Nacionalna strategija DO Str. 6 V Sloveniji sta gospodarstvo in civilna družba družbeno odgovornost že pred leti prepoznala kot koristen instