočnin ne moremo Predvidevati, ker so bile glavne prc-"očninske kapacitete že v preteklem *ctu maksimalno izkoriščene, nove Pa v času sezone še ne bodo dograjene. Zaradi tega se predvideva 'U(li nekoliko nižji odstotek v povečanju prometa kot v republiškem 'a zveznem planu. V skladu s perspektivnim planom Za razvoj gostinstva in turizma se bodo v letu 1959 povečale hotelske kapacitete predvsern v Ljubljani. '• nadzidavo hotela »Turist« (za dve nadstropji) se bo povečalo število ež.ičč zn >)7i z gradnjo novega dela bolela »Slon« ob Nazorjevi ulici pa se bo povečala njegova kapaciteta Za 108 ležišč. Med osnovne naloge v letošnjem 'ntu spvda skrb zn povečanje kapn-C|tet pri obratih 'družbene prehra-"e. Te naj bi sc predvsem povečale z razširitvijo kapacitet že obstoje- .obratov, poleg tega pa je treba obrate družbene prehrane organizirati tudi v okviru stanovanjskih skitnnosti in v večjih strnjenih na-Seliih. Gospodarske organizacije, ki nihajo lastnih obratov družbene prebrane, naj se povežejo s podjetji, ki svojih obratov nimajo polno izkoriščenih. S tem bo omogočeno VeČje koriščenje že obstoječih kapacitet, hkrati pa tudi znižanje stroškov za obrate družbene prehrane. Za izboljšanje družbene prehra- naj bi Ljubljanske mlekarne v s0delovanjn z. Gostinsko zbornico in Pristojnimi ljudskimi odbori proučile tudi možnost o razširitvi dejavnosti mlečnih restavracij. Za gradnjo ckspress restavracije v centru Ljubljane bo v letošnjeei •etn izdelan investicijski program. Gostinska zbornica naj. ugotovi .stoječe možnosti in pogoje za vr-Pilev in usposobitev objektov, ki so služili gostinstvu, pa se sedaj "Porabljajo v druge namene. Občinski ljudski odbori pa naj za predane objekte pripravijo programe ?a rekonstrukcijo in zagotovijo nji-n°vo realizacijo. ( Iz sredstev ljudskih odborov bo •baha predvsem zagotoviti dopolnil-?° Udeležbo pri rekonstrukciji lio-, »Slon«, dalje zn nadzidavo ho-»Turist«, gradnjo vodovoda za na Polževem, povečanje pro-?*°rov šolske delavnice hotela »Beline« in druge manjše investicije. , Za novogradnjo splošnih obratov . rPžbenc prehrane ter za sanitarno-'hnično ureditev obstoječih prosto-?v se bo uporabil del sredstev, ,.ranih od prometnega davka na "'koholne pijače. r ,*žn bi se zagotovila boljša upo-»?ba razpoložljivih sredstev, naj ob-^"ski ljudski odbori no osnovi per-8P."ktivnega programa za razvoj gorstvu dajo pobudo podjetjem za "'uževanje lastnih sredstev, i Gospodarske organizacije naj iz-B,°r>stijo možnost združevanja sred-nlCv tudi za ustanavljanje skupnih >ratnih menz. o, ^'‘spodarske organizacije naj ko-i mnirajo izgradnjo počitniških do-t"y in objektov zn letni odmor s |j Jetično zvezo, sindikati in ostala *. družbenimi organizacijami. Iz-v >*tijo naj tudi možnost združc-"Ja sredstev in sklepajo med se- boj pogodbe za Izmenjavo koristnikov. Pri določanju pavšalnih obveznosti, oziroma pavšalnih osnov naj občinski ljudski odbori upoštevajo družbeno vlogo gostišč in strukturo cene, da sc zagotovijo potrebni lastf ni skladi. Zato naj se te obveznosti ne "povišujejo v večjem razmerju, kot bo porastel celotni dohodek. Gostinske gospodarske organizacije naj v tem letu uvedejo nagrajevanje po učinku po principih, ki jih je izdelala Gostinska zbornica. S tem načinom nagrajevanja se bo povečala produktivnost dela in izboljšala kakovost uslug. Število zaposlenih bo v letu 1959 ostalo neizpremenjeno, ker so gostinske organizacije že v preteklem letu znatno povečale delovno silo. Še vedno pa je občutno pomanjkanje vajenskega kadra. Da bi sc povečal priliv vajencev z dežele, bo treba organizirati v Ljubljani primerna stanovanja, sredstva za te namene bi se pa lahko črpala iz združenih sredstev gostinskih organizacij. Nezadovoljiv kvalifikacijski se- stav delovne sile se bo delno izboljšal s tečaji, ki jih bo v zimski sezoni organizirala Gostinska zbornica. Te tečaje bo obiskovalo-okoli 300 gostinskih delavcev. 