Uredništvo in upravništvo: Kolodvornko ulico štev. 15. Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopiai bo ho vračajo. Inserati: Segtstopna petit-v»«ta 4 kr., pri veiJkratnom pojavljanji dajo ie FOpuut. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v uprarniStvu : 7.a celo loto 6 gld., 7.a pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mosec 60 kr., počiljatev na dom velja mesečno 9 kr. vet. Po poiti velja k a celo leto 10 gl., za pol lota B gld., za četitlota 2gld. 60 kr. in za joden meiao 86 kr. Štev. 205. V Ljubljani v ponedeljek, 3. novembra 1884. Tečaj I. Vabilo na naročbo. S 1. novembrom prične se nova naročba na naš list, Prosimo torej naše čast. naročnike, naJ naročbojrt^jtrave^ j^Ujanje lista ne pretrga. Najbolje se to ucini po poštni nakaznici, na čegar od-»triiek treba prilepiti le naslov, ki je ua p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Za Ljubljano: ua mesec .......................gld. —’50 .. i! Ej! Dijana stoji, kakor se vidi? Moj pes se jo bil zares ustavil, stal je kakor vkopan pred širokim hrastovim grmov-iem, b katerim se je končevala ozka soteska, »tekajoča se s potjo. S Prokofijem pritečeva k l>su; iz gmia se vzdigne kljunača. Oba ustreliva za pjo ali je pogrešiva; kljunača se rekel: durchgepeitscht\a Osamljeno jerevče, videti je, da niti najmanjše dotike več nima z zakonitimi zastopniki slovenskega prebivalstva na Kraujskem. Sicer bi bil lehko zvedel, da o nobeni zadevi ni bilo toliko razgovora, toliko posvetovanja med narodnimi poslanci, nego ravno o novem šolskem zakonu. Imenitno vprašanje se je razpravljalo v narodnem klubu, v finančnem odseku, v dveh podod-sekih — vestno so se pretehtali in preštudirali vsi finančni izkazi, culi in preudarjali so se razlogi tudi s stališča ljubljanskega mesta, — stoprav potem se je pričel načrt novega zakona v zbornico ter je bil tam sprejet z impozantno večino. Tega čestivredni osobčnik »Narodne tiskarne" se ve da ni znal, tedaj — nobene zamere! Ali da je na dan pritiral šepavo analogijo z ljubljanskim mestnim statutom, da z brlavimi očmi ni zapazil velikanskega razločka med obema načrtoma, tega mu pač tudi pri najboljši volji odpustiti ne moremo. Meritorna vsebina „Šukljejevega" zakona obstoji iz treh paragrafov, mestni statut kranjske stolnice obseza jih nič manj nego pet in devetdeset! Prvi zakon je dovršil kranjski deželni zbor z mnogim in resnim trudom, drugega vsled kratko odmerjenega časa brez vsakih priprav ni mogel izdelati! Uže radi tega ne, ker je odličen poslanec iz nasprotnega tabora po vsej pravici trdil, da je zakonodavni diletant mestnega zastopa prvotni načrt dr. Mošičta le pokvaril, le — in pcius emendiral! »Slov. Narod" pripoveduje svojim vernikom, da je svečano proglašeno zmanjšanje za 5°/0 le prazna fikcija. Nasproti jasnim številkam, izraženim v proračunu normalno-šolskega zaklada, so to gole starikave blodnjo, in nikdo nam ne sme zameriti, ako ne odgovarjamo vsaki nepremišljeni besedi, katero starost-slabost izvali žlobudravemu Metuza-lemu. Ali grda nehvaležnost bi bila z naše strani, da se spodobno ne zahvalimo staremu gospodu za dve veliki koncesiji. Drage volje nam je prizuati, da se niti z jedno besedico ni dotaknil našega računa, da namreč dežela kranjska vsled novega zakona pridobi drugje zopet spusti na zemljo in midva greva za njo. Juha je uže bila na mizi, ko se vrnem domov. Mati me pokrega. — »Kaj je to?“ reče mi nevoljno; Bužo prvi dan te moram čakati za obed." Prinesem ji ubite kljunače, ali ona jih še pogleda ne. Razen nje so bili v sobi še Suvenir, Kvvicinski in Žitkov. Umi-rovljeni major se je stiskal v kotu, rekel ni ne pet ne šest, kakor kak kaznovan učenec; izraz njegovega obličja kazal je neko zmešnjavo in nevoljo; oči so mu bile zarudele... Človek bi bil kar mislil, da je pred kratkim jokal. Mati ves čas ni bila na volji! ni me stalo lunogo truda uganiti, da pozni moj prihod temu ni bil vzrok. Ves čas obeda skoro ni spregovorila; major jo izredka obračal ua njo žalostne poglede, navzlic temu pa je jako pridno jel; Suvenir je trepetal; samo Kwicin-ski se je obnašal trdno kakor navadno. — Vikentij Osipič, reče mu mati; — prosim vas, da pošljete jutri z vozom po Martina Petroviča, ker sem izvedela, da nima več na leto 55000 gld. Recimo tedaj, da se je poročevalec finančnega odseka v istini zmotil za celih 5967 gld. 20^8 kr., vender nadkriljuje dobiček za deželo z 55 000 gld. ljubljanskega mesta izgubo z 20 967 gld. 20 l/a kr. za dobrih 34 000 