AMERICAN IN SPIRIT FOREJGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. \tt PAZIMO NA OTROKE! f Clevelanda, prva Starši1!"' b0lj dragocenega kot je življenje in dobrobit otrok, J hrvatska odvetnica va,- . Vsak čas pripravljeni dati svoje življenje, da ob- * ali mimo otrok, ki se igrajo, naj zmanjšamo br- * ,n sv°jega avta Vsaka nezgoda bo povzročila več žalosti t to sk|'ki, kot jo morete kdaj povrniti in tudi' vi bi obžalovali * V8e življenje. t Clevelandifki policijski oddelek. * predsedniški kandidat Wallace trdi, da republiki nalašč zadržujejo obrambeni program Neb. — Henry A. tflMdat'^' Podpredsedniški kan-9bdol,.:em°kratske stranke, je £ |?lžii Ovir, rePublikansko stranko, ifte ada PriPrave in načrte vla-Ne ?lnistracije za obrambo " faj a"ace je govoril na sho-češ, da bi bili re-eželo ,C1 Popravljeni prodati: čev. Ponovno in ponovno so ovirali predsednika Roosevelta pri napravah za obrambo te dežele." Dalje je rekel Wallace, da bi izvolitev republikanskega dred-sednika povzročila v enem ali dveh letih slabše razmere, kot so bile v letih 1921 in 1922. / »i 4 dj^ :l) 'Vi'o'/f^* ž® zadffji te m <5 ofj m Vj, . ~ taa [Ji to je stranka ovira-'jih. «mci ---0 samo zato s tako silo bombardirajo London, ^ bi ustavili angleške napade na Berlin ij0^-— Vojni izvedenec, ■ "i trdi ^ ai'dirati London pono-1)r2ato- da bi prisilil An-erie'hati z nočnimi na- 4:cmsk! da je ukazal Hit- du Po vsakem noč- nemških bombni- V splošnem, pravi Mason, fr- 1 V,° delavci na delo in tu- imelo vpliva na izid te vojne h Vjj.v 'S P° londonskih ulicah, bombardiranje Londona ne bo Jud)e vsak po svojem Saj je bil tudi Madrid nepresta- J10 i? a \ ^gleži 'i kI ^ no bombardiran v španski civil-ži pa prevladuje ni vojni, pa ni kazal nobenih sla- Je Hitler ukazal me- bih posledic. Pa ima London % 6 največ v okraju, kjer gotovo večjo odporno silo, kot revnejši sloji samo iz jo je imel Madrid. | -M W.80 zaprli vse hiše v Romuniji lopi]a 1— Na Romunskem Ha ^veljavo nova protiži-^pr ava- Po kateri se mo-vse židovske hiše ■jŠav postava vključuje da morejo dobiti si-rstv.Sebno dovoljenje od k ^ Osi kulturo in umet" So t5^j0 odprte. Odpr- Stih^'6 le tiste sinagoge lVelikon ^'aSeh' ki imaJ0 do" al»tv. Števil° židovskega Najoa: Židovske občine, \ Slllagog, bodo razpu- >ajo?0v grob !m Pwmih 2 jutra j je na-' /"»nm Anton Flack> o let>živeč v Gar- • X rna farmah pri svo- ! Nšpiranku Flak- P°ko-i H« »Z61 VČ( CSmk vceraj v mesto, da a, ko ga je zade- °roj 8 žaluj ^(,Broadwayu in Union brat aiuJočega očeta za-a franka, Stanleya, v i reja. Mati mu je 13 leti. Pogreb se f^rtek zjutraj ob fiff0lj ejne8a zaVoda Louis > sv ; 35l5 E. 81st St. J()- ' ^vrenca in na Kal- Barberton stavka! Kot nam je povedal Mr. Joseph Lekšan, ki je bil včeraj pri nas s svojo gospo soprogo, so za-stavkali delavci pri Barberton Foundry Co. Delavci zahtevajo za vse delo nad osem ur plačano čas in pol. Vrhu tega zahtevajo za one delavce, ki delajo pri tem podjetju nad 5 let, dvotedenske plačane počitnice. Kot se je Mr. Lekšan izrazil, ki je tudi sam zaposlen v tej tovarni kot pred-delavec, bodo stavkarji gotovfc) nekaj dosegli pri svojih upravičenih zahtevah. V tovarni dela okrog 100 delavcev in podjetje je zadnje čase zelo zaposleno. -o- Nov grob v domovini Mrs. Mary Pa j k iz 6602 Bon na Ave. je prejela iz stare do movine žalostno vest, da so ji umrli ljubljena mati Marija Bradač v Marinči vasi, fara Kr ka na Dolenjskem, v starosti 80 let. Doma zapuščajo eno hčer in enega sina, tukaj pa poleg hčere Mary še hči Alojzijo Jelnikar in tri sinove: Johna, Damijana in Josepha Bradači ter več drugi sorodnikov tukaj in v stari do movini. Naše sožalje preostalim blagi materi pa naj bo lahka domača gruda. žogometna igra Radi dežja je bila včeraj pre-ožena igra med Yankees in Indians v stadionu. Zato bodo pa danes igrali dvojno igro. New* yorčani so danes zadnjič tukaj in če bo dež, se teh dveh iger ne bo igralo. župan Adlešič pozdravlja Ljubljanski župan dr. Adlešič pošilja tople pozdrave vsem znancem po Clevelandu in drugod po.Ameriki, kjer se je seznanil ž njimi za časa svojega bivanja tukaj. Pozdravi s konvencije John Tanko, delegat od društva Napredek št. 132 JSKJ pošilja članstvu ter vsem prijate-jem in znancem najlepše pozdrave s konvencije JSKJ, Wau-iegan, 111. Služba oskrbnika Direktorij SND na 80. cesti azpisuje službo pomožnega oskrbnika. Ponudbe se mora poslati do sobote na tajnika, Louis Supan, 7807 Union Ave. Takist pa že! John F. Murphy, republikanski politični delavec iz prve varde v Clevelandu in velik prijatel j George Ben-derja, je bil na plačilni Usti državnega cestnega oddelka v času, ko je delal za Ti\useon Steel Co. Mar-phya so pognali iz državne službe šele zadnji četrtek, ko je divizijhH inženir zvedel, da ima Murphi/ poleg državne še drugo dobro službo ali delo. Oc[ države je dobival po 65 centov na uro. Priporočil ga je za to delo pa mestni klerk Bannick. Murphy je priznal, da mu je bilo zelo "težko" opravljati oba dela, pa je le nekako "zmagoval." Pa uajbrže je pozabil na vse težave, kadar je dobil obe "pedi." -o-- Hitler bo udaril na Anglijo šele jeseni Washington, D. C. — Iz Nemčije so po ovinkih prišle vesti v roke vojaškim izvedencem, da Hitler zopet namerava odložiti invazijo na Anglijo in sicer tje do oktobra ali novembra. Kot vzrok zato, navajajo ti viri, je ta, da bi Hitler najprej rad popolnoma stri moralo angleškega naroda z zračnimi napadi in drugič, okoristil bi se rad z jesensko meglo, ki bi zakrivala izkrca van je nemških čet. Kaclar bo Hitler pripravljen •povesti armado na'Anglijo, bo to storil najbrže sem od Norveške. Morda bo res kaj na tem, ker znano je, da se zbira na Norveškem velika armada Nemcev. Vojaki se tudi dnevno urijo v tem, da se izkrca vaj o na obrežju iz čolnov in malih ladij. Hitler misli, da bi se lažje pripravil na pohod na Norveškem, ker obrežje v Franciji in Belgiji Angleži neprestano opazujejo. Drugi pa zopet pravijo, da Hitler ne bo čakal do novembra, ampak bo udaril poprej. -o---— Zopet v šolo Eddie Struna iz Norwood Rd., Cleveland, O., ki je bil na šolskih počitnicah pri svoji stari materi na Hubbard Rd., Madison, O., se je zopet vrnil v šolo. želimo mu kar največ uspeha pri njegovih študijah. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Videm-sek. Vsi prijatelji so vabljeni, da prisostvujejo. Anglija pričakuje prihoda Nemcev Republikanci vidijo že večino v poslanski zbornici Washington. — Republikanski voditelji zatrjujejo, da pomeni zmaga republikanskih kandidatov v državi Maine, da bo izvoljen zu predsednika Wendell Willkie in da bo. dobila republikanska stranka večino v poslanski zbornici pri novembrskih volitvah. To sodijo po tem, ker so se odstotki glasov za republikansko stranko od leta 1988 v državi Maine izdatno zvišali. To pomeni, pravijo, da se dežela nagi-blje k republikanski stranki. "Volitve v državi Maine so pokazale," pravi načelnik republikanske stranke, Joseph Martin Jr., "da se bliža konec Roosevel-tove administracije z vso njeno nezmožnostjo, zapravljivostjo in radikalizmom." Baje se zbirajo nemške čete in ladje v pristaniščih. Toda prej še hoče Hitler razbiti londonsko pristanišče in uničiti komunikacijsko omrežje, ki se razteza na vse kraje iz Londona. London, 10. sept. — Nemški ni za pohod na otočje z franco- Mehika zanikuje, da vežba armado pod poveljstvom nemških častnikov Washington. — Mehiški poslanik je odločno zanikal trditev Elliotta Roosevelta, sina ameriškega predsednika, da vežba Mehika 200,000 vojakov pod nadzorstvom in navodili nemške vlade. Poslanik pravi,da je .Ui trditev tako nesmiselna, da je sko-ro ni vredno zanikati. Elliott Roosevelt je rekel pri nekem govoru v Oklahomi, da bodo Zed. države napadene po suhem, če Anglija izgubi vojno. Mladi Roosevelt je tudi zatrdil, da mehiške vojake vežba j o bivši španski revolucionarji in da to vojaštvo ne spada k redni mehiški armadi. Kaj, že sneg? Tako pravijo piloti, ki so vodili letala včeraj nad Clevelandom V višini 9,000 čevljev so naleteli na snežni vihar in temperatura je bila samo 26 stopinj. Danes bo ves dan mrzlo. V bolnišnico Tony Stražišar iz 149021 Thames Ave. se je moral podati j v Glenvile bolnišnico. Obiski so dovoljeni, želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu povrnilo. Besednjak se kupi Kdor želi prodati dr. Kernov besednjak, naj ga prinese v "naš urad. bombniki so nocojšno moč zopet vsipali bombe na London in okolico. To je že četrta noč, da ni nihče spal v tem svetovnem