'Občinski ljudski odbori, predvsem na turističnih področjih, pa naj s štipendijami učencem zagotovijo vodilni kader podjetjem na svojem območju. V letu 1959-bo na večji turistični promet vplivala novo zgrajena cesta Ljubljana—Zagreb. Dolžnost občinskih ljudskih odborov je, da ob tej cesti usposobijo obstoječe gostinske obrate, da bodo ustrezali sodobnim zahtevam turističnega prometa. Področno turistična društva in pristojni občinski ^udski odbori bodo za napredek turizma nadaljevali dela na kopališču ob Sori in Savi, dovršene bodo najnujnejše investicije ob Zbiljskem jezeru in izgotovljeni načrti za žičnico na Veliko planino ter za ureditev Rakove doline. • V turističnih.krajih nuj trgovske poslovalnice razširijo svoj sortiment blaga. Vse poslovalnice v turističnih krajih in menjalne službe naj prilagodijo delovni čas potrebam turi- stičnega prometa ob nedeljah. in poslujejo tudi XIV. poglavje Obrt Upoštevaje ugotovitve o stanju in dosedanjem razvoju obrti ter osnovne smernice njenega perspektivnega razvoja se bo obrt v letu 1959 razvijala takole: Skupen obseg proizvodnje in storitev sc bo v letu 1959 predvidoma povečal za 9°/«, od tega v družbenem sektorju za tl”/«, v zasebnem pa za 3*/o. V družbenem sektorju se bo povečala obrtna dejavnost predvsem v kovinski, elektrotehnični. stavbni in tekstilni stroki, osebnih storitvah in drugih obrtili. Manjše povečanje pa se predvideva v lesni, usnjarski in živliski stroki, medtem ko bosta kemična in papirna stroka ostali na nivoju leta 1958. ker bo večjemu povpraševanju po artiklih iz navedenih strok lahko zadostila industrijska proizvodnja. Da bo dosežen predvideni obseg obrtnih storitev in proizvodnje v letu 1959, bodo morale stanovnniske skupnosti in občinski ljudski odboji ustanavljati predvsem v Ljubljani in ostalih industrijskih središčih nove obrtne obrate, predvsem zn osebne storitve. Predvideva se, dn bodo stanovanjske skupnosti v občinah Ljubljana-Center. Ljubljana-** Bežigrad in Ljubljnna-ViČ ter Trbovlje organizirale obrtne centre, v katerih bo poslovalo okoli 25 servisnih obratov1. Poleg tega bodo občinski ljudski odbori in stanovanjske skupnosti ustanovili še okoli 60 novih obratov predvsem usluž-nostnega značaja, ki bodo poslovali kot samostojne gospodarske organizacije ali pa v sestavu servisov raznih strok. Da bi zagotovili razširitev mreže uslužnostnih obrtnih obratov, je treba obenem z organizacijo novih servisov rešiti tujji vprašanje njihovega statusa. Za ureditev novo ustanovljenih obrtnih obratov naj občinski ljudski odbori uporabijo predvsem nezadostno Izkoriščene poslovne prostore zasebnih' obrtnikov, zgraditi pa bo treba še okoli 3000 m* novega prostora. Za povečanje oBVtniških kapacitet naj trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in prodajo raznih gospodinjskih aparatov in dru- gih tehničnih naprav, vozil, konfekcije itd., organizirajo lastno servisno službo in oskrbijo prodajo nadomestnih delov. Za predmete domače proizvodnje pa nuj tudi proizvajalna podjetja ustanavljajo servisne delavnice. Take servisne službe naj bi se organizirale predvsem za popravila gospodinjskih in drugih elektrotehničnih aparatov, radijskih in televiziiških sprejemnikov, motornih vozil, frizerskih aparatov, pisalnih in šivalnih strojev, obutve ter precizno mehaniko in vulkanizacijo. Povečana stanovanjska izgradnja in vzdrževanje stanovanjskega fonda zahtevata, da tudi gradbena podjetja ustanovijo lastne obrtne obrate. Z ustanovitvijo takih delavnic bi se povečale kapacitete obrti gradbenih strok, ozir. bi se obstoječe kapacitete snrostile za izvrševanje obrtnih gradbenih storitev. Kapacitete v obrti je treba povečati tudi z razširitvijo in z mo--dernizacijo obstoječih delavnic. Za sprostitev obstoječih obrtnih kapacitet za storitve morajo serijsko proizvodnjo nekaterih artiklov od obrti prevzeti industrijska podjetja. V poštev prideio predvsem izdelki kovinske, elektrotehnične, lesne, kemične, tekstilne in živilske stroke. Za izpolnitev predvidenih nalog je treba potrebna investicijska sredstva zagotoviti s pravilnim kanaliziranjem vseh razpoložljivih sredstev pri gospodarskih organizacijah in ljudskih odborih. Po zveznem deviznem planu bo v letu 1959 za potrebe obrti na področju okraja Ljubljana na razpolago 50 milijonov deviznih dinarjev za nabavo opreme in 30 milijonov deviznih dinarjev zn nabavo materiala. Ta sredstva je treba usmeriti po prej postavljenih smernicah po-večavanja proizvodnje. Vzporedno z ustanavljanjem novih in razširitvijo obstoječih obratov se bo povečalo tudi število zaposlenih v obrti. Zaradi povečanja potzčb po kvalificirani delovni sili no treba zagotoviti večji dotok vajencev v stroke, kot so gradbena, Kovinska in elektrotehnična, kjer je pomanjkanje strokovnih delavcev največje. Predvsem je treba povečati vključevanje vajencev v družbeni sektor obrti ter priznati stimulacijo podjetjem in učnim mojstrom, ki vzgajajo kadre. Več skrbi je treba posvetiti tudi vključevanju ženske mladine in to v stroke, kakor so precizna mehanika optika, clektro-mehanika, radiomehanika itd. Za večji dotok vajencev, zlasti s podeželja, je treba povečati kapacitete vajenskih domov, istočasno pa tudi kapacitete vajenskih šol. V letošnjem letu se predvideva dozidava doma vajencev v Ljubljani v Kersnikovi ulici, s Čimer se bo povečala kapaciteta za 112 ležišč in doma vajencev v Kočevju s povečano kapaciteto za 74 ležišč, število; ležišč v domovih za obrtne vajence se bo s tem povečalo za 20 °/o. V Ljubljani se predvideva grad-njae šole za vajence raznih strok s kapaciteto 1500 mest ter dograditev vajenske šole raznih strok v Domžalah s kapaciteto 200 mest in vajenske šole raznih strok v Mengšu s kapaciteto 150 mest. Kapaciteta vajenskih obrtnih šol se bo s tem povečala za 13 */o. Sredstva za predvidene investicije se bodo črpala iz okrajnega in republiškega sklada za kadre. Za strokovno izpopolnjevanje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v obrti bo Okrajna obrtna zbornica v letu 1959 organizirala II tečajev in sicer: za mizarstvo, pleskarstvo, soboslikarstvo, ko-vinostrugarstvo, kaljenje in varjenje, krojenje v krojaški in čevljarski stroki, elektrotehniko, mesarstvo, pekarstvo in slaščičarstvo. Tečaje bo predvidoma posečalo okoli 360 obrtnih delavcev. Strokovni izpopolnitvi bo služila tudi šola za vodilni kader pri Obrtni zbornici LRS. V zuseHtiem sektorju obrti je treba z ekonomskimi in administrativ-) nimi ukrepi preprečiti vključevanje zasebnih obrtnikov v donosne stroke obrti, kjer si posamezniki z izkoriščanjem monopolnega položaja in nekontroliranim izkoriščanjem tuje delovne sile neupravičeno ustvarjajo prekomerne zaslužke. To so predvsem tele obrti: izdelovanje tekstilne galanterije, izdelovanje kravat, izdelovanje kovinske galanterije. izdelovanje galanterijskih predmetov iz plastičnih mas in lesa, izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav .in nekatere druge obrti podobne dejavnosti, predvsem v skupinah kemične in živilske stroke. Občinski ljudski odbori pa naj v sporazumu z. Okrajno olytno zbornico dajo iniciativo, da bo izdelovanje ^jeli predmetov organiziral družbeni sektor obrti. Občinski ljudski odbori morajo posvetiti posebno pažnjo realnemu ocenjevanju davčnih osnov, pri določanju stopeni doklad pa naj pri proizvodnih obrtih izvršijo primerno diferenciacijo. Tako naj bi stopnja doklad za kemično in galanterijsko stroko ter zn serijsko proizvodnjo v kovinski, elektrotehnični. lesni in tekstilni stroki znašala 201/«, za ostale proizvodne obrate pa naj bi ostala lanskoletna stopnja l6e/o. Prav tako je diferencirati obdavčitev z dokladami pri tistih obrtih. ki se hkrati ukvarjajo s storitvami in proizvodnjo. S pravilno davčno politiko pa morajo občinski ljudski odbori stimulirati vse stroke storitvene obrti. Naloga občinskih ljudskih odborov je, da z organizirano konkretno akcijo zagotovijo nadnljni razvoj obrti v smeri, kot jo nakazujeta perspektivni plan'In plan za leto 1959. XV. poglavje Komunala Vrednost storitev in proizvodnje komunalnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1959 predvidoma povečala za 12%. Kot komunalna podjetja bodo v tem letu poslovali tudi dosedanji finančno samostojni zavodi Snaga, Mestni vodovod, Mestna kanalizacija ter Elektro Trbovlje, ki je v letu 1958 poslovalo kot industrijsko podjetje. Elektro podjetja bodo v letu 1959 nadaljevala z rekonstrukcijo in razširitvijo električnega omrežja ter gradnjo transformatorskih postaj. V Ljubljani bodo potekala dela na treh razdelilnih trnfopostajah, na' novo bo zgrajenih 38 