gld. na leto. Svota je vsekako izdatna, in če „Slov. Narod" oporeka vsled ljubljanskih ozirov, potem bi se pač drznili vprašati, ali mu ne bi mnogo bolje pristojalo, ime izposoditi si iz kakega ljubljanskega predmestja, namestu sedanjega naslova, kateremu se je baš s to polemiko dejanjsko odpovedal ? Kako lepo bi se mu na pr. prilegal blagodo-neči naslov: »Trobilo kravjedolinsko" ali pa: »Ropotec iz Kurje Vasi!" Z druge strani moramo občinstvo opozarjati na jeden moment, katerega nam najstarejši slovenski dnevnik vender ni po vsem razjasnil. Da bodo davkoplačevalci na deželi vsako leto manj plačali 55000 gld., temu niti on ne ugovarja. Ali ta svota se sestavlja iz treh poštevancev. Najprej iz zvižka južne železnice, katerega je »Slov. Narod" izračunil z 9881 gld. gld. 71 kr., dočim smo mi okroglo svoto 10 000 bili uvrstili v svoj calcul uvrstili; potem iz pro-računjenega efekta novepriklade na žgane pijače v okroglem znesku 30 000 gld., konečno iz večjega davčnega bremena ljubljanskega mesta. Ako tedaj prva dva suinanda v skupnem znesku 40000 gld. odbijemo od cele svote 55 000 gld. ostaja za tretjo svoto vedno le 15 000 gld. Jasno je tedaj, kakor beli dan, da le bolestne halucinacije trpinčijo, otrpelega starca; da bi umovanje »Slov. Naroda" bilo istinito, da bi ljubljansko mesto po računih tega virtuoznega matematika v istini imelo 40 574 gld. 66 1/i kr. več davka in priklad na leto vsled nove postave, potem nastane vprašanje: Kam za Boga so izginili ljubljanski tisočaki, ali jih je zemlja požrla ali pa so vzduhteli kakor kafra po zraku?! Nadalje nam je konstatirati z odkritim zadovoljstvom, da »Slov. Narod" ničesar ni imel ugovarjati podrobnim številkam našega računa gledč posameznih kategorij ljubljanskih davkoplačev. V tem oziru je bil nesrečni starec še dokaj milosten, le z jedno opazko je dokazal svoj stari podedovani greh. Razkoračil svojega voza; in ukažite mu povedati, naj pride gotovo, ker ga jaz želim videti. Kvvicinski hoče nekaj povedati, ali se vzdrži — In tudi Sljotkinu sporočite, nadaljuje mati — da mu zapovedujem, naj se prikaže k meni... Slišite ? Za ... po .. . vedujem ! — Tega človeka... tega potepuha bi bilo treba... začne poluglasno Žitkov; ali mati ga pogleda tako zaničljivo, da se on takoj obrne v stran in omolkne. — Slišite ? Jaz mu zapovedujem! ponovi mati. — Slišim, odgovori Kwicinski ponižno ali z dostojanstvom. — Martin Petrovič ne pride! zašepeta mi Suvenir, ki je šel po obedu ob jednem z menoj iz obednice. — Vi si ne morete misliti, kaj se je zgodilo z njim! Tega ni mogoče razumeti! Povem vam, govorite mu, kar hočete — on ničesar ne razume. Da! Lisico so vlo-vili v past! In Suvenir se je zalil s svojim grdim smehom. se je namreč nad trditvijo »Ljublj. Lista", da bode glavno mesto vsled novega zakona v bodoče le 15000 gld. več imelo plačati na leto nego sedaj. In z nedolžnim obrazom pristavlja stari grešnik: „To je za Šukljeja bagatela in to temveč, ker ne gre iz njegovega žepa, ker njemu kot c. kr. uradniku ne treba plačevati doklad.“ Pač čudno, kako spomin zapušča ostarele možjane! Vsaj je isti »Slov. Narod" pred štirimi dnevi še dokazal ter natisnil z razprtimi črkami, da bode mali uradnik, tedaj tudi prof. Šuklje, imel vsled novega zakona 20, 30 in še več gld. zviška plačati vsako navadno ali prestopno leto! In sedaj ? — preljuba doslednost, oj kje si doma?! Toda stari ljudje imajo svoje muhe, in tudi naš Metuzalem si jih časi privošči. Gravitetično je vzel svinčnik izza ušes, naprosil je v posvetovanje baje ves synedrion radikalne stranke, od „finančnega veleuma ljubljanskega mestnega zastopa" pričenši do silnega matematika, kateri ima urejati letno bilanco „Narodne Tiskarne". In začeli so premetavati in vrtati potrpežljive številke, računali so, da jim je pot curkoma tekel z razbeljenih obrazov, le da bi drugačen rezultat dobili konečnemu vspehu. In glej čuda, skoro se jim je posrečilo! „Heureka!“ vskliknil je novinarski Metuzalem, veselo se je postavljal po robu ter oblastno naznanil vsemu slovenskemu svetu, da se je poročevalec finančnega odseka, „genijalni" Šuklje bil zmotil za 5 G97 gld. 20‘/s kr.! „Sapo smo mu zaprli" — tako se je radostno razlegalo po uredniški sobici na Kongresnem trgu! Skoro se nam vidi barbarično, nedolžno veselje kaliti stari osiveli glavi. Saj ne spada v poročevalčevo področje, pri takem zakonu natančno do pičice izračunati posledice, katere bi nova postava utegnila imeti temu ali onemu davkoplačevalcu na škodo! Njemu zadostuje konečni denarni uspeh za vso deželo, potem oziri na pravno vprašanje in analogija po drugih deželah. In vender bodemo tudi s tega stališča lehko zagovarjali svoje trditve ter ovrgli „Slov. Naroda" neosnovane matematične bajke. V prvi vrsti nam je namreč naglašati, da „po polnem verodostojne številke", s katerimi je glasilo „Narodne Tiskarne" podpiralo svoje hipoteze, niso istinite. Račun finančnega odseka se je naslanjal na poplavljene davčne izkaze, katere mu je izročil računski oddelek finančne direkcije dnč 8. oktobra 1884. Ako pa primerjamo številke teh pristnih izkazov s številkami, podanimi v Me-tuzalemskih študijah, zapazili bodemo takoj velik razloček. „Šlov. Narod" je izračunal dosedanjo šolsko priklado ljubljanskih davkoplačevalcev s 17 503 gld. 80V2 kr., finančna direkcija jo preliminuje z 23 524 gld. ali po odbitem donesku južne železnice (4965 gld. 85 kr.) z 18 558 gld. Sličen razloček se kaže pri posameznih številkah, iz katerih se sestavlja skupna ta svota. Tako na pr. navaja „Slov. Narod" pri zemljarini 571 gld. šolske priklade XVII. Suvenirjevo prorokovanje izkazalo se je resnično. Martin Petrovič ni hotel priti k materi. Ali ona s tem ni bila zadovoljna in odpošlje mu celo pismo; on ji vrne malo četrt p81e, na kateri so bile z ogromnimi črkami napisane te le besede: „Prav ne morem. Sramota bi me ubila. Pustite me, naj tako poginem. Lepa hvala. Ne mučite me, Martinko Harlov.“ Sljotkin je sicer prišel, ali ne tistega dnč, kakor mu je bila »zapovedala" mati, ampak celih štiri in dvajset ur kasneje. Mati ukaže, naj ga privedejo k sebi v kabinet... Bog vč, o čem sta se pogovarjala, ali dolgo se nista: četrt ure, več ne. Sljotkin je prišel od matere ves rudeč iz z tako jezno-hudob-nim in drzovitim izrazom na obličju, da sem v sobi za goste, kjer sem ga srečal, obstal kakor okamenel, in se je tudi Suvenir, ki se je vrtel krog mene, naenkrat prenehal smejati. Tudi mati je prišla iz kabineta vsa ru-deča in je objavila glasno vsem, da bi gospfida 87 kr., najkompetentnejši organ, finančna direkcija, pa 6 2 4 gld. „Slov. Narod" trdi, da znaša šolska priklada pri hišni najemarini le 11 727 gld. 92 kr., v izkazu finančnega ravnateljstva pa nahajamo 13 976 gld. Iz vsega se razvidi, da je stari naš računski umetnik uže pri teh številkah sedanjo šolsko priklado ljubljanskih davkoplačevalcev za 1065 gld. prenizko pr eliminiral, le radi tega, da bi še bolj podkuril ljubljanske meščane, katerim se ve da zvišanje davka nikakor ne more ugajati. Toda domišljavega starca ne spraviš tako lehko v zadrego! V duhu ga vže slišimo, kako se roga temu dokazivanju, češ: »Recimo tedaj, da se je zanašati na te v istini neovržne številke, odbijmo teh 1055 gld. od gori navedenega zneska 5697 gld. 207s kr., vender nam še ostaja zvišek 4642 gld. 20 Va k>'-i katerega je poročevalec finančnega odseka v svoji neodpustljivi malomarnosti in površnosti po polnem prezrl ali v svoji svetovnoznani zlobnosti navlašč in vedoma zamolčal." Polagoma, gospoda, taki mladostni skoki se kaj slabo prilegajo vašim onemoglim udom! (Konec prihodnjič.) Otvorenje novega šolskega poslopja za ljubljansko učiteljišče. Z Najvišjim sklepom z dnč 21. oktobra 1882 se je premilostno dovolilo, da se bode novo poslopje sezidalo ljubljanskemu učiteljiščema. Zidanje se je pričelo julija 1883, koncem lanskega leta bilo je poslopje pod streho, in pred kratkem se je dovršila vsa zgradba. Dn6 4. oktobra jo je komisija pregledala v tehničnem in zdravstvenem oziru ter se izjavila, da se bode poslopje pričetkom meseca novembra svobodno izročilo svojemu poklicu. Včeraj, 2. t. m., ob 11. predpoludnč podal se je g. deželni predsednik baron Winkler, spremljan od administrativnega referenta gosp. vladnega svčtnika Hočevarja, v novo poslopje, izročat dovršeno poslopje šolskemu vodstvu. Pri uhodu pričakovali so g. dež. predsednika šoljski ravnatelj in vse učiteljsko osebje obeh zavodov. Spremljali so ga v direkcijsko sobano. Tam je g. deželni predsednik baron Winkler izražal svoje zadostenje nad dovršeno zgradbo. Oziral se je nazaj na dosedanje vspešno delovanje učiteljskega osebja, katero je obema zavodoma pridobilo dobro ime tudi preko mejnikov naše ožje domovine. Zato gre ravnateljstvu in učiteljem zasluženo odkrito priznanje. Imenom visoke učne uprave izročuje nadzorstvo in oskrbovanje novega poslopja g. ravnatelju, naglaševaje svojo nado, da bode učiteljstvo svojo velevažno nalogo i na dalje vestno spolnilo, da bode ohranilo dobro ime ljubljanskih učiteljišč tudi v novih, svetlih in lepih šolskih prostorih. Posebno je priporočal deželni predsednik, naj učiteljsko oesbje mladim srcom ucepi ljubezen do Nj. veličanstva, Sljotkina z nobenim uvetom ne puščali več k sebi; in ako bi se drznili pojaviti hčeri Martina Petroviča — kajti drznosti se jima ne manjka — naj bi se tudi nji zapodilo. Pri obedu pa nenadoma vsklikne: „Kak židovski capin! Za ušesa sem ga potegnila iz blata, pripeljala sem ga med ljudi; za vse, za vse mi mora biti hvaležen — in drzne se in mi reče, da se po nepotrebnem vmešavam v njih stvari! Da je Martin Petrovič siten človek — in da se mu ne more vsikdar prizanašati! Prizanašati! Grozno! Oh, ti nehvaležna žaba! Ti grdi capinski žid!" Major Žitkov, ki je tudi tedaj kosil pri nas, bil je gotovo prepričan, da mu je sam Bog ukazal, naj porabi to ugodno priliko in naj tudi svojo povč... ali mati se mu uže pri prvi njegovi besedi odreže: — „No, ti si tudi lep, očka moj! reče mu. — Dekleta ni mogel ukrotiti, in to je oficir! Kompaniji je zapovedoval! Lahko si mislim, kako te je slušala! Za upravnika se mi je ponujal! No, ti bil lep upravnik!" Kwicinski, ki je sedel konec mize, na presvetlega cesarja in do velike, krasne avstrijske domovine. Le tedaj, ako se bode tudi ta dolžnost spolnovala, bodo gojenci ljubljanskega učiteljišča, zapustivši zavoda, kot učitelji med narodom razširjevali ista načela ter delovali uspešno in plodunosno. V primernem odgovoru zahvaljuje se gospod ravnatelj BI. H r o v a t v svojem in svojih učiteljev imenu. S toplimi besedami se spomina cesarske milosti ter naprosi gosp. deželnega predsednika, da blagovoli najudanejšo hvaležnost vsega učiteljstva sporočiti pred stopnicami cesarskega prestola. Ob jednem slovesno obljubuje, da bode učiteljsko osebje ljubljanskih učiteljišč vedno pred očmi imelo ona načela, katera jim je ravnokar priporočal gosp. deželni predsednik. Konečno zaklical je Nj. veličanstvu cesarju kot mogočnemu podporniku umeteljnosti in vede in osebito po-speševatelju ljudske šole navdušeno trikrat „slava". Vsi navzočni zaklicali so z njim vred trikrat „slava!". Potem ogledal si je gospod deželni predsednik baron Winkler in gospod vladni svžtnik vse šolske prostore v krasnem poslopji. Tako se je zvršilo otvorenje. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Prestolni govor, katerega je (govoril Nj. veličanstvo cesar pri vzprejemu delegacij, je tolikega pomena, da se uže delj časa bavijo z njim ne le domači, marveč tudi vnanji listi ter radostno pozdravljajo tam izražene besede ter izrekajo nedvojbeno zagotovilo miru. Na Ogerskem godijo se pri sodiščih veliki neredi. Te dni vršijo se preiskave pri ko-moranskem sodišči. Predno se je pričela preiskava, odstopil je načelnik sodišča, vodja sodišča prosil je umirovljenja, drugi sodniki pa so pobegnili. Več sto vlog je nerešenih ležalo; ostalinske zadeve so čakale časih rešitve nad 15 let. Tudi blagajnice niso v redu. Tuje dežele. V Nemčiji izvršile so se volitve v državni zbor, znani so zdaj izidi vseh volitev. In sicer je 69 konservativcev, 95 osrednjakov, 24 državne stranke, 35 narodno - liberalnih, 31 svobodomislecev, 9 sicijalistov, 16 Poljakov, 2 od ljudske stranke, 14 Elzasov in 5 Welfov; trebalo bode 97 ožjih volitev. Pri volitvah v Švici v narodno svetoval-stvo je bilo voljenih tretjina konservativcev, dve tretjini liberalcev in radikalcev. Razmerje med strankami je ostalo nespremenjeno. V kantonu Bern izgubili so konservativci jede n mandat, radikalci pa dva v Genfu in po jed-nega v Freiburgu in St. Gallenu. V kantonu Tessin sta bila izvoljena dva liberalca in pet konservativcev. Iz Petrograda se poroča, da so tamoš-nja oblastva ukrenila stroge naredbe, da so zabranijo vsi nemiri in neredi. Ona predmestja, kjer je vseučilišče, redarstveniki strogo nadzorujejo in vojaška posadka se je pomnožila. smehne se sam za-se brez škodoželjnosti, nesrečni Žitkov pa si samo brke pogladi, obrvi potegne k višku in zakrije ves svoj kosmati obraz v servijeto. Po obedu stopi na krilce, da bi po navadi nekoliko pokadil iz svoje pipe — in zdel se mi je tako pomilovanja vredna sirota, da sem se mu pridružil, če prav ga nisem maral. — Kaj pa je z vami Gavrila Fedulič, začnem brez daljšega obotavljanja, ali se je stvar z Evlampijo Martinovno razdrla? Jaz sem mislil, da ste se vi uže davno oženili. Vpokojeni major me milo pogleda. — Kača izpod klade, reče in izgovarja z bridkim trudom vsak zlog — pičila me je in vse moje nade v življenji — zdrobila v prah! Jaz bi vam razodel, Dmitrij Semenovič, vse to peklensko postopanje, ali bojim se,' da bi razjezil vašo mater. („Vi ste še mladi" — te Prokofijeve besede so mi prišle na misel.) Ali tudi tako .. . Žitkov zadrlita. (Dalje piihodnjič.) Dopisi. Iz Postojine, 2. novembra. (Izv. dop.) Audiatur d altera par s! Koliko nepotrebnega hrupa delajo naši Deschmann-Schreyevci, ker se jim ena sama želja ni po volji izvršila. Ker ne morejo svoje bolesti med sabo v po-voljni meri izražati, popadejo v svoji sveti jezi pero in raznašajo med svet, kar je res in ni res, da bi se usmili jih njihovi sodrugi ter pomagali jim plakati in vpiti, koliko krivico jim dela naš deželni šolski sv&t. To uveruje nas graška „Tagespost“ z dne 29. oktobra in St. 257 „Triester Zeitung"- Tu huduje senek naš ultragermanec nad večino deželnega šolskega svčta, nad možmi, izbornimi šolniki, katerim sigurno nihče pri njihovem vzvišenem Poslovanji strankarstva očitati ne more, marveč edino le pripisovati jim stvari blagosten Preudarek in izredno vnemo za napredek našega šolstva. On razliva svoj žolč vzlasti na nedolžno, miroljubno osebo gosp. J. Dimnika, definitivnega postojinskega učitelja; njega na-Padetu prav robato, imenuje ga malomarnega učitelja, nesposobnega pedagoga; očita mu, da he ne more ponašati s odličnimi spričevali in da se ne more meriti še od daleč ne z tekmecem svojim g. O.; poudarja tudi, da se smatra prestava njegova v Trnovo spomladi 1. kot kazen, kar pa je očitna neresnica. Gospoda O. ocenoval ne bodem, dolžnost mi je le, da pokažem gosp. Dimnika v pravem svitu in pojasnim stvar prav objektivno — tako kakor je in ne drugače. Gospod Dimnik je rojen učitelj. On sam mi je pripovedoval, da uže kot otrok je hrepenel po učiteljskem stanu. Šel je v šolo in je z dobrimi svedočbami dosegel svoj smoter. lJrva služba bila mu je v Smariji na Dolenjskem, od koder so ga kmalu pozvali v Pošto-jino. Z nenavadnim veseljem poprijel se je svojega dela, pri katerem je združeval vse lastnosti dobrega učitelja; zato pridobil si je srca otrok in starišev; vse ga je ljubilo. Le gosp. dr. Dev-u in njegovim pajdašem ni bil po volji, edino za to ne, ker ni mogel in hotel služiti njihovim namenom. Ti gospodje pa sedč v krajnem šolskem svetu in v okrajnem imajo večino. Pazili so strogo nanj in iskali cela tri teta kak izdatni prestopek, da bi ga bili prestavili; ali našli ga niso, razen nekaterih nedolžnih malenkostij. Ker pa ima okrajni šolski sv&t pravico, da prestavi provizoričnega učitelja, kedarkoli se mu poljubi, porabili so to in prestavili ga v Trnovo; na njegovo mesto So poklicali gosp. O. Edino prečastni gospod dekan — prvi dolski prijatelj v našem okraji, zmeren, vsem Pravičen protivil se je njihovemu ukrepu ter stariši šolskih otrok v posebni prošnji; a zaman, gospod Jaka je moral romati. Služba se razpiše. Razume se, da je Predlagal krajni in okrajni šolski svet gospod O. na prvem mestu, a gospoda Dimnika na zadnjem. A ta ukrep, če se ne motim, ni bi* jednoglasen; težko, da bi bili odločnega, doslednega gospoda Hochstetterja zasč pridobili ; in tudi gospodu glavarju Globočniku “‘■a je skoro gotovo, kot vselej — pravica 1,1 stvar sveta. „Ali človek obrača, Bog obrne". Slavni deželni šolski svčt je delal po svoji vesti, kakor je za stvar najboljše — in imenoval na Izredno veselje ogromne večine Postojinčanov okoličanov gosp. Dimnika našim definitiv-'{•m učiteljem. Iles je, da so gg. dr. Deu in drugovi iskali podpisov za protest; Bog sam Vedi, kako so jih našli. V pojasnilo samo jeden R*učaj: Podpisal je nek kmet protest, ki je v Prošnji za gosp. Dimnika podpisal svoje ime z °Pazko: risum teneatis amid — „gosp. Dimnik 1>aj ostane pri nas do smrti". Tako gospod Rednik, razlagate si lahko druge podpise. Možno, da je i to malo pripomoglo, da je de-ž®lni šolski svčt protest zavrgel ? ! Sicer naj 81 bode ta ali oni razlog, mi z veseljem po-javljamo ta ukrep vsem pravične večine deželnega šolskega sv6ta ter smo ji srčno hvaležni. Gospodje pa, ki toliko pretite, da bodete “a pomoč poklicali samo slavno ministerstvo in upravno sodišče — nikar se ne smešite, saj ste sami predlagali gospoda Dimnika tertio loco; in da ga ne bi bili tudi, nikar se ga ne bojte, on ni tako straš&n! Prav pohlevna ovčica je, ki se bode s svojimi tovariši le zato trudil, da bode napredovala po-stojinska šola pod dobrim — vsakemu svoje — sedanjim šolskim vodstvom. Dixi et salvavi animam mcam bi rekel nekdo v Postojini. Razne vesti. — (Obisk pri Gounodu.) Listi poročajo o obisku, ki ga je napravil to dni papežev posla-nea de Rende slavnemu komponist. Gounod jo odličnemu gostu razlagal podrobnostu o svoji najnovejši kompoziciji. „Mors et vita“ (Smrt in življenje), ki so bode v kratkem predstavljala na Angleškem. Poprosil jo nuncija, da bi smel to svojo delo posvečiti papežu. Ko jo vstopil poslanec pri slavnemu mojstru, pokazal je le-ta na podobo križanega, visečo na njegovih orgijah, rekoč: „Mon-signor, tu je hišni gospodar, jaz sem le sluga njogov! “ — (Zlate ribice) v akvarijah so obdrži mnogo ložje, če se primeša vodi nekoliko salicilne kisline. Vzamo se raztopljina jednega grama salicilne kislino v 300 gramih vode; na vsakih 100 gramov vodo v akvariju pricikno se potem štiri kapljice to raztopljine. Voda se na tak način održi tri mesece sveža in ni jo treba obnoviti. Ribice so krmijo z mravljinčnimi jajčeki, nikdar ne z oblati. — (Praktičen zdravnik.) „Ali veste, da zdravniki dandanes preveč zahtevajo. Včeraj je moja žena povprašala zdravnika K. za svet in za-računil ji jo 2 gld." — »Da, a vedoti morate, da je K. praktičen zdravnik!" Domače stvari. — (C. kr. ministerstvo kmetijstva) je za tekoče leto v prospeh kmetijstva na Goriškem dovolilo šo naslednje podpore: 500 gld. za razstavo sadja, vina itd.; 300 gld. za zalogo kmetijskih strojev in orodja; 1500 gld. za nakup bikov; 200 gld. za povzdigo svinjerojo in 300 gld. za melioracije. — (Gospod doželni predsednik baron Winklor) odpeljal so je sinoči na Dunaj. — (Mestni odbor ljubljanski) ima jutri zvečer ob 6. uri sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Naznanila prvosedstva; 2.) finančnega odseka poročilo o računskih sklepih blagajnic in zaklad za 1883. teto; 3.) šolskega odseka poročilo o ustanovitvi ljudsko šole z nemškim učnim jozikom. — Naposled tajna seja. — (Državni izpit.) Kakor čujemo, je magistratni tajnik g. Matija Zarnida dn6 31. oktobra t. 1. dostal s cesarskim odlokom z dne lOega oktobra 1854 predpisan državni izpit za politično poslovanje z izvrstnim vspehom. To omenjamo s toliko večjim veseljem, ker tako lepega vspeha ni bilo uže nad dvajset lot ter gotovo priča o izredni pridnosti in izbornosti mladega uradnika, kateri je poklican, delovati pri našem mostu. Čestitamo prav iz dna srca! — (Imenovanje.) Gspdč. Emilija Grkman imenovana je stalno učiteljico v Mengiši. — (C.kr. kmetijska družba kranjska) naznanja, da se bode novo šolsko leto na pod-kovski šoli ljubljanski pričelo dnč 1. januarija 1885. lota. S poukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mosa. Kdor želi' biti sprejet v podkovsko šolo, mora so izkazati: 1.) S spričevalom, da so jo pri kakem kovaču za kovaškoga pomočnika izučil; 2.) z domovinskim listom; 3.) s spričevalom svojega župnika ali župana, da jo poštenega obnašanja in 4.) da zna brati in pisati slovensko. — Revni učenci zamo-rejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 gld. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1.) ubožni list; 2.) spričevalo poštenega obnašanja in 3.) potrdilo, da so užo dve leti kot kovaški pomočniki dolali. Prošnjo z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c.kr. kmotijsko družbo v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1885. leta. Kdor proskušnjo dobro prestoji, moro po postavi od 1. 1873. patont podkovskoga mojstra dobiti, kor sedaj brez preskušnje nihče no more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli jo brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjigo. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni prod šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah. Kor jo po slovenskih dežolah šo zmirom promalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boloznij, pa tudi premalo izurjenih oglodovalcev živine in mesa, torej naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj jednega dobrega kovača in ogledovalca živino in mosa. — („Matica Slovenska") ima v sredo 12. novombra 1884 ob 6. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7 odborovo skupščino z naslodnjim dnevnim redom: 1.) Potrjenje zapisnika 64. odborove seje. 2.) Naznanila prvosedstva. 3.) Poročilo tajnikovo. 4.) Poročilo gospodarskega odseka. 