mestu. Napad se je začel takoj, ko se je storil mrak. Podnevi ni bilo pa nič manj kot pet zračnih napadov, toda brez posebne akcije. Noč je bila svetla. Opazovali so zaslišali od južne strani mesta brnenje letalskih motorjev. Močne luči so metale prodirajoče žarke v nebo in kmalu so se oglasile protlzračne baterije. Nato se je zaslišalo močne detonacije v znamenje, da nemške bombe udarjajo. Po četrti noči neprestanih nemških napadov so začeli Angleži računati, če morda ne namerava Hitler z invazijo na otočje. Predno bo pa Hitler pripeljal sem svojo armado, hoče razbiti londonsko pristanišče in uničiti prometne zveze, ki so izpeljane kot mreža iz Londona na vse strani, Pregnati hoče tudi Jto.UJ«n* »angleške zračne sile od obrežja, da se bodo nemške čete lažje izkrca vale. V koliko' so Nemci pripravlje- skega in belgijskega obrežja, se ne da v javnost. Toda ve se toliko, da so Nemci postavili na francoskem obrežju nova zrako-plovna pristanišča in pripeljali v obmorska pristanišča svoje težke bojne ladje. Opazilo se je tudi, da zbirajo Nemci v pristaniščih, ki so blizu Anglije, vsake velikosti ladje. Računa se, da je dovolj nemškega vojaštva na francoskem obrežju za prvi udar na Anglijo, še več ga je pa zbranega v raznih norveških pristaniščih. Kar se tiče živeža v Londonu, ga ne primanjkuje. Razen nekaj zaloge moke in sladkorja, ni bilo še nič poškodovanega pri napadih. Vlada pa je ukazala trgovcem, naj odvozijo zaloge iz pristanišča kakor hitro mogoče, ter jo spravijo na kraje, kjer bo varna pred bombami. Zadnja poročila naznanjajo, da so Nemci v zadnjem napadu poškodovali vodovodno napravo v London u. Mestna vlada je apelirala na meščanstvo, naj varču-. je. a .yodA>r-4okkr- m poplavljena škoda. To znači, da so bile pokvarjene glavne cevi, po katerih dobiva London vodo. TUDI ANGLEŽI PRIDNO BOMBARDIRAJO London, 10. sept. — Angleški letalci so sinoči vrgli na tone' bomb in zažigalnih snovi na pristanišče v Hamburgu ter bombardirali važno plinsko napravo pri Berlinu. Metali so bombe na pristanišče v Kielu in Wilhelm-shavenu, dalje na tovarne pri Essenu in Barnstorfu. V Bruslju so angleški letalci razbili elektrarno. Napad na Berlin so pričeli an- gleški bombniki opolnoči.. Posrečilo se jim je'vreči mnogo bomb kij ub silnem u obstrel javan j u protizračnih topov. Ena bomba je padla na staro vladno poslopje, ena pa na zgodovinsko "Under den Linden." Angleški letalci so v zadnjih 24 urah puščali za seboj, ko so poletavali nad Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Francijo, sled požarov, ki so jih zanetili s svojimi bombami. ITALIJANI NAPADAJO V SREDOZEMLJU Rim, 10. sept. — Uradno po- no. Angleži so pa bombardirali ročilo naznanja, da so laški le- Cyrenaica v Libiji, toda samo ena talci bombardirali angleške po- oseba je bila pri tem ubita, stojanke od Palestine pa vse do! Italijanski letalski škadron je Bomba je udarila v podzemsko skrivališče Egipta. Zlasti so povzročili mnogo škode Angležem v pristanišču Jaffa v Palestini in v Aleksandri j i. bombardiral angleški zrakoplo-vni pristan v Port Sudanu in zadel več letal na tleh. Uradno poročilo naznanja šte- London. — Podzemsko skriva- vmes pa razmesarjena trupla 14 lišče v vzhodnem delu Londona, ki je napravljeno za ljudi globoko pod zemljo, da se zateko tje ob času nemških napadov, je bilo oni dan prizorišče silne katastrofe. Nemška bomba je namreč padla skozi edini možni dohod, to je skozi ventilator za zrak, ki je napravljen v stropu in ki je en čevelj širok in tri čevlje globok. Slučaj je eden izmed milijonov, da bi zadela bomba natančno na to mesto. In vendar je. Bomba je padla skozi odprtino, ki je pokrita proti dežju z železno ploščo, se je razpočila v tem podzemskem skrivališču v času, ko je bilo tam zbranih več kot tisoč oseb, večinoma delavske družine iz okolice. Nastala je strašna panika. Otroški vozički, igračke, ostanki jedil, posteljna odeje, blazine, vse je ležalo križem, nutkov prej sem slišala neko žensko, ki je tolažila svojega otroka: "Nič se ne boj. tukaj smo varni i» V severni Afriki so laški le- vilo mrtvih in pogrešanih itali-talci bombardirali in obsipali s jariskih vojakov v mesecu avgu-strojnicami neko oklopno kolo- stu na 2,876. oseb in stokanje kakih 40 ranjencev. Razstrelba je vrgla dojenčke iz vozičkov. Nekaj mater, ki so pestovale otroke, je bilo ubitih. Druge je vrglo na tla, a so še vedno krčevito stiskale k sebi otroke. Trije otroci ene družine so bili ubiti, a staršem se ni nič zgodilo. Nek moški se je plazil med razvalinami in iskal svojo ženo. Našel jo je mrtvo. Neka ženska, ki so jo spravili k zavesti, ker je bila ranjena v glavo, je vprašala po svojih dveh otrocih. Prijatelji niso vedeli, kako bi ji povedali, da ležita trupli njenih otrok nedaleč proč. Neka ženska je pripovedovala: "Bil je pravi pekel! Ravno smo se pripravljali, da bi šli spat, ko se je zaslišal kratek piš in zatem j prave junakinje, brez vsake hi-je nastala razstrelba. Par tre- sterije. ITALIJANI ZOPET GROZE GRŠKI Sreča je bila, da niso' vse luči ugasnile, drugače bi bila panika še večja. Ta skrivališča so sicer varna pred vsako bombo. Strop iz betona je tri čevlje debel. Sem so prihajale okoliške družine noč za nočjo zadnje čase, ko so bombardirali Nemci redno vsako noč. Družine so si postavile postelje in kadar so se zbrale ob večerih, so ljudje peli, kramljali in si kuhali čaj. Takoj je prihitelo na lice mesta devet zdravnikov, ki so obvezovali ranjence in šivali raztrgane ude pi^i žepnik svetilkah. Pri vsem tem pa pripovedujejo, kako so se ženske obnašale kot Budapest, 10. sept. — Grški politični krogi v tem ogrskem mestu so zelo vznemirjeni nad novim izbruhom v laškem časopisju proti Grčiji. Boje se, da je nastala zdaj nevarna kriza, ki bo imela resne posledice. Laško časopisje je bilo za nekaj časa po- nehalo, toda se je zopet razvnelo in se ljuteje zaganja proti Grški, kot pa zadnjič. Toda Grki so trdno odločeni, da se bodo ustavili italijanskemu pritisku in da pod nobenim pogojem ne bodo izročili Italiji Epi-ra, ki meji na Albanijo. Lepo naročilo za Cleveland Mornarica Zed. držav je oddala včeraj Diesel Engine Division, ki je podružnica General Motors Corp. naročilo, ki znaša $19,-800,000. Tvrdka bo izdelala 24 setov strojnih edinic za podmornice. Tako je dobil Cleveland v zadnjih 90 dneh od mornarice naročil za $34,832,014. Kdo je našel? Zadnjo nedeljo je bila izgubljena moška denarnica v dvorani pri slavnosti krožka sv. Kristine v Euclidu. V denarnici je bilo več važnih listin. Pfošten najditelj je prošen, da jo prinese v urad tega lista, kjer bo izvedel za lastnika. r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 iponths; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 214 Wed., Sept. 11, 1940 Zakaj general Franco okleva? Dejstvo da sta Hitler in Mussolini pomagala generalu Francu v Španski civilni vojni, je povzročalo trditve, da se bo Franco pridružil v sedanji vojni obema diktatorjema. Toda čas teče naprej in general še vedno zatrjuje, da je Španija absolutno nevtralna. Je več vzrokov za to. Eden glavnih vzrokov, da se Franco ne pridruži Itailji in Nemčiji je ta, ker ne bi imel nobene posebne koristi od tega. Glavno, kar bi Španija rada dobila je Gibraltar in francoski Maroko, oboje nekoč španska last. Toda to Franco lahko dobi tudi s čakanjem, kakor je Mussolini čakal do zadnjega trenutka, predno je udaril na Francijo. Ako bo poražena Anglija, bo dobil Franco Gibraltar in Maroko brez posebnega truda. Drugi vzrok španske nevtralnosti je tudi notranji boj med diktatorjem Francom in med španskimi fašisti, tako-zvano falango. Zadnje čase falangisti izgubljajo, tla. Mesto da bi general Franco ljubimkal s falangisti, se raje drži starih izkušenih mož, kot je, na primer, bogataš March, ki je mnogo pomagal, da so zmagali nacionalisti. Konservativci rinejo falangiste s pozornice. Tajnik stranke falangistov, general Grande, je že opetovano poskusil, da bi prišla njegova stranka do moči, pa se mu ni posrečilo. Končno je bil Grande vržen iz stranke, ker se mu je dokazalo neke nerednoslji v uradu. Položaj v Španiji je danes nekako tak, kot je bil v Nemčiji, ko se je prikazal nacizem in so si stali nasproti mladi naciji in stari izkušeni vojaki. Toda tukaj je razlika. V Nemčiji je bil Hitler sam nacij. Ko je zadobil moč, je začel čistiti konservativce. V Španiji pa general Franco simpati-zira s staro gardo konservativcev. Ko se je Franco enkrat dobro usedel v pozieijo je spravil falangiste-faSiste ob m„e; lo je bilo v Španiji lahko, ker so spanski trgovci, cerkveni odličnjaki in aristokrati podpirali Franca v zadnji civilni vojni. Drugo je pa to, da njegovi najzaneslivejši vojaki ne marajo fašistoy. Ta borba z falangisti vpliva na generala Franca, da je proti vstopu vpojno. Prepričan je, da bi takoj, ko bi Španija stopila v vojno, dobili falangisti oblast v Madridu. Če bi se Španija pridružila Nemčiji in Italiji, bi nemško in italijansko vojaštvo prišlo v Španijo, da bi pomagalo osvojiti Gibraltar. Še poprej bi pa pomagalo falangistom do moči in Franco bi padel. General Franco je tip pravega Španca, ponosen in trmast, Z vso odločnosto se upira vplivu od zunaj in bo odvračal Španijo od vstopa v vojno, dokler bo mogel. In vrhu vsega tega je pa Španija še vedno na potu okrevanja od zadnje civilne vojne, od katere si še ni opomogla, Še vedno ima vlada velik problem, da dobi za narod kruha, fižol in grah, ki so za Špance glavna jed. Poleg tega je pa Anglija najboljša odjemalka Španije. Da ji potrebni premog in kupi od nje vso železno rudo in druge mineralije. Nekateri mislijo, da je general Franco nehvaležen Hitlerju in Mussoliniju, ki sta mu pomagala v civilni vojni. Toda Španci so prepričani, da so zmagali s svojo lastno močjo. Zato pa ne marajo iti sedaj v vojno, da bi plačali za pomoč, ki je bila primeroma majhna z žrtvami, ki bi jih Španija doprinesla, če bi šla zdaj v vojno ob strani Italije in Nemčije. v Cemu odlašanje? Senatna zbornica je sprejela predlog, da se vpelje v Zed. državah prisilna vojaška služba za dobo enega leta tudi v mirnem času. Poslanska zbornica je pa to sprejela po-! bodo nastopile deklice od št. 25 gojno. To se pravi; da se naroča predsedniku, naj apelira na j v korakanju. Za tem nastopijo Pomenljive prireditve Slovenska ženska zveza v Ameriki, oziroma vežbalni krožki (drill teams) in cleve-landske podružnice te organizacije bodo imeli lepe prireditve v soboto in nedeljo, pri katerih bo mnogo lepega razvedrila za posetnike. Javnost je že brala o teh pomenljivih programih, ker dnevnik Ameriška Domovina pazno zasleduje vse društveno delovanje in čitatelji priljubljenega časopisa so s tem na jasnem, kaj se ima goditi v naselbini. Ker je pa še več važnih točk za naznaniti, zato to poročilo. Cleveland bo torej imel v svoji sredi lepo število zunanjih gostov in tudi mnogo odličnih gostov, kateri bodo prihiteli, da prisostvujejo praznovanju. Prišle bodo glavne od-bornice, namreč naša spoštovana gospa Marie Prisland, glavna predsednica SŽZ, ki pride iz daljnega Sheboygana; potem pride naša po lepih člankih poznana gospa Josephine Erjavec in njena družina iz Jolieta; dalje pride glavna blagajničar-ka, gospa Josephine Muster in družina, ki prihaja iz spoštovane Menartove družine iz Nor-wooda; pride tudi glavna nadzornica, gospa Mary Tomažin, ki vodi gostilno v Chicagu; dalje pridejo tudi kadetke od podružnice št. 20 iz Jolieta, teh bo 26 po številu; dalje pridejo odbornice in članice iz Jolieta in Chicaga; potem pridejo v svojem posebnem busu iz Pitts-burgha, Bessemerja, Pa.; pridejo tudi skupno s krožkom iz en in Niles, O. Tako vidite, da bomo imeli prav lep poset zunanjih gostov. (Pridejo tud;i moški, da bo še lepše za vse). Vseh skupaj se pričakuje do dve sto zunanjih gostov in zato je ob sebi umevno, da se bo tudi Cleveland pokazal v velikem številu na prireditvah kakor je pač naša navada ob takih pomembnih prilikah. Sedaj pa nekoliko o programu : Kakor že veste, v soboto bo naš letni tabor ali tako zvani Field Day v lepem, prostornem Euclid Beach parku, oziroma v Log cabin, v tisti veliki dvorani takoj ko se pride v park. Vabi se vas, da pridete že popoldne in se zabavate z družino v parku, ker ta dan bo vse še manj kot polovična cena, namreč bo vse po 5 centov. Ob štirih popoldne se vršijo dirke za nagrade, to bo na odprtem prostoru severno od dvorane. Potem ob šestih bo sprejem naših zunanjih gostov. Točno ob pol osmih se pa prične program v dvorani. Prva točka bo skupni nastop vseh mladinskih in vež-balnih krožkov. Takoj zatem dekleta iz Jolieta in nam bodo pokazale nekaj prav mičnega. In nekako ob osmih se pa prične tekma med vežbalnimi krožki za prvenstvo v korakanju. ameriške fante, da se oglase prostovoljno k vojakom. Na ta način, upa poslanska zbornica, bi se priglasilo v teku 60 dni 400,000 fantov. In če se jih ne, pravi dodatek k predlogu, potem naj se pa vpelje prisilna vojaška vežba. Po našem mnenju je ustrelila poslanska zbornica veli-, kega kozla in sicer v tem, ker je tako naivna, da misli dobiti' Sodniki bodo vojaški častniki, ki bodo s vso strogostjo sledili vsem vajam kakor tudi nastopu (appearance.) Kdor je že videl tekmo prejšnja leta, bo gotovo navzoč tudi sedaj, ker to je izredno zanimivo. Po končani tekmi se pa razvije plesna veselica. Ob pol desetih se pa vrši lep izprevod mladih deklic v slovenski narodni noši; ten je nad sto po številu, ki bodo proizvajale narodne plese. To bo nekaj prisrčnega za gledalce. Ob 11. bo pa naznanitev izida tekme in proglasitev zmagovalne skupine. Nato bodo poklo-njene medalje vsem dotičnim, ki so pri krožku in pa vsaki na- v teku oO dni 400,000 prostovoljcev. Ne vemo, iz kakšnega vzroka bi se priglaševali ? Saj ne marajo iti k vojakom niti oni, ki so brez dela, ker jim ne diši vojaška disciplina, čeprav bi bila za nekatere zelo potrebna in še bolj koristna. Ta dodatek, da se odloži obvezno vojaško vežbo za 60 dni in se poskusi s prostovoljci, je samo zavlačevanje. In to še bolj iz razloga, ker so poslanci prav trdno prepričani, da bo končno le vpeljana vojaška služba kot obvezna. In ker vemo da bo, je boljše, da se to napravi takoj, če se ji ne moremo izogniti. Poslanci so mislili, da so zelo "smart." Niso hoteli naravnost glasovati proti, ker je večina ameriškega naroda za to, za pa tudi ne, ker se ne marajo zameriti onim, ki so proti. Zato so bili zelo veliki diplomati, pa so deli tisti dodatek za odlog 60 dni, ker bodo v tem času minile volitve in potem bo pa že vseeno, kar se zgodi. Predno bodo druge volitve naokrog, bodo ljudje pa že itak pozabili. Tako, vidimo, je politika povsod, celo tedaj, kadar gre za obrambo dežele. čelnici krožka. Te medalje bo poklonila naša spoštovana gospa Prisland osebno. Gospa Erjavec bo pa razdelila denarne nagrade vsem krožkom. Ko bo to končano, se bo nadaljevalo s plesno veselico. Vstopnina za vse je PROSTA. V nedeljo, 15. septembra imamo lep program za naše zunanje goste, to je čez dan. Zvečer se pa vabi splošno občinstvo, da pridete v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer bo vprizorjena prekrasna spevoigra "Mala Pevka." To bo brez skrbi rečeno ena najlepših iger te sezone. Rezišer je mojster odra in petja gospod Tone Šubelj. Kar se tiče pa opreme odra, ima pa v rokah strokovnjak, gospod Matt J. Grdina. In mi vsi vemo, da boljših v tem oziru sploh ni med nami. Vstopnina k tej krasni predstavi bo pa samo 35 in 50 centov. Torej v nedeljo se odločite za igro v SDD na Waterloo Rd. Pozdravile nas bodo vse glavne odbornice ,ker bodo še med nami za to predstavo kakor tudi naši oddaljeni gostje. Podrobnosti o spevoigri kakor tudi o osebah, ki bodo nastopile na odru poročam v prihodnjem poročilu. To vam poudarjam, da smo dobili najboljše moči med najboljšimi. Upam torej, da pridete prav gotovo v Euclid Beach park v soboto in v SDD v nedeljo'večer. V imenu pripravljalnega odbora vas pozdravljam in kličem na svidenje! Albina Novak. -o- Alice Meglicli: V blagor ljudskega zdravja Zadnjič sem poročala o raznih vitaminah, katere vsebuje mleko in katere priporočajo zdravstvene oblasti k dobremu zdravju. Ti vitamini so poznani pod raznimi črkami, ker je to edini način, da jih lahko razlikujemo drugo od drugega. Mleko je poznano kot edina hrana, ki ima vse te zdravilne veljave, druga hrana nima vseh teh sestavin in ravno zato bi morala vsaka mati skrbeti posebno sedaj v šolskih časih, da dobijo otroci dovolj mleka vsak dan. Napačno je, ako mati ne da otrokom dovolj mleka vsak dan, ker to se ne pravi hraniti, ampak naravnost škodovati otroku na zdravju kakor tudi v denarnem oziru ved potrošiti, ker otroci, ki ne dobijo dovolj mleka vsak dan, bodo postali podvrženi boleznim in to stane veliko več, ko je treba klicati zdravnike ali pa izdati denar za zdravila. Ali ni boljše kupiti hrano, ki vsebuje zdravje za otroke, kakor pa šparati pVi hrani in potem izdati dvakrat toliko v drugih načinih kot zdravnik in zdravila? Gotovo da! Mleko je torej najbolj zdrava hrana, ki vsebuje ne samo potrebne vitamine, pač pa tudi še druge elemente kot rudo I (minerals), katero potrebuje i vsako človeško bitje, ki hoče j ostati zdravo. Seveda, s tem ne mislim trditi, da je le mleko vse na svetu, kar se tiče hrane, ker kdor bi pil samo mleko in ne povžil tudi druge potrebne hrane, potem bi tak človek kmalu pokazal, da mu nekaj manjka v hrani, ker bi začel hirati. Toda resnica je, da najdemo v mleku ves pripomoček, ki se potrebuje pri hrani, v enem kvartu mleka pravijo, da je eno-četrtino železne rude, katero potrebuje vsak otrok vsak dan za pripravno asimiliranje. Apnenec (calcium) je zopet druga sestavina, katero potrebujemo za pravilno prebavo jedil v drobovju. In resnica je, da je že zakadi te sestavine mleko tako neobhodno potrebno za vsakogar. V enem kvartu mleka je približno en gram apnenca in vsak človek bi pa moral imeti v svoji hrani vsaj pol grama apnenca vsak dan. Hranilne avtoritete pravijo, da se lahko na mleko zanesemo kot sredstvo za apnenec v vsakdanji dijeti. In to zato, ker prvič skušnja kaže, da apnenec v mleku skupaj s fosforom (phosphorous se zadostno vsrka; drugič, da apnenec v zelenjavi ni dovolj hranilen zato, ker je zmešan z oksidom, ki povzroča, da se apnenec izloči; tret jič, da bi nadomestili hrano samo s zelenjavo namesto mleka, bi moral en otrok pojesti štiri funte zelenjave, da bi dobil toliko apnenca kot v enem kvartu mleka in noben otrok ni tako velik prijatelj zelenjave, da bi pojedel kar štiri funte na dan, toda mleka bi pa marsikateri otrok kar rad popil en kvart, samo če ga mu ponudite. In železno rudo kakor apnenec je posebno potrebno imeti v dijeti nosečih ali doječih mater, ker s tem potem dobi dojenček tudi prave snovi v s\oji hrani. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v mleku tudi potrebna količina fosfora za vsakega, bodisi otroka ali doraslega človeka. Fosfor je sestavina, ki posebno vpliva na čeljusti in zobovje in to je važno posebno za otroke. K zaključku današnjega članka bi rada poudarjala, da se gospodinje čedalje bolj trudijo, da dobi družina in posebno otroci prave sestavine v svoji dnevni hrani kakor tudi, da mora biti dovolj mleka pri hrani, drugače ne bo tistega zdravja, katerega si želi vsaka mati in oče za svojo družino. In kadar kupujete mleko, skrbite tudi, da nosi na pokrovčku pečat, da je mleko od "Approved Dairies," ker to je edino mleko, ki je bogato na vseh gori omenjenih elementih in vitaminah. Sicer se dobi. v vsakem mleku potrebne snovi, toda v mleku, katerega razvažajo mlekarji, kateri dobivajo mleko od Approved Dairies farm, tisto je najboljše kvalitete. In ker vas ne stane prav nič več' kot drugo mleko, je torej najbolj praktično za vsako gospodinjo, da naroči mleko, ki je od Approved Dairies farms. IZ DOMOVINE —Usodna igra z orožjem. — V Novi Gradiški se je zgodila v neki gostilni huda nesreča, ki jo je povzročila šala. Šofer Franjo Vrančič in brivski pomočnik Ivan Jušič sta se med seboj šalila. Vrančič je izvlekel svoj samokres, ga dal Jušiču in mu rekel: "Vzemi samokres in ustreli me!" Jušič je res vzel samokres in ga sprožil. Strel je zadel mestnega trošarinske-ga paznika Ivico Vujiča, ki je stal v gostilni in sploh ni bil v družbi z Vrančičem in Jušičem. Vujiča so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Naslednji dan je umrl. —Za delo je prišel prosit, pa ga je doletela nesrečna smrt.— V Kamnici pri Mariboru se je pripetila huda nesreča. Tam si zida posestnik Poropak novo hišo, pri kateri je zaposljeno večje število delavcev in zidarjev. Pred nekaj dnevi je prišel k Porpaku ubožno oblečen starejši moški, ki je dejal, da se piše Karel Pozibal in da je doma iz Št. Jurija ob Taboru. Prosil je za delo. Res ga je Poropak sprejel in Pozibal je delal z drugimi delavci. Ko je bil usodnega dne na kako tri metre visokem odru, pa je naenkrat omahnil in padel v globino. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico kjer pa je kmalu umrl. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE »mi!initiiiinmiiiiiiiiiiiiii!»»iiiitiniit Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK DOBER NASVET članek 39. Izobrazba in šolski predmeti. Dolge počitnice sp pri kraju in se tako zopet vrnemo nazaj v šolo. Med počitnicami se marsikaj dogodi, posebno onim, ki pridejo v dotiko z šolo. Učenci otr-de in kar mraz jih pretrese, ko se spomnijo, da bodo morali zopet nazaj v šolo in bodo zopet tiščali svoje nosove v šolske knjige. Obratno pa se učitelji vesele, ko jim bo zopet dana prilika, da bodo malo napolnili tiste potlačene denarnice, katere kažejo svoja rebra od katere strani jih pogledaš. Posebno pa so porabili denar tisti, ki veliko potujejo v času počitnic po naši obljubljeni deželi — Ameriki. Prišel je čas in dan otvoritve šole in sedaj je treba resno premisliti kakšne predmete naj si izbereta hčei-ka ali sin, posebno, če starši niso preveč podkovani z denarjem, kajti napaka narejena v začetku leta, je lahko usodna za vsakega učenca in ga lahko zakasni za eno leto. Mogoče je, da se izbira prvih štirnajst dni šolskega pouka lahko še predrugači. Po preteku tega časa, pa nikakor ni priporočljivo kaj spreminjati, ker bi bilo učencu težko dohajati ostale učence, ki so že od začetka pri istem predmetu. Seveda nam, ki se ukvarjamo s poukom v šoli, je tudi znano, da nekateri predmeti niso preveč zanivi, a so vseeno predpisani za dotično učno dobo in ki si jo je učenec izbral. Takemu bi jaz svetoval, da naj ga nikar ne opusti v sredi učne dobe, ampak naj se učenec še bolj potrudi, da doseže tudi v tem uspeh. Včasih se tudi primeri, da uči-telej ne napravi preveč globokega vtisa na učenca in radi tega učenec potem zanemarja predmet, ki ga poučuje dotični učitelj in tako je uničen dober načrt, ki si ga je učenec začrtal v začetku leta. Prvo leto višje šole je za /sakega učenca največjega pomena. Saj že stari pregovor pravi, da delo prvilno začeto, je že skoro polovico dokončano. V prvem letu si učenec komaj malo razgleda in vidi predmete v tisti luči kakor so v resnici in ne kakor si jih je mogoče predstavljal v začetku leta. Tu je sedaj mogoče, da se učenec odloči za gotov posel ali obrt in za katerega se potem pripravlja prihodnja tri leta, da si pridobi znanosti, katera mu je potrebna, da doseže svoj cilj. Omeniti hočem še nekaj, kar mislim, da je za vsakega Slovenca in Slovenko velikega pomena. Važno je za vsakega učenca, da si izbere predmete, ki mu bodo pozneje v življenju koristili. Starši predvsem skrbite za to, da si bodo vaši sinovi in hčere izbrale katoliško šolo pa naj bo višja šola ali univerza. Dandanes imamo že veliko katoliških višjih šol in univerz, katere tudi niso preveč oddaljene od domov učencev. Zato mislim, da nimajo starši in učenci nobenega vzroka ostati stran od katoliških šol. Nobena šola ni popolna, če se v njej ne nudi tudi verski pouk. Če se mlad človek izobrazi brez verske vzgoje, je podoben ptiču brez perutnic, ki se ne more vzdigniti v zračne višave, človek brez vere ne velja nič in mu tudi drugi ljudje ne zaupajo tako kot vernemu človeku — poštenemu katoličanu. (Dalje prihodnjič.) Kliko je staro sidr« Način pritrjevanja ' dnu morja je prastaro, časa ustanovitve Rim3 rabljal kralj Midas na . čolnih košare na polnjen« menjem, katere so sp^s vrvi na morsko dno. P02": so bila v rabi sidra r današnjim. Bila pa s0 na in oblita s svincem, s klinom opremljeno sl je iznajdba Tirenca EuP° sa in je še dandanes v iiiuiiimiiiiiiiiii verjamete al' pa ne inmiimiiiiiiiiii Prisiljena ženi*«T (Nadaljevanje) In še predno je m ti usta, je žuborela ® L "Ste imeli lepe božične J ■ ke, kaj ne da? Kako P1^ ^ pri vas? Stara Bari» J ti že zelo ^tara in bete ' likor vem, ji oči in ušesS služijo. Ali ji gre od rok, da dobite kaj P "Saj . . . Saj manjka," je jeclja' "Barba je kot . . Jtor več ne sliši in vidi Pr deklami je pa tudi krl(j "To rada verjameš kogar, ki bi jim gleda Večkrat si se mi sm1 tej tudi. Ne vtikam zadeve, povem le, kal' vore in vsi ljudji PraV'j morali imeti čvrsto "jo." J "Matej tudi tako P , ^ tej bi imel rad g°sP° { ij Tadej zasopel, kot k'* men odvalil od srca. "Matej je pamjf ^ prava bi morala b1 c^j mlečnozobo punce, ^ malo ustaljena, toda vedno mlada. Nobe" ampak dekle na svaI,{ in tudi ne prazne » ja bi ji ne bilo treba ,, ga imate sami dovolj lati bi morala znat1' . i0 tO' iti % h Hi Uti vati in v redu vse bro voljo bi morala vsem in korajžo." a "Da, da, da, tak" , biti, pa taka ne Pr nam." "Zakaj ne? Na ^ kmetijo in k tako A dem, kot si ti in ^ vsaka rada, prav "Urška, ali bi ti P^ "Jaaaz?" se je n^J začudila, "jaaaz, Bog, sedaj si me r -To bi mi še v sanja15 i Ur. & ta i "Je K 't* »ej % okoli Ho 'Je a % 'eni i "He i W1 na misel, da ute£»e.^ me. Jaz, jaz, da n3^ spodinja pri Grce J nič P*3 * bi gotovo ne, samo ce ^ K u A Jaz bi ne imela J"V/;W b>V*tj kot sem prej rekla- „iCH "Urška ti si ČiSt0 Urška, ti si fi'] "Da, da, če ti * J moraš pač sam naJ ^ Samo sebe ne ^°re]]0i grajati se pa tudi j bro voljo že imam •. tj( kar ne morem ve ^ nimaš za norca in čiš za nos, Tadej, vseh muh polni." # "Za norca te imeti." , "Torej misliš ^ v "Seveda!" "Torej naj P niči gospodinja PJ hiši?" . "Da, Urška, če ® dobra." . "Gotovo, že teb1 ^ ker si se mi vedn^j ti) ^ imaš mojo roko fyerj % il. A > eN Ai k \ > ,t. »e s v v zapečateno in ure^ Zgrabila je za nico in jo krepko ^fl tem mu je žuborel ./J L -"In sedaj se **M\ 'e U< več pomišljati in ^gij^^o sva se zgovorila* ^ večne čase. Ne SItl^v?J svoje besede ne miti. To bi bil v greh, ki ne more K b^f'N na tem ne na (Dalje pri^ I ' X ■ePA «o WINNETOU r« ■•mik« UrrtnJk« ^»»niiiiimummmmuumuuwiiut K. mgn za nekaj ur, vsaj za eno behSem moral biti sam Pri £ro o ' ^ še preden je aJter- Pa kako bi to naredil? iff žak b0lje Je bil0' da sem p0" j b m pograbil ugodno prili- -?" je ponovil ponoči bi v j Je vprašanje. "Zakaj tudi to vedeli?' t,«*« Prenočevati ob grobeh, kogar „ ravno prijetna reč za vsa it tež»! po| . w il 1 ,or • urii n» il" jlf >se, • lj' "7 Prii! koga pa bi naJ ne bila Jetna? Za vas? Vas je mo- frah pri grobeh?" *lst° ravno ne." S^mPač! Sta čula, Clay in t Pred Mr" Jonesa J'e strah strah gaJ'ePred ltar, ld dvema mrtvima rdeč-1šleama! Boji se, da ne bi kje Za Vi- Z2 grobov in mu skočila hahahahaha—!" V2r0ko*a S6m iz kakih drugih ji |Hoče,.„y. P°Praševal, kje bomo >oi ,is« »ten- ti,1 # [»V«' )i i t n/ Is to\ar-vVSe srlo se je smejal in MoK Sta mu Pomagala. catj cal sem. Moral sem mo1" ie r'es lsliti so si morali, da me H strah.. Sicer bi bili zasuka ov evaij. "Ti Praznoverni ste, sir žil me je. vra, ste Ča i In p0s°,na ta svet, ne bojte se! 'J:He bort tista dva rdečkarJa neumni! Rajni se ne vsem svojim orožjem, izvzemsi srebrno puško, ki jo je podedo-prišel val Winnetou, in s svojo medicino. In poleg je stara kameni-ta piramida in iz nje je molel vrh košatega, velikega drevesa. Piramida je bila od znotraj votla in ob drevesu sede je spala zadnje spanje lepa Nšo či. Na najinih pfohodih po divjem zapadu sva z Winnetouom večkrat krenila na Nugget cil in obiskala grobove dragih rajnkih ter počastila njun spomin. Nihče se ni grobov dotaknil, tudi Santer ne, čeprav je bil nekaj-krati na Nugget cilu, kakor je pravil Gates. In topot sem prišel sam h grobovom —. Brez Winnetoua —. Tudi sam je Winnetou obiskoval kraj, kjer sta mu počivala oče in ljubljena sestra, kadar sem potoval po drugih deželah. O čem je pač tistikrat razmišljal, kaj je občutil —? Santer in maščevanje —. Misel na morilca in želja po maščevarijju sta pdlnila nekoč vso njegovo dušo. Tudi pozneje —? Tudi ob zadnji uri —? Iskal ga je in zasledoval, večkrat ga je imel že skoraj v pesti, pa vsikdar mu je ušel. Ni mu uspelo, da bi bil maščeval očetovo in sestrino smrt. ict ^ a _ZaPustila večnih lo-V naJer jmata vsega v izobi-Ho •JSočneJšo bizonovo pe- ko na pomoč pokli-ju bomo pre- V ŽR • Ga+ Sain °Pravil z njimi, Jes> če bi bilo treba! Ni- V61 Pati „lJetno da je ob grobeh il h Ne pr' dol, ate)! r J „ f h"8. »J -erf, f, »epUj-r*. da se bojim rajnih, treba dr ugje ni. In mislim, da če človek lahko \f ta> prenoči. Saj pro-ni ® boljšega ko ob grobeh, a na vrhu dovolj." %av,-tem prerekanjem in ■ "Jem !°vja Vzv. i0 ,10žja. Na južni strani . MVilj K \ smo prijezdili do bi krenili na zapad jI' je r na levo in v dolino, 'o . -lala med hribe. Na de-^ka, g6 odcopila stranska so-!tetiij rez. Pomisleka je Gates >0t. n3o, dobro je poznal ^eiiTt Sm° prisPeli do ozke> jjev ® drče, smo raz jahali ekli konje za seboj po Stop do g^bena. i 8e Sem zadnji, nameno-5 S vnr,2aostal- Gates je bil ■ tU Sti i 11 nas je. Nekatere-Je obstal ,to ibolf i V t W °bstal in izmišljal. ^Do 6r.1-)e vso pot res na-f'Hiel °pisal in dober spomin V ' Vsakikrat se je prav od- Po, ,na grebenu kr je obstal, sebe pa krenil na ;ot"v ite*' jri h I j Po 1ti r/ 4 ft t bi* fte^A ani Po strmini navzdol H}0 dob; sem poznal pot! >d j^. hlastal in hitel tistikrat 'i ty- so Inču čuna, Nšo 2lato'nrietou odšli iz tabora \'6 K' .^eznan strah za moje prijatelje me je gnal za Pa prišel sem fJrepoz- P i v. cu Sem le še Winnetoua. ^ - na in Nšo či sta padla. «o spremenil svet od gozd je bil bolj za- Sililo 56riJe- bližali tb,se Se je v gozdu, zred- smo se jasi, na 11 in L Je dogodil krvavi zlo^ W r sta stali grobnici. obstai- sfJm° Prišli, čisto prav! i Sest grob°va! Ju vidite? °>baU «mo! Sedaj je še sa-\ bil'.da Pride Mr. Santer." (, Ne l- Sm° na mestu S Poo-f stala grobnica Inču «'avarja Apačev, visoka SNS*"* na svojem konju, z leč z večkratno le-,1a- V gomili je poči- In danes, po njegovi smrti, sem stal ob grobeh in čakal na morilca —. Ali nisem bil dedič svojega prijatelja, dedič tudi njegovega maščevanja —? Ali nisem tudi sam vroče koprnel, da osvetim svoje prijatelje ? Ali bi se ne pregrešil zoper njega in zoper rajna, ki sta počivala tamle v grobeh, če bi dobil Santer ja v pest, pa mu prizanesel? Toda — ali bi storil po željah in namenih prijateljevih, ki so ga navdajale v smrtni uri —? Zdelo se mi je, da čujem Winnetouove zadnje besede: "Charli, verujem v Odrešeni-ka! Winnetou je kristjan!" — Žal pa sem čul tudi neki drugi glas, ki je neljubo in neprijetno zmotil moje razmišljanje. Gates je pravil: "Kaj pa stojite in zijate v tiste kupe —? Ali že morebiti vidite duhove, ki se jih tako zelo bojite? Ce vas je že po dnevu strah, kaj bo šele ponoči!" Nisem mu odgovoril. Peljal sem konja na jaso, mu snel sedlo in uzdo in ga spustil na pašo pa stopil krog jase, da po svoji navadi pogledam, ali je kraj varen. Ko sem se vrnil, so tovariši že sedeli ob poglavarjevem grobu, prav na mestu, kjer sem mislil kopati. Gates me je nahrul: "Kod pa se potepate? Ste že morebiti nuggete iskali? Pustite jih pri miru, vam pravim! Vsi skupaj bomo iskali, ne pa vsak posebej! Sicer bi kateri našel zakladnico in obdržal zlato za sebe !" Marsikatero zavrnitev sem j spotoma mirno vtaknil v žep, saj niso vedeli in niso smeli vedeti, kdo sem. Toda takih odurnih besed pa mi le ni bilo treba mirno prenašati, sicer bi si bil nazadnje Gates res domiš-leval, da mi sme zapovedovati. Ostro sem torej odgovoril, pa vendar še toliko vljudno, da ga nisem žalil: "Ali vprašujete samo iz radovednosti, Mr. Gates, ali pa ker mislite, da mi smete zapovedovati? V enem in drugem slučaju bi vas opozoril, da so tista leta že za menoj v katerih se človek mirno pusti nahruliti kakor kak potepen šolar!" Nagubal je čelo. "Mr. Jones, kaj mislite reči s temi besedami?" je vprašal prav tako ostro. (Dalje prihodnjič.) Blagoslovitev vogelnega kamna pri šolskih sestrah v Lemontu Lemont, lil. — Dolgo, težko pričakovana slavnost blagoslovitve vogelnega kamna prihodnjega samostana šolskih sester, katere delajo in se žrtvujejo za slovenski narod po šolah in sirotišnicah, se je vršila 18. avgusta ob 2 uri popoldne v navzočnosti častite duhovščine in naroda. Zgodovinsko pomembna slavnost se je začela s tem, da se je ob potrkovanju zvonov razvila dolga procesija izpred sedanjega bornega samostana proti mogočni krasni stavbi, kjer se je izvršila posvetitev. Rt. Rev. Mnsgr. Vitus Hribar, slovenski župnik fare Marije Vnebovzete, Cleveland, O., je blagoslovil vogelni kamen ob asistenci Rev. Benigen Snoja OFM in Rev. John Ferlina OFM. Po blagoslovitvi vogelnega kamna je preč. g. Mnsgr. Vitus Hribar imel govor—govor, ki je pretresal vse navzoče. Govoril je—ne kot 70-letni starček, ampak kot goreč bojevnik Krista Kralja—poln mladeniškega ognja in navdušenja. Želeti bi bilo, da bi ta njegov govor poslušali vsi Slovenci. Tista mala čreda, ki je tudi v Ameriki ostala zvesta krščanskim načelom, kakor tudi tista ogromna skupina Slovencev, ki je potisnila Boga v kot in tako poteptala najsvetejšo in najdražjo svetinjo sv. vero. Rev. Albert W. Reisel, župnik nemške fare v Lemontu je imel angleški govor. Hvalil je sestre kot dobre delavke. Kot njihov sosed, je priča vsega napora, ki ga sestre prenašajo. Rekel je: ''Vidiš jih ob zgodnjem poletnem soncu; oskrbujejo celo gospodartsvo, opravljajo dela, ki bi bila še za moška ramena pretežka." Nato je govoril Rev. Francis Cuturič, hrvatski, župnik fare sv. Jeronima v Chicagu. On je v navdušenih besedah opisal delo sester in jim čestital v imenu hrvaških frančiškanov. Med omenjenimi častitimi duhovniki so bili še sledeči: Rev. H. Jagodzinski, poljski župnik fare sv. Cirila in Metoda v Lemontu; Rev. E. Gabre-nja OFM., Rev. Raphael Stra-zishar OFM, Rev. Ciril Sircel OFM, Rev. Spiro Andrijanich OFM, hrvaški župnik fare Pre-svetega Srca Jezusovega v Chicagu. Hvala Bogu! Kljub slabemu vremenu je bila udeležba po-voljna črez leto dni bo blagoslovitev ne samo vogelnega kamna, ampak vsega samostana. Sklenite že sedaj, da boste takrat pohiteli prav vsi v Lemont k časti-tim sestram na griček Assisi. Gotovo si vsako leto privoščite par dni počitnic, torej odločimo se že sedaj, da drugo poletje nas ne bo peljala počitniška pot nikamor drugam kot v Lemont na griček Assisi, k blagoslovitvi samostana, kjer si bo vsak lahko ogledal notranjščino samostana; saj to se nam bo nudilo samo enkrat v življenju. * Krščanskim materam: Ako vaše hčerke čutijo v sebi poklic za redovno življenje, bodrite jih in dajte jim poguma. Svetujte jim slovenski samostan v Lemontu. Cast vsakemu samostanu, pa vendar, ako se slovenska mladenka odloči za samostan druge narodnosti, ona je izgubljena za svoj slovenski narod. -o- Zahvala Ob priliki slavnosti ponovitve nove sv. maše našega sina Ga-briela se v prvi vrsti zahvalimo prečastiti duhovščini in sicer najprej našemu č. g. kanoniku J. J. Omanu za tako lep govor v cerkvi kakor tudi v dvorani. Potem prav lepa hvala gospodom kaplanom Rev. Slapšaku in Rev. Bazniku, ki sta ga tako lepo ves teden spremljala in mu delala družbo ves čas ko se je mudil med nami. Prav lepa hvala Rt. Rev. Msgr. Ponikvarju, Rev. Bombaču, ki je bil tudi kot voditelj pri cerkvenih opravilih kakor tudi Rev. ičie-lesniku ter vsem drugim duhovnikom, katerih imen pa ne vemo. Za gospodi duhovniki pa pridejo cerkveni pevci in pevke. Torej najlepša hvala našemu pesniku in pevovodji, g. Ivan Zormanu kakor tudi celokupnemu zboru za tako lepo petje v cerkvi in potem zopet v dvorani. Vimenu mojega sina vam izrekam najlepšo zahvalo. Dalje se prav lepo zahvaljujemo našim društvom, ki so bila tako številno zastopana. Lepa hvala godbi fare sv. Lovrenca za spremstvo v cerkev in nazaj v dvorano. Naša zahvala naj velja sledečim društvom: društvu sv. Rešnjega Telesa za tako velikodušen dar kakor tudi dr. Mir. dr. Bled, sv. Antona, podružnici št. 47 SŽZ, SI. Dom in dr. sv. Lovrenca za lepe darove. Prav lepa zahvala gre tudi odbornikom Slovenske dobrodelne zveze, pri kateri je vsa naša dru Ponikvar, gl. tajnik John Gor-'nik, g. F., Šuster, ga. Tomažič, g. J. Lekan in drugi. Najlepša hvala g. Balantu in soprogi iz Loraina, kakor tudi bratrancu moje žene John Simončiču in sinu ter sestrični Malči, ki so prišli celo iz New Yorka in vsem drugim, ki ste prišli tudi od drugod, žal mi je, da ne vem vseh imen. Prav lepa hvala tudi birmanskemu botru Johnu Simon-čič in soprogi Mary iz E. 71. St. Cleveland, Ohio. Zahvalo smo dolžni tudi vsem, ki ste imeli delo z nami in sicer: Jakob Resnik, Joe Lekan, Matt Zupančič, Dom. Blatnik, Silvester Paulin in sploh vsem, ki ste na en ali drugi način kaj pomagali, da je bilo vse tako lepo urejeno. Lepa hvala tudi našemu mežnarju John Kegloviču, ki je tudi imel precej dela omenjeni dan. Prav lepo zahvalo naj prejmejo kuharice ga. Fany Prhne, Mary Prhne, ga. Sadar, Ana Gli-ha, Lojzka Vrček ter ga. Agnes Žagar in sploh vsem strežajem in strežajkam v dvorani in vsem tistim, ki ste pletle vence. Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki ste kaj pomagali ob priliki te slavnosti. Končno pa se najlpepše zahvaljujemo sploh vsem, ki ste udeležili sv. maše in kosila. Vsem skupaj najlepša hvala za tako lepa darila. Seveda, ker je bila udeležba tako ogromna, se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti., Upam, da nam ne bo nihče zameril, če se vsem skupaj na tem mestu zahvalimo. Torej še enkrat najlepša zahvala vsem in za vse, kar ste nam dobrega storili v enem ali drugem oziru. Ostajamo hvaležni vam, Gabrijel Rus in družina ter sin Rev. Gabriel Rsus, 8410 Rosewoodd Ave. Cleveland, Ohoi. -o- Francoska najemniška armada Gotovo veste, dragi slovenski žina, ki so se udeležili slavnosti rojaki in rojakinje, da nekako1 in sicer. gl. predsednik Joseph Tujci .kot,prostovoljci v službi Francije so že tradicija v francoski vojski, ki je seveda v teku stoletij večkrat spremenila svoj značaj. V starih časih najemniških čet je bil vojak-tujec v vseh deželah Evrope kaj navadna prikazen. "Najemnik" ni branil svoje domovine, ker je ni imel. Služil je svojemu gospodar j u-grofu, ki ga je plačeval. Zgodovinarji pripovedujejo mnogo zgodb o teh najemnikih, kako so se v bojih med pokanjem arkebuz kar naenkrat premislili in nenadoma zapustili svojega dosedanjega gospodarja ter prestopili na nasprotnikovo stran, ker je ta ponudil večjo plačo. Že v starih časih je imela Fran- HHMi J . <( ' i M ■ # 4 St? .<<» -.-..as; Angleška\ zračna sila razbija nemško industrijo. Leva slika nami predstavlja dovoz 250 funtov težkih bomb k bombniku, spodnja slika nam' kaže kako spravljajo bombe v trebušni del letala, zgronja slika na desno pa nam kaže težko obložen bombnik v poletu. cija neko privlačnost na najemnike vse Evrope. Francosko kraljestvo, ki je že zgodaj doseglo svojo dokončno obliko, je bilo ob koncu srednjega veka na višku svoje moči in se je zavedalo, da je kulturno središče vsega sveta. Ob koncu 15. stoletja je Karel VIII. poveljeval nemškim pešcem-vojakom. Malo kasneje je imela Katarina Medicej-ska okrog 35,000 vojakov najemnikov, kar je bilo za tiste čase ogromno število. V tej armadi so bili Flamci, Nemci, Švicarji in domačini. Ludvik XIII., še bolj pa Ludvik XIV. "sončni kralj," je sestavljal po načrtu najemniške polke. Ti polki so v francoski zgodovini doživeli mnogo slavnih dni in dosegli nesmrtno slavo. Bili so to: Saksonci pod vodstvom kneza Guillauma, Piemontezi, švicarska garda, ki je bila povečini sestavljena iz Italijanov, ki so morali varovati kraljevsko palačo, dalje bavarski polk La-marek in težko oboroženi Irci grofa Berwicka, ki so postali kmalu prav tako slavni. Velika francoska revolucija pa je kar namah napravila konec vsem tem polkom. Namesto najemništva so uvedli splošno vojaško obveznost. In spet znova so vstopili tujci v službo Francije. Bili so to idealisti, borci za nova načela francoske revolucije: za svobodo, bratstvo in enakost. Vsi ti novi gorečneži so stopili pod francosko zastavo kot politični privrženci revolucionarnih načel. Razni narodi so dotedaj prenašali cesarsko in caristično tuje gos-podstvo. Flamci, Italijani, Poljaki in drugi so bili tiste čase v vrstah francoske armade. Nato so sledili veliki pohodi Napoleona, ki so se jih spet udeležili v velikem številu razni tuji prostovoljci. Spet se je menjalo vodstvo francoske države in ponovno se je menjal značaj tujcev, ki so bili Franciji na razpolago. V trenutku, ko.se je Francija približevala ustvaritvi svoje kolonialne moči, je zbral belgijski baron Boegard okoli sebe 4000 mož najrazličnejših narodnosti in zelo dvomljivih značajev, ter zaprosil kralja Louisa Phi-lippa, naj mu dovoli boriti se s temi vojaki v Alžiru za Francijo. Bilo je to leta 1831. To je rojstno leto polka, ki je postal od tedaj najslavnejši, vprav legendarni polk sveta: to je bilo rojstno leto "tujske legije." Sčasoma pa so včlenili to tujsko legijo v francosko armado, ki je s počasnim razvojem dosegla današnjo obliko. Toda sorazmerno zelo hitro so si legiona-rji pridobili veliko priljubljenost med francoskim narodom. Ni znano, ali zaradi velikih pustolovščin, ki so jih doživljali ali zaradi splošne priljubljenosti, ki so jo legionarji dosegli s tem, da so svoje življenje tako mirno dajali na oltar Francije. Njihova kapa s tuniko na zatilju, tradicionalna brada, obraz z ostrimi potezami, njihovo junaško življenje, vse to jim je dajalo nekakšno zagonetnost,. Z legionarji, ki so zvesti svojemu poklicu in ki vestno izvršujejo svoje dolžnosti, francoske oblasti nimajo nobenih sitnosti in slabih izkušenj. V Sever-i ni Afriki, v mehiškem podvigu 1 Napoleona III. in nazadnje v svetovni vojni so si legionarji pridobili veliko slavo. V njihovih vrstah so bili možje temne preteklosti skupaj z gorečneži za svobodo. Po navadi so bili sonarodnjaki v istih vojaških oddelkih, kar je pripomoglo k razvoju čuta za skupno Čast. Vsaka narodnostna skupina se je hotela pred starešino in predpostavljenimi izkazati in se pred drugimi postaviti. Posebno po svetovni vojni je bilo število legionarjev, ki so bili odlikovani za zasluge, zelo veliko. Sedanja vojna je stare tradicije le malo menjala. V Francijo priseljeni Poljaki in Čehi so bili zbrani v posebne enote in priznani kot samostoj- na zavezniška armada. Za pripadnike drugih narodnosti so določili dosedanjo petletno vojaško obveznost s pogodbo, ki traja za ves čas vojne. Tako daje ta pogodba poudarek, da imajo tuji prostovoljci značaj borcev za svobodo in branilcev demokracije. -o- IZ DOMOVINE —Strela je ubila fanta, konja in vola. — Nedavno je ob nevihti treščilo v gospodarsko poslopje mesarja Kramariča blizu brežiške postaje. Strela je udarila naravnost v hlev in ga zažgala. Ko so domači vdrli v hlev, da bi spravili ven živino, se jim je nudil grozen prizor. Na zasilni postelji pri steni je ležal mrtev mesarski pomočnik, 18-letni Jožef Avželj, sredi hleva pa je strela ubila konja in vola. —Patrona ga je razmesari-la. — V Protinski vasi pri Što-rah se je 10-letni posestnikov sin Maks Majoranc igral v"ku-hinji s patrono, in tolkel po njej. Patrona je eksplodirala. Učinek je bil strašen. Majoran-cu je razmesarilo levo stran do pljuč in mu odtrgalo roko v zapestju. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. — Gruča fantov je napadla na Prevaljah 31 letnega sina posestnika Perca Antona iz Pil-štanja. Eden izmed fantov je zabodel Perca v desno stran plečeta. MALI OGLASI Opremljena soba se odda poštenemu fantu pri mirni družini. Vprašajte na 900 E. 73rd St. (216) Delo išče Srednje starosti ženska išče delo za gospodinjiti ali pomagat gospodinji. Naslov se dobi v uradu tega lista. (216) Soba se odda Odda se ena soba poštenemu fantu. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (216) Stanovanje se odda 4 sobe, zgorej, tudi garaža. Odda se poceni. Vpraša se na 6107 St. Clair Ave. (216) CHARM DRESS SHOPPE Hosiery and Lingerie 827 E. 185th St. poleg La Salle gledišča Miss Mary Champa Popravila se izvršujejo na vseh oblekah, novih in starih. (216) Delo dobi Fant, ki je vajen dela v groce-riji in mesnici, dobi takoj delo. Pokličite KEnmore 4325. (x) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Stanovanje se odda Stanovanje, obstoječe iz štirih sob, se odda za malo družino. Vprašajte na 973 Addison Rd., zgorej. (Sept. 9, 11). P I J T E J CLOVER DAIRY "APPEOVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Telefon ENdicott 4238 Pokličite nas in pripeljali vam bomo na dom! DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO. Zavaruje čiane od 1. do 60 leta za $1,000 'do $10,000. Zboruje drugi četrtek V mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju. Predsednik: Prank Martioh, 707 E. 162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr„ 15408 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek, U88 E. 176th St. T ^jiiirfiTiiiiicatftitiitiiiicsiiiiriiiitiiuiiifiififiMr^riiiiiiiiiiiEsiiiiiiiiiiiicaMiiiiiiiiiit^iitiitiiiiiicsiJiittriiiticsiMiiiiiiiiicsiiiiii 111111 Sigrid Undset: i KRISTINA - LAVRANSOVA HČI I S S VENEC 1 ' i ^iiiiiiiitittraiiijiiiiiiiicaiitiiiiitiiiestiiiiiiiiiiiraiiiitiiiiiiiraiiititiiiiiicittiiiiiiiiiicstiiiiiiiitiicaiiiiiiiifttirsiiiiiiiiiiitcsiitiiiiiiiiic-^' Kristina je možu mirno prikimala ter nadaljevala, da se morajo čim bolj izogibati glavne ceste. Tudi se ji ni zdelo pametno ubrati pot preko Hamar-ja., Erlend je ugovarjal, češ, ' da tamkaj živi Munan — gre za pismo vojvodinji. "Tedaj nas mora Ulv pri Fagabergu zapustit in odjezditi h gospodu Munanu, dočim se bomo mi držali zapadno od Mjoša in jahali kar prek dežele in po skritih poteh čez Ha-deland v Hakedal. Odondod gre baje samotna pot proti jugu do Margatadala, tako sem slišala pripovedovati strica. Ne kaže nam, da bi jahali čez Rauma-rike v času, ko se bo obhajala velika svatba na Dyfrinu," je rekla smehljaje se. Erlend je stopil k nje in jo Objel okrog ramen, ona pa se je naslonila nanj, ne da bi jo bilo kaj mar ljudi, ki so sedeli zraven in gledali. Gospa Aas-hild je dejala nejevoljno: "Vsakdo bi mislil, da nisi zdaj prvič zbežala z doma." In gospod Bjorn se je spet /akrohotal. Kmalu nato je gospa Aas-hild vstala, da bi šla v kuhinjo in pripravila večerjo. Tamkaj je bila zakurila, ker naj bi Er-lendovi hlapci prenočevali v oni hiši. Prosila je Kristino, naj gre z njo: "Hočem namreč, da bom Lavransu lahko prisegla, da nista bila v moji hiši niti trenotek sama," je dejala pikro. Kristina se je zasmejala in odšla z njo. Takoj nato je pri-mahal za njima Erlend, potegnil trinožnik k ognjišču in sedel, da je bil ženskama v napo-tje. Grabil je po Kristini, kadarkoli se mu je približala, v tem ko se je marljivo sukala po kuhinji. Končno jo je potegnil k sebi na kolena. "Je že res tako, kakor pravi Ulv, gospodinja si, kakršno po- DEKLETA IN ŽENE! Ker se vse blairo draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STEKLINO suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da was peljem' v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vam priporočam, BENO B. LEUSTIG 1034 Addison Road. ENdicott 3426 (Sept. 11-18-25) V BLAG SPOMIN TRETJ.JE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR FOZABNEGA SINA IN BRATA Ludwig Jakuš ki ie za vedno zaspal 8. septembra, 1937 Leta tri počivaš v grobu, duša se pa veseli, tam v višah gor nebeških, kjer se snidemo še ml. Žalujoči ostali; MARY JAKUŠ, mati in SESTRE. Cleveland, O., 11. septembra, 1940. trebujem." "O, seveda," se je nejevoljno zasmejala Aashild, "to pa to, da ti je z njo ustreženo. V tej pustolovščini ona vse tvega — ti pa ne mnogo." "Tako je," je rekel Erlend. "Toda pokazal sem dobro voljo, da bi prišel do nje po pravi poti. Nikar ne bodi tako huda, teta Aashild." "Moram pač biti huda," je rekla gospa. "Komaj si spravil svoje stvari v red, že spet počenjaš take, da boš moral vse pustiti in pobegniti z žensko." "Pomisli vendar, teta," je dejal Erlend, "od nekdaj je bilo tako, da niso bili najslabši možje tisti, ki so si nakopali nenaklonjenost zaradi ženske — o tem pričajo vse sage." "Ah, Bog nam pomagaj," je rekla Aashild. Obraz se ji je pomladil in ublažil. "Tako govorjenje sem že nekoč slišala, Erlend" — objela je njegovo glavo in ga povlekla za lase. Tedaj je Ulv Haldorson od-loputnil vrata in jih hitro zaprl za seboj. "Na dvor je prišel gost — ki ga boš po mojem, Erlend, hudo nerad videl." "Ali je Lavrans Bjorgulf-son?'' je vprašal Erlend in skočil na noge. "Ko bi ne bilo nič hujšega," je odvrnil hlapec, "Elina Or-mova je." * # * Nekdo je od zunaj odprl vrata; ženska, ki je prišla noter, je odrinila Llva v stran in stopila v. svetlobo. Kristina se je ozrla v Erlenda. Najprej se je zdelo, kot da vene in se ruši vase! nato pa se je vzravnal s temno rdečico v obrazu : "Odkod za vraga prihajaš — kaj pa hočeš tukaj ?" Pristopila je gospa Aashild in rekla: "Pojdite vendar z menoj v hišo, Elino Ormova — toliko dostojnosti vendar poznamo tukaj na dvoru, da ne sprejemamo gostov v kuhinji." "Ne pričakujem, gospa Aashild, da bi me Erlendovi sorodniki pozdravljali kot gosta. — Vprašal si, odkod prihajam? S Husabyja, to bi že lahko vedel. Prinašam ti pozdrave od Orma in Margarete; dobro se imata." Erlend ni odgovoril. "Ko sem zvedela, da si velel Gissurju Arnfinsonu, naj ti prinese nekaj denarja in da ka-niš spet na jug," je nadaljevala, "sem si mislila, da se boš to pot pač ustavil pri sorodnikih v Gudbrandsdalu. Vedela sem, da si zasnubil hčerko njihovega soseda." Ozrla se je prvič na Kristino in ujela dekletov pogled. Kristina je bila zelo bleda, vendar jo je mirno ih vprašujoče gledala. Kristina je bila mirna kot kamen. Precej, ko je začula, kdo je prišel, se je zavedela— da je bila misel na Elino Ormo-vo tisto, pred Čimer je zmerom bežala; hotela jo je zaglušiti s kljubovanjem, nemirom in nestrpnostjo; ves čas si je prizadevala, da bi ne premislila do kraja, ali se je Erlend res popolnoma osvobodil nekdanje ljubice. Zdaj pa jo je dohitelo in da bi se temu še nadalje upirala, ni imelo pomena. Vendar ni prosila zase. Opazila je, da je bila Elina Ormovo lepotica. Ni bila več mlada, toda bila je lepa, in nekdaj je morala biti prekrasna. Spustila je zavijačo na rame; imela je okroglo in trdo glavo. Ličnice so ji štrlele nekoliko naprej — vendar je bilo dobro videti, da je morala biti nekoč vendar zala. Ruta ji je pokrivala samo tilnik; med govorjenjem si je Elina popravljala svetle, valovite lase nazaj pod ruto. Kristina še nikoli ni bila videla ženske, ki bi imela tako velike oči; bile so temno rjave, okrogle in trde, toda pod ozkimi ogljeno črnimi obrvmi in dolgimi trepalnicami so se ji čudovito lepo odražale od zlatih las. Polt in ustnice so ji bile po ježi v mrazu raskave, toda to je ni kdo ve kaj kazilo, bila je preveč lepa. Težki popotni plašč je zakrival njeno postavo, toda kretala in nosila se je, kot se more edinole žena, kje zavestno ponosna na lepoto svojega telesa. Bila je komaj tako visoka kot Kristina, toda držala se je tako pokonci, da se je zdela višja kot vitka in nežna Kristina. "Ali je bila ves čas pri tebi na Husabyju?" je tiho vprašala Kristina. "Mene ni bilo na Husabyju," je kratko odgovoril Erlend in zepet zardel. "Večidel tega poletja sem prebil na Hestnaesu." "Novica,, ki sem ti jo hotela sporočiti, je tale, Erlend," je rekla Elina. "Ni se ti treba več potikati okoli sorodnikov in izkoriščati njihovo gostoljubnost ker jaz upravljam tvojo hišo. Letošnjo jesen sem ovdovela." Erlend se ni ganil. "Saj te nisem jaz lansko leto prosil, da pridi na Husaby in vodi gospodinjstvo," je s težavo spravil iz sebe. "Zvedela sem bila, da je tam vse zanemarjeno," je rekla Elina. "In ker sem ti že od nekdaj dobro hotela, Erlend, se mi je zdelo, da se moram zavzeti za svojo srečo — dasi Bog ve, da nisi prav ravnal z najinima otrokoma in menoj." "Za otroka sem storil, kar sem mogel," je rekel Erlend. "In sama dobro veš, da sem zavoljo njiju pristal na to, da ostaneš na Husabyju. Da bi bila s tem koristila njima ali meni, tega pač sama ne moreš verjeti," je rekel in se porogljivo smehljal. "Gissur bi bil že sam opravil brez tvoje pomoči." "Seveda, ti s,i se zmerom zelo zanesel na Gissurja," je rekla Elina in se tiho zasmejala. "Toda, Erlend — zdaj sem prosta Če hočeš, zdaj lahko izpolniš, kar si mi nekoč obetal." Erlend je molčal. "Ali pomniš tisto noč, ko sem ti rodila sina? Tedaj si mi obljubil, da se poročiš z menoj, če bi Sigurd umrl." Erlend si je šel z roko skozi lase, mokre od potu. "Da, pomnim jo," je rekel. "Ali pa boš tudi mož beseda?" je vprašala Elina. "Ne," je rekel Erlend. Elina Ormova se je ozrla na Kristino — se malo nasmehnila in prikimala. Nato je zopet pogledala Erlenda. "Deset let je tega, Elina," je nadaljeval Erlend. "Odtlej sva živela leto za letom kot dva pogubljenca v peklu." "Menda ne samo tako," j« rekla z istim nasmehom. "Dolga vrsta let je že minila, odkar je bilo drugače," je rekel Erlend skrušen. "Otrokoma to ne more nič koristiti. In ti veš — ti veš, da komaj še prenesem, biti s teboj v isti sobi!" je malone zakričal. "Vsega tega nisem opazila, ko si bil poleti doma," je rekla Elina s pomenljivim nasmehom. "Tedaj nisva bila vselej — neprijatelja." "Če prijateljstvo tako tolmačiš, naj bo," je trudno priznal Erlend. Dalje prihodnjič PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovi Vojvoda Buccleuch, ki je poznan kot najbogatejši zemljiški posestnik v Angliji je bil odslovljen iz urada, kot Lord Steivard v kraljevi hiši. Odslovil ga je sam kralj George, ker je osumljen da spada k 5. koloni. Pego v Prince, 22 letna Angležinja kaže veslo in čoln, s katerim je rešila angleškega letalca, katerega so sklatili nacijski letalci, da je padel v morje. Pogumno dekle se je podalo v tem malem čolnu na morje in ga po hudi borbi z valovi srečno pripeljala k obrežju. TJTJTJiJTJTrmjTjnjrn.^ mleko vsak dan! -j Bogato, osvežujoče mleko je naravno zdravilo za cj 2 zdrave zobe, kosti, mišice in lepo polt. Mleko spravi v red ves človeški sistem in omogoča, da se človek počuti ZDRAVEGA IN MLADEGA CLOVER DAIRY "APPROVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Tel. ENdicott 4228 {jirmjijnjrrirLnjTj^ RAZPIS SLUŽBE Tem potom se razpisuje služba pomožnega oskrbnika pri Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Vse ponudbe naj se pošlje na dom tajnika: Louis Supan, 7807 Union Ave. do sobote, 14. septembra. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. ZA D1REKTORIJ SND: LOUIS SUPAN, tajnik. S UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega AJVGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENCiLISII-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. $2.00 NAZNANILO IN ZAHVALA V glcbcki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija^^ in znancem piebridko vest, da smo za vedno izgubili preljub" in nikdar pozabljeno soprogo in mater Johano Vidergaf rojena BENČINA ki ie dno 10. avgusta. 1940 previdena s svetimi zakramenti v jjj nišnipi 7flt.ic;nilo ovni* milA nnma Jq Klin if \Ta\rfi nl'i U nišnici zatisnila svoje mile oči. Doma ie bila iz Vevč P''' Mariji v Polju. V Ameriki se je nahajala 34 let. „,01 K večnemu počitku kbo jo položili dne 14. avgusta, j^i Frank Zakrajšek pogrebne kapele in po opravljeni zadus01 il cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče. t- Tem potem se želimo prisrčno zahvaliti Mnsgr. Rt. ReV. n0 , Pcnikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Posebn,, želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo ij () pomagali na en način ali drugi v teh žalostnih in težkih dn (i Enako tudi lepa hvala vsem. ki so jo prišli pokropit, vsem. J" jj čuli in molili ob krsti in vsem, ki so se udeležili svete m&s pogreba. . pc Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki sc v blag spo^tL^ kejne položili krasne vence cb krsti, in sicer: Mi-, in Mrs * ,jr Bencina in Stanley, Christine in Robert, družina P. Rupej/-,^ in Mrs. Vera Kiasch, Mr. in Mrs. Mary Perdan, družina Tn 0 Jelly iz Michigana. Mr. Andrew Yancar in družina iz Girafjjj: Mr. in Mrs. Frank Breskvar in družina, družina Mr. in Mrs-^ Sesek, družina Sterlekar, Mrs. Agnes Novak, Mr. in Mrs-^ Cebul in diužina. družina Anton Kovach, Mrs. E. Lisjak. Jce Košuta, družina Prank Skodlar, Mr. in Mrs. Anton družina Prank Kacar, Lincoln Electric Employees Association^ i ker tudi prisrčna zahvala zvestim prijateljem in sosedom s podarili tako krasen skupni venec. Ravno tako tudi prisrčna .zahvala vsem, ki so darovali ^ maše. in sicer: Mr. in Mrs. Prank Bencina in družina. IrrUf Mrs. Steve Milicki družina, Mr. in Mrs. Joseph OmanE'ki in 0 J na, Mr. in Mrs. Prank Rode in družina, Mr. in Mrs. Jos. in družina, Carl Ave. Mrs. Antonia Sterlekar, Mr. in Mrs. * jjir Mcčilnikar. Mr. in Mrs. Ludwig Brezar in družina, družin*,nJ. renchan. E. 55th St.; Mr. in Mrs. Zorc, Mr. in Mrs. John Mr. in Mrs. Matthew Skerbec in družina; Mr. In Mrs. T^.* Norwood Rd.; Mi-, in Mrs. Hanko, Mrs. Terezija Gorenčič inJJjž Mr. Mike Hribar, Mrs. Vera Fotochnik, Mr. in Mrs. JohnJ^ nik, Mr. in Mrs. Louis, in Frances Doblekar in družina. družina, Mrs. Mary Bolko, družina Urankar. St. Clair Ave.: y. Mrs. Samida, Mr. Frank Debevec. Mr. in Mrs. Clayton f!1' diužina Mrs. .Josephine Debevec, Glass Ave.; Mr. Pete Wint in Mrs. Kraje, E. 60th St ; Mr. in Mrs. Staric in družina. Mrs. George Colaric, Mr. in Mrs. Jos. Deželan in družin* jji* Francis Krašovic in družina. Mr .in Mrs. Louis Kolar, Mr. f John Kardell, Mr. in Mrs. Sirocinskl in družina. Mr. Ant0' ^ vach, Mr. Vincent Kovach, Mrs. in Miss Dobravec, Mr. "ptff Anten in Maiy Bostiancic, Mrs. Mary Juratovac, Mr. JerrL\i^ nik in družina. Mr. in Mrs. Anton Koshel Sr., Mr. in Mrs. Drcbnick, Mr. in Mrs. L. Gorenc in družina, Mrs. Gonik Employees of Machine Shop Lincoln Electric Co. J} Nadalje iskrena zahvala vsem. ki so dali svoje avt°" brezplačno na razpolago pri pogrebu. t Prisrčno zahvalo želimo izreči članicam podružnice St. tf venske ženske zveze, ki sx> se udeležile skupne molitve ob K"V kejne in za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa članicam.^ nosile krsto ter jo spremile in položile k večnemu počitku. tako tudi prisrčna hvala St. Vitus Cadets No. 25 S2Z z* stražo ob krsti pokojne. Prav lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zf^.-v Funeral Heme za vso prijazno postrežbo in za Izvrstno v pogreba. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati. # ei!>? morala za vedno ločiti od nas. močno poti ti nad Tvoj" J? izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku i-"1 se Te bomo spominjali v molitvi. Večna luč na i Ti sveti in naj TI bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: ANDREW WXDERGAR, soprog. ANDREW, sin; JENNIE, poročena OMANSKI in JOSE?^ hčere; JOHN, zet; HELEN, sinaha; ANDREW, vnuK- / Zapušča tukaj tudi žalujočega brata FRANK BENČINA. L. domovini zapušča sestre Angela in Marija ln brata Cleveland, O.. 11. septembra. 1940. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder*«0