napajalnih trafo-postaj ter obnovljeno in na novo zgrajeno 54 km razdelilnega omrežja. Na ostalem območju okraja se bo vršilo delo na petih razdelilnih trnfopostajah, na novo bo zgrajenih 12 napajalnih trafo-postaj ter obnovljeno in na novo zgrajeno 120 km razdelilnega omrežja. Zato bo treba izpeljati akcijo za finansiranje posameznih objektov po gospodarskih organizacijah predvsem iz amortizacijskih sredstev. Mestna plinarna bo v letu 1959 pričela z gradnjo nove plinarne in položila 3500 m novega plinovoda. Z gradnjo nove plinarne se bo povečala proizvodnja plina od sedanjih 10.000 kub. metrov na 25.000 kub. metrov dnevno. Ljubljanske mlekarne bodo v letošnjem letu povečale odkup in prodajo mleka za 6%. Da bi znižalo transportne stroške, bo podjetje omejilo nabavo mleka iz oddaljenejših predelov in z višjo odkupno ceno povečalo odkup v bližnji okolici Ljubljane. Zboljšalo bo tudi kvaliteto mlečnega sladoleda i» povečalo sor-timent, na novo pa uvedlo proizvodnjo limonade. Do konca leta bo dograjena nova pekarna v Ljubljani-z dnevno zmogljivostjo 20.0j]p kg kilogramskega kruha. Javna skladišča bodo v letu 1959 nadaljevala z izgradnjo' upravnih in skladiščnih prostorov, ki se bodo povečali za okoli 30.000 kvad. metrov, in uredila komunalne priključke. Klavnice naj nadaljujejo z opremljanjem svojih obratov in mesnic v skladu s sanitarno-tehničnimi predpisi. Predvsem bi se morale oskrbeti z vodovodi in hladilniki ter modernizirati prodajne pulte. Občinski ljudski odbori naj pri določanju ekonomskih instrumentov upoštevajo zmogljivost komunalnih podjetij in njihove obveznosti za plačilo anuitet in potrebe po nadaljnji investicijski izgradnji. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA v PLANA OKRAJA LJUBLJANA ZA LETO 1959 XVI. poglavje e Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo amortizacije za gradbene objckfč, ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte iz prejšnjega odstavka določijo pristojni občinski sveti v soglasju s svetom za kmeti i-stvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. XVII. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1. Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, se oprostijo: a) gospodarske organizacije ko- munalne dejavnosti: Ljubljanske mlekarne, Ljubljana transport. Snaga, Ljubljana. Mestna kanalizacija, Ljubljana, Mestni vodovod, Ljubljana; b) časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi. 2. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoje sklade, razen v sklad za skupno uporabo. XVIII. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada družbenim investicijskim skladom občin. Okraja in ljudske republike, pripada okraju 25%, razen od prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije pavšalno. XIX. poglavje Določitev količin stoječega lesa za posek v letu 1959 1. Za leto 1959 se določajo tele največje količine lesa, ki se smejo posekati: Enota mere: m* stoječega lesa V tem jamski Koristnik Skupna V tem Proizvodnja In col. les sečnja Iglavcev listavcev blagov. neblagov. igl. v m1 oblovino 1. GG Ljubljana 43.650 27.150 16.500 — 43.650 L600 2. GG Postojna 37.400 27.800 9.600 — 37.400 6.500 3. GP »Silva« 8.233 3.376 4.857 -r 8.233 600 4. KGP Kočevje 121.400 51.000 70.400 — 121.400 14.400 5. GG Brežice Skupaj gozdna 7.379 2.296 5.083 7.379 400 gospodarstva 218.062 111.622 106.440 — 218.062 29.500 1. Zelem pas Ljubljana 4.000 2.500 1.500 . 2.500 1.500 — 2. Zasebni sektor 422636 224.895 197.741 151.203 271.433 64.700 3. SLP izven GG 10.000 6.000 4.000 6! 100 3.900 1.000 4. Izločeni objekti 40.000 15.000 25.000 35.000 5.000 1.000 Skunaj zasebni sektor in SLP izven gozdnih gospodarstev 476.636 248.395 228.241 194.803 281.833 66.700 Skupaj okraj 694.698 360.017 334.681 194.803 499.895 96.200 Od 96.200 m* oblovlne Iglavcev bo porabljeno 41.200 m* za jamski lel In 55.000 in’ za celulozni les. Od jamskega in celuloznega lesa iglavcev Iz zasebnega sektorja bodo proizvedle: Gozdarska poslovna zveza Ljubljana Gozdarska poslovna zveza »Sipek« Kamnik Gozdarska poslovna zveza Rakek Gozdarska poslovna zveza Kočevje Gozdarska poslovna zveza Litija 17.000 m* ‘neto oblovinl 12.000 m* neto oblovint 19.000 m* neto oblovin« 10.700 m* neto oblovin« 6.000 ms neto oblovino Skupaj 64.700 m1 neto-oblovine 2. V zasebnem sektorju se določajo po gozdarskih poslovnih zvezah in po občinah tele največje količine lesa, ki se smejo posekati: Gozdarska poslovna zveza Ljubljana Enota mero: m* stoječega lesa Potrošnja ObLO Iglavci Listavci Skupaj neblag. blagov. Borovnica 12.427 2.273 14.700 2.200 12.500 Dobrova 6.854 6.546 13.400 4.000 9.400 Grosuplje 7.500 12.000 19.500 8.100 11.400 Ivančna gorica 6.300 19.000 25.300 12.300 13.000 Ljubi jana-Crnuče 640 200 840 . 