5.) Posamezni nasveti. — (Slovensko gledališče.) V soboto igrala se je igra „Mlinar in njegova hči“ prav izborno. Gospod Kocelj (mlinar Omot) izvel je, kakor vselej, svojo ulogo precizno, po vsem dobro premišljono in promerjeno. Gspdč. Petrin s ka (Marijca) izvršila je prav ljubko in spretno svojo ulogo, istotako g. Danilo (Konrad). Odlikovali so se tudi, dasi v manjših ulogah, gspdč. Zvonarjeva in Lavoslava ter gg. Petrič, Novak in Rus. Sploh se jo vse tako natančno izvršilo, da smemo ponosni biti na izvrstne te igralske moči. Občinstvo, katerega je bilo vse polno v parterji in na galeriji, jo hvaležno s ploskanjem odlikavalo spretno igralce. Istinito prijeton večer je bil. — (Na grobovih.) Kakor vsako leto, tako je tudi letos v soboto in nedeljo obila množica obiskavala grobove, kjor predragi smrtno spanje spe. Gesta do sv. Krištofa bila jo oba praznika skoro ves dan polna. Grobovi pa so bili zelo lepo okrašeni, da, letos presezalo je okinčanje prejšnja lota. Včeraj popoludne zapel je tudi čitalnišk zbor pri Sokolovi piramidi ganljive nagrobnice. — (Begun.) V četrtek zjutraj ušel je iz vojaškega zapora v šentpetorski vojainici znan begun iz Most pod Ljubljano. Želozjo si je prepilil ter potem zbežal v prvo nadstropje. Stražniku, kateri ga jo hotel prijeti, vrgol je plašč čez glavo in skočil potem skozi okno na prosto. Obsojen je bil v osemlotno ječo. Vidoli so ga na raznih krajih okolo Šmarijne gore. — (Sveče in steklenice) kral je na pokopališči nokov Janez Inglič. Deli so ga pod ključ. — (Ne s roča.) V petek popoludne pal je ua kolodvoru južno železnice z lokomotiva strojo-vodja ter se tako hudo poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnico. — (Povozil) je nek voznik na cesti pred Samassovo zvonarno 721etno Katarino Hafnerjevo, ko je bila pijana. — (Pijančeva smrt.) Dnd 26. m. m. umrl je 501etni pastir Ivan Milavec v bloški občini. Mož je bil več dnij nepretrgano pijan in tudi v slednji uri se ni še streznil. — (Napad.) Dne 26. m. m. napala sta dva fanta Kališnika iz Potoka vračajočega se domov. Obdelala sta ga tako silno s poleni, da je na pol mrtev obležal na mestu. — (Požarna kronika.) Dnd 24. m. m. pogorela je Antonu Mavharju v Topli Robri (okr. novomeški) na samem stoječa hiša. Zažgal je njegov sin, igrajoč so z užigalicami. — Dn6 26ga m. m. nastal je vsled neprevidnosti otrok v delavnici Tomaža Gantarja v Godovičah ogenj ter uničil delavnico, gospodarsko poslopjo, dva hlova in dva kozolca z mrvo vred. Gantar je zavarovan za 2500 gld. — Dne 1. t. m. pogorele so na Razdrtem tri hiše. Kako jo nastal ogenj, se še ne v6. — (Mrtvo) našli so v Bohinjski Savi dne 31. m. m. 501otno Apolonijo Dežman iz Predtrga. Žona ljubila jo preveč opojno pijačo. — (Poroškim škofom) imonovan jo gosp. dr. Ivan F1 a p p, profesor corkvenoga prava v go-riškem semenišči. Dr. Plapp se jo porodil v Kor-minu na vlaški moji dn6 18. aprila 1845; ljudsko in srodnjo šole obiskaval jo v Gorici. V duhovnika jo bil posvečen dne 19. soptombra 1868. — (Gosp. Povšo,) dozdaj ravnatelj slo-venskoga oddolka kmotijsko šolo v Gorici in deželni poslanec goriški, odpovedal se jo zaradi bo-lohnosti službi na kmetijski šoli. — (Napad.) Dne 26. t. m. zvečer napaljo neznan človek 391otnoga, v temi so domov vrača jočoga dninarja Ivana Prevodnka iz Dola (okraj ljubljanski) prod hišo posestnika Andreja Dolinarja v Sori. Napadovaloc jo Prevodnika udaril s kamo-nom na glavo, da so jo koj nezavoston zgrudil. Prevodnik ima nekaj ran na glavi, sicer pa tudi toži, da ga v prsih boli, ker ga jo napadaloc suval v prsi z nogami. — (Zahvala.) Blagorodni g. Adolf Elsner, c. kr. sod. pristav, je podpisanemu šol. vodstvu izročil 15 zvezkov raznih mičnih povostij in S. Gregorčičeve Poezijo, tor tako knjižnico tukajšnje deške ljudske šole in tudi lokalno učiteljsko knjižnico zdatno pomnožil. Za ta dar se mu najvljudnejo zahvaljuje vodstvo štirirazredne deško ljudske šole v Škofji Loki dn<5 31. oktobra 1881. Pr. Papa, vodja. ■— („Krosa“) št. 11. od 1. novembra prinaša naslednjo zanimljivo vsebino : Kmetski trium-virat. Ant. Koder. — Solzd. A. Puntek — Zadnji ded. A. Puntek. — Očetov tovariš. Novelica. Pavlina Pajkova. — Som sam! Narodna posen. Slovo od ledigstanu. Narodna. Objavil Pr. Brežnik. Narodno pripovedke. Priobčujo Mat. Valjavec. — Mati ja Ahacelja — J. Scheinigg. Česko-poljski pisatelj. Boleslav Jablonsky. — Radoslav Pukl. Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesmij — And. Fekonja. Prineski k slovstveni zgodovini bosanski — M. Napotnik. Drobnosti. — (Stoletna žena.) Iz Gorice se poroča, da je zadnjo srodo umrla gospa Ana Schaffonhauor-jeva, katora jo bila porojena dnč 11. novembra 1784, torej sto let stara. Ohranila je do smrti vso duševno čilost. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje baro- metra 748-51 747-65 748-73 747-57 746-69 746-71 Tempe- ratura + 1-6 + 9-2 + 4-0 + 6-0 +10-4 + 5-0 Votrovi Nebo Mo-krina v mm bzv. vzh, sl. vzh. sl. megla jasno obl. jasno 000 0-00 Odgovor. Pri mestnega odbora ljubljanskega tajni seji, v kateri sta se dnč 28. t. m. začasno oddali na novo ustanovljeni službi klavničnih uradnikov, so bili razen mene kakor prvosednika navzočni naslednji mestni odborniki: 1.) Alojzij Bayr, 2.) dr. Karol vitez Bleivveis, 3.) ar. Josip Drč, 4.) Ivan Gogola, 5.) Ivan Hribar, 6.) Fran Kolman, 7.) Josip Kušar, 8.) Alfred Ledenik, 9.) Ivan Murnik, 10.) Henrik Ničman, 11.) Srečko Nolli, 12.) Mihael Pakič, 13.) Vaso Petričič, 14.) Ignacij Valentinčič, 15.) dr. Valentin Zarnik. Po ljubljanskega mestnega odbora opravilnem redu potrebno število občinskih svčtnikov je bilo torej pri seji navzočno, vsled česar je vsaka dalnja pravda nepotrebna. V Ljubljani 31. dan oktobra 1884. Grasselli, župan. Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu.“ London, 3. novembra. „Times“ poročajo, da je kedive v soboto telegrafiral kraljici, da je Kartum pal ter da je Gordon Mahdijev ujetnik. V nedeljo zjutraj je zopet poročal to včst. Telegrafično borzno poročilo z d»6 3. novembra. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................... > » » » srebru .................... Zlata renta................................... &“/„ avstr, renta............................. Delnice ndrodne banke......................... Kreditne delnice.............................. London 10 lir sterling........................ 20 frankovec.................................. Cekini c. kr................................. 100 drž. mark................................ gld. 81-20 82-35 103-95 96-45 872- -290-90 121-65 9-65“ 5-76 59-60 Tivjei. Dni 1. novembra. Pri Maliči: Grofica Sapodopole z rodbino iz Hrvatske. — Mayer, zasebnik, iz Bočna. — Stoček, popotnik, iz Brna. — Weindorfer, c. kr. okr. glavar, iz Beljaka. — Lob, zasebnik, z sinovoma iz Celovca. — Hieng, lesotržec, z rodbino iz Rakeka. Pri Slonu: Goetz, trgovec, iz Mainca. — Liebermann, trgovec, in Mayer, želez, uradnik, z Dunaja. — Schepitz, zasebnik, iz Trsta. — Nagy, potovalec, iz Oedenburga. — Sitter, c. kr. avskultant, iz Celovca. — Kocjančič, zasebnica, iz Podgore pri Gorici. Pri Virantu: Wohinc, posestnik, iz Zaloga. Košir, potovalec, iz Trsta. Umrli so: V civilni bčlniei: Dnč 29. oktobra. Urša Šivic, gostinja, 49 1., prisad na nogi. Dnč 30. oktobra. Janez Habjan, gostač, 76 1. (Poljanska podružnica), starostno opešanje. — Viktor Rolich, trgovčev sin, 12 1., opešanje močij. Tržne cene. V Ljubljani, 31. oktobra: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 83 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 6 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 68 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjina 62 kr., drobniško po 34 kr. -- Piške po 42 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Za prihodnje leto 1S85. V zalogi pri Ig- pl- Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani je izšla: Slovenska F*i»atika za navadno leto 1885. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. International Line. Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK. Veliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje. V New-York — Odhod iz Trsta. Parnik „BracadaIe“ 3300 ton okolu 12. novembra. » „8urrey“ 4200 » » 30. Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld. Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri J. Terkuile glavni agent za prevoz čez morje. Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst. Zaradi naklada pri Emilianu d’Ant. Poglayen-u, glavnem agentu. (HO) 10—1 Piccolijeva esenca za želodec od Gk PiooolJja, lekarja v Ljubljani, kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova doca. Steklenlčloa 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat. (104) 15—2 Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. II. r. Kleimavr & M Bamlierc-ora knjigarna v Ljubljani. 1 I 1 I I i I Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova Tj ubij mu« Kongresni trg štev. 2 priporoča svojo popolno atalogo vseli, na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki m tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih iri meščanskih šolah upeljanih v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zolo ».lsBlclli cerra.li. Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamberg v Ljubljani.