670 170 Ljubijana-Polje 3.000 5.000 8.000 * 3.200 4.800 Ljubljana-Rudnik 8.000 4.000 12.000 3.500 8.500 Ljubi jana-Šentvid 700 800 1.500 900 600 I,jubljana-Vič 350 400 750 450 300 Medvode 3.000 3.800 6.800 4.800 2.000 Vrhnika 5.927 2.156 * 8.083 3.000 5.083 Skupaj 54.698 56.175 110.873 43.120 67.753 Gozdarska poslovna zveza »Šipek« Kamnik Domžale 9.400 8.000 17.400 8.100 9.300 Kamnik 17.500 12.600 30.100 8.500 21.600 Skupaj 26.900 20.600 47.500 16.600 30.900 Gozdarska poslovna zveza » Javornik« Rakek Cerknica 30.000 10.000 40.000 10.600 30.000 Logatec 17.400 4.000 21.400 3.100 18.300 Loška dolina 15.662 3.700 19.362 4.512 14.850 Skupaj 63.062 17.700 80.762 17.612 63.150 Gozdarska poslovna zveza Kočevje Kočevje 3.900 10.000 13.900 7.500 6.400 Ribnica 13.000 11.825 24.825 10.425 14.400 Sodražica 17.700 9.200 26.900 10.700 16.200 Velike Lašče 13.500 6.900 20.400 7.400 13.000 Dobrepolje 3.100 15.000 18.100 9.363 8.737 Skupaj 51.200 52.923 104.125 45.388 58.737 Gozdarska poslovna zveza Lilija Litija 13.802 23.200 37.002 13.557 23.445 Zagorje 10.097 12.159 22.256 7.224 15.032 Trbovlje 2.500 4.000 6.500 2.740 3.760 Hrastnik 2.636 10.982 13.618 4.962 8.636 Skupaj 29.035 50.341 79.376 28.483 50.893 OLO skupaj 224.895 197.741 422.636 151.203 271.433 Po planu za leto 1959 določene količine lesa zn sečnjo so maksimalne in se ne smejo prekoračiti. Količine jamskega in celuloznega lesa iglavcev so minimalne in se v okviru skupnih količin lesa iglavcev lahko jfrekorSčijo. XX. poglavje Razdelitev sredstev Iz gozdarstva 1. Za leto 1959 se določa naslednji delež okrajnega gozdnega sklada od dosežene cene lesa na panju ter od neto prispevkov sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja (SLP), s katerimi gospodarijo gozdna gosjiodarstva, povprečno 40% v tem: — GG Ljubljana 38,20% — Podjetje »Silva« 10,00% — GG Postojna 62,10% — KGP Kočevje 34,20% — GG Brežice 23,80% b) za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja 40%; c) za gozdove zasebnega sektorja povprečno 40%. 2. za gozdove splošnega ljudskega premoženja sc določijo od dosežene cene lesa na panju naslednje stopnje za#i vzdrževanje gozdov: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja, v katerih gospodarijo gozdna gospodarstva, povprečno 35,4 % v tem: — GG Ljubljana 37,2% — Podjetje »Silva« 65,4% — GG Postojna 13,3"A — KGP Kočevje 41,2°/» — GG Brežice 51,6% b) za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, se določi zn vzdrževanje gozdov stopnja 35,4%- Ta sredstva bo dodeljevala Uprava za gozdarstvo OLO Ljubljana organizacijam in ustanovam, ki go-spodarijo z gozdovi v skladu s potrjenimi plani in kolavdaciiami. c) a vzdrževanje zasebnih in zadružnih gozdov na območju OLO s® določi 270,724.000 din ali 57,6% od skupnih sredstev gozdarstva zasebnega sektorja. Posameznim gozdnogospodarskim organizacijam pripadajo naslednje kvote: — GPZ Ljubljana - GPZ Kočevje - GPZ Litija — GPZ Rakek - GPZ Kamnik — Zeleni pas v 000 Skupaj 270.724 100 3. Okrajni ljudski odbor povrne proračunu LRS razliko pri izračunu dopolnilne dohodnine od prodaje lesa. Predvidena višina je 57 milijonov dinarjev. XXI. poglavje Občinski prometni davek 1. Občinski prometni davek od Prometa na drobno se plačuje v občini mesta Ljubljane v letu 1959 po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (Uradni list LRS št. 38 z dne 13. novembra 1958). XXII. poglavje Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami 1. Dohodki okrajnih uradov in ''stanov, 6-odstotna okrajna proračunska rezerva in 20-odstotna rezerva zaradi omejitve okrajnih investicij iz leta 1958 ter ostali proračunski dohodki OLG so v celoti dohodki proračuna okrajnega ljudskega odbora. 2. Državne takse, prometni davek °d vrednotnic, del gozdne takse za Proračun (presežek cene lesa na panj« in dopolnilna dohodnina) pripadajo po odbitku deleža LRS proračunu okraja. 3. Od vseh ostalih proračunskih dohodkov: proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ~~ proračunski prispevek iz sklada skupne porabe, ■— davek na dohodek od kmetijstva davek no dohodek ostalih poklicev - in premoženj, prometni davek od zasebnikov, prometni davek od vina in žganja, prispevek iz dohodka komunale, zeinljarina, ~~ dopolnilni proračunski prispevek, občinski prometni davek, ~~ doklada od kmetijstva, doklada ostalih poklicev, ~~ občinske takse, — dohodki uradov In ustanov, — ostali proračunski dohodki, — 6-odstotna obvezna rezerva iz leta 1958, — 20-odstotna rezerva zaradi omejitve investicij iz leta 1958 pa je proračun okraja po posameznih občinah udeležen v tehle odstotkih: Občina Delel OLO v •/• Borovnica 24,6 Cerknica 27,3 Dobrepolje 41,4 Dobrova 35,1 Domžale 27,6 Grosuplje 32,1 Hrastnik 15,2 Ivančna gorica 33,7 Kamnik 24,9 Kočevje 20,0 Lašče 38,9 Litija 25,1 Ljublj^na-Bežigrad 27,4 Ljubljana-Center 31,3 Ljubi jana-Crnuče 31,3 Ljubljana-Moste 18,1 Ljubljana-Polje 20,3 Ljubljana-Rudnik 27,7 Ljubljana-Sentvid 34,4 Ljubljana-Siška 26,9 LjuHjana-Vič 29,1 Logatec 25,9 Loška dolina 26,9 Medvode 25,4 Ribnica 28,0 Sodražica 31,8 Trbovlje 14.2 Vrhnika 25,5 Zagorje 18,7 4. (Odstotki iz prejšnjega odstavka so določeni oil bruto zneskov po-sameznih dohodkov. Pri dohodnini od kmetijstva in kmečki dokladi pa po odbitku dela, ki pripada skladom. 5. Z odplačilom zneska, predvidenega v družbenem planu okraja (dokumentacija tabela 22, kolona 7). je izpolnjena obveznost posameznega občinskega ljudskega odbora do okrajnega proračuna. XXIII. poglavje Okrajni skladi 1. Okrajni družbeni investicijski sklad . Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki so po pred-Pisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959, bodo znašala U449 milijonov dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene: v milijonih din a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 362 S) za kreditiranje investicij v osnovna ^sredstva 1.087 Od tega: — 1 % prispevek Okrajni vodni skupnosti 11 — posojila za proračunske investicije 334 — posojila industriji 188 — posojila kmetijstvu 237 — posojila prometu 21 — posojilo trgovini 213 — posojila gostinstvu 44 — posojila obrti 39 2- Ostali okrajni skladi ( Sredstva ostalih okrajnih skladov, ki so po predpisih zveznega dru Cncga plana razpoložljiva v letu 1959, bodo znašala (v milij. din): — kmetijski sklad 34 — gozdni sklad 256 — sklad za kadre 280 — cestni sklad 34 — gasilski sklad 38 XXIV. poglavje Sredstva za preprečevanje alkoholizma Od skupnih zbranih sredstev Občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač na območju mesta Ljubljane v znesku 282 milijonov dinarjev se bo uporabilo: — 50%) za preprečevanje alkoholizma (regres pri mleku); — 25°/o za pospeševanje telesne vzgoje; — 25% za potrebe družbene prehrane (menze in podobno). XXV. poglavje Proračun 0L0 Ljubljana 1. V letu 1959 bodo znašala sredstva okrajnega proračuna in proračuna skupnih mestnih potreb skupaj 3.837,7 milijonov dinarjev. Ta sredstva zmanjšana zn 6% obvezne rezerve v znesku 208,7 milijonov dinarjev, bodo razporejena takole: • a) za okrajni proračun 2.679,3 Od tega: —■ investicije 359.8 — ostali proračunski izdatki 2.319,5 b) za proračun skupnih mestnih potreb 758,0 Od tega: — investicije 110,5 — ostali proračunski izdatki 647.5 c) za dotacije občinam 191,7 Od tega: — Dobrepolje' 7,932 — Dobrova 11,336 — Grosuplje 14,639 — Hrastnik 8,029 — Ivančna gorica 16,931 — Kočevje 36,387 — Lašče 6,273 — Litija 6,320 -r- Ljubijana-Moste 1,424 — Ljubi jana-Pol je 11,661 — Ljubljnna-Rudnik 15,698 — Logatec 13,698 — Medvode 2,046 — Ribnica 5,930 — Sodražica 6,571 — Vrhnika 26,801 2. Občinski ljudski odbori prejemajo dotacije v odstotku realizacije dohodkov, predvidenih v okrajnem družbenem planu (dokumentacija tabela 22, kolona 1), največ pa mesečno v višini ene dvanajstine dotacije, predvidene v tem družbenem planu. XXVI. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev) na posameznih gospodarskih področjih v skladu z določbami okrajnega družbenega plana ter morajo stalno spremljati izvajanje okrajnega družbenega plana. Upravni organi morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni zu vskladitcv občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ter ukrepe za dosledno izvajanje družbenega plana okraja. Posebno velja to za izvajanje investicijske politike, ki mora zagotoviti osnovne postavke perspektivnega plana. 2. Občinski ljudski odbori naj sporazumno s pristojnimi zbornicami izdelajo plane investicij za obrt, trgovino, gostinstvo in turizem ter mobilizirajo maksimalno sredstva za hitrejši razvoj teh panog gospodarstva, ki še vedno zaostajajo za splošnim razvojem gospodarstva v okraju. Iskati je treba nove oblike za združevanje sredstev za investicije. 3. Zn delo pristojni upravni organi okraja in občin morajo stalno spremiinfi razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu. Če »gotove, da ta razmerja niso v skladu s predvidevanji perspektivnega plana gospodarskega razvoja od leta 1957 do 1961, moraio takoj sporočiti za delo pristojnim svetom ljudskega odbora. Če se ugotovi prekomerno zaposlovanje delovne sile pri posameznih gospodarskih organizacijah, naj take primere obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ter izda potCebna priporočila in ukrepe. 4. Okrajna komunalna banka je dolžna vsaj enkrat mesečno poročati okrajnemu svetu za družbeni plan in finance o dotoku in porabi okrajnega družbenega investicijskega sklada. 5. Za čim hitrejši razvoj kmetijstva naj občinski ljudski odbori prepustijo celotni prispevek iz dohodka kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug tem organizacijam, ki naj vnesejo odstopljeni prispevek v svoje sklade osnovnih sredstev. XXVII. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v >Glnsniku<, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1959. St. 2248/6-59. Ljubljana. 24. februarja 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia Vsebina Drulbeni plan okraje Ljubljana za leto 1959. Zaključni računi gozpodarzklb organizacij za leto 1957. Zaključni račun MIZARSKEGA PODJETJA, Stari trg pri Rakeku Poslovanje podjetja je bilo uspešno. Vse obveznosti do družbe so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din Z^r>’ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih | ir Izločena sredstva in Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 15.112 L Sklad osnovnih sredstev L Investlu sko posolilo za 11.142 2 Investicije v teku 94 osnovna sredstva 4.090 l. Izločena sredstva in dru- 4.507 3. Razni skladi 17.853 Investicijska sredstva 1. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi vlil financiranja Investicij 04 B, Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 5. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna obratna sredstva 25.149 na sredstva 13.000 f Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posojilo za 2.197 obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C, Srcduva v obračuna jltve 292 In druga aktiva C. Viri sredstev e obračunu In druga pasiva 5. Kupci in druge terjatve 6.484 10. Dobavitelji In druge 6. Druga aktive 3.493 obveznosti 3.189 11 Druga pasiva 3.421 Skupaj: 55.168 Skupaj: 55.168 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: A. Nekrep A. Hace V. Turšič Zaključni račun gostilne »NA VASI«, Ljubljana, Vodnikova 106 Gostišče Je poslovalo uspešno. Obveznosti nasproti družbi Je v celoti izpolnila Povprečno so bile zaposlene 3 osebe. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIV* 7-«n Znesek stp Naziv postavke v ooo din st Naziv postavke v ooo dl« A. Osnovna A Viri osnovnih In Izločena sredstva L Osnovna sredstva 8 investicije v teku 8. Izločena sredstva tn dru- in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 71 71 L Investicijsko posojilo ta osnovna sredstva 490 ga Investicijska sredstva 197 1. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja - Investicij — ’ B. Obratna iredstva B viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 931 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve ■* Id druga aktiva C. Viri sredstev e obračunu 8. Kupci in druge terjatve In druga pasiva 75 10. Dobavitelji m druge 8. Druga aktiva obveznosll 713 11 Druga pasiva Skupaj: 1.274 Skupaj: 1.274 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: I. Zdouc Ivan Pogačar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Polica, p. Grosuplje AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Z Naziv postavke Znesek v 000 din “stf Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna A. Viri osnovnih lu iz.očena sredstva In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 441 l. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 441 3.564 t Investicijsko posojilo za osnovna sredstvo 3. Izločena sredstva In dru- 1.312 ga Investicijska sredstva 694 L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1.200 1. Drugi viri financiranja Investicij 2.304 B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 320 na sredstva 3.510 l Sklad obratnih sredstev 86 8. InvesilU sko posojilo za obratna sredstva — 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračuna lltve — ‘p Iriign aktiva C. Viri sred-stev v obračunu In druga pasiva 3. Kupci m druge teriatve 5.173 10 Dobavitelji in druge 8. Druga aktiva 1.658 obveznosti 2.328 Ul Druga pasiva 608 Skupaj: 11.819 Skupaj: 11.849 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Mimi Knep Anton Dežman Ivan Boh Zaključni račun tovarne embalaže, gumbov In galanterije Iz plastičnih mas »MODELIT«, Kamnik Kljub težavam pri pomanjkanju materiala, kakor tudi močan vpliv nizko odmerjenih obratnih sredstev Je podjetje v letu 1957 doseglo svoj finančni plan s 1178 % In ustvarilo primeren finančni rezultat. AKTIVA BILANCA na dan SL decembra 1951 PASIVA Zg^p Naziv postavke Znesek v 000 din Z^P Naziv postavke Znesek v ooo din A, Osnovna A. Viri osnovnih tn Izločena sredstvi ln Izločenih sredstev i. Osnovna sredstva 12.336 L Sklad osnovnih sredstev l Investicijsko posojilo za 11.853 t Investicije v teku osnovna sredstva 181 1. Izločena sredstvo ln dru- S. Razni skladi 4.058 ga Investicijska sredstva 3.170 L Dolgoročno posojilo z» financiranje Investicij — $. Drugi viri financiranja Investicij — u. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 2.846 na sredstva 11.505 f. Sklad obratnih sredstev B. investicijsko posojilo za 19.257 obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve 38 In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 8. Kupci m druge terjatve ln diuga pasiva 11.999 16. Dobavitelji In druge 8. Druga aktiva 18.133 Obveznosti 5.831 Skupaj i U Druga pasiva 1.668 43.783 Skupaj i «3.783 Računovodja: Predsednik UOi Direktor: Leopold Clndrtč Alojz Bec Mato Zabavnik Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Račna, p. Grosuplje AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASlV> Naziv postavke Znesek v 000 din Zttt). „ , gt Naziv postavke Znesek v 000 dio A Osnovna A. Viri osnovnih tn Izločena sredstva l. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 894 . 2.684 ln Izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 894 2. InvcdicUsko posojilo za 2.566 8. Izločena sredstva ln u.u- 2.279 ga Investicijska sredstva 1.282 1. Dolgoročno posojilo za flnanclranjo Investicij 0. Drugi viri financiranja ' Investicij B. ibraiutt sredstva B Viri obratnih sredstev 8. Bunka - kredit za obrat- L Skupna nbratna sredstva 1.582 na sredstva 4.500 I. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.135 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve 114 In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge 8. Kupci ln druge terjatve 9.521 6.326 6. Druga aktiva 5.643 obveznosti ll Druga pasiva 194 Skupaj: 20.608 Skupaj: 20.608 Računovodja: Predsednik UO' Direktor- Milena Jereb Anton Potokar Alojz Drobnič Zaključni račun SPLOŠNEGA MIZARSTVA, Grosuplje V podjetju le bilo v letu 1057 povprečno zaposlenih 18 oseb. Plan Je bil doseže'] s 150 %. Poslovanje podjetja Je bilo uspešno kljub občutnemu pomanjkanju potre« nega lesa. AKTIVA BILANCA na dan 81. decembra 1957 PASlV* Naziv postavke Znesek v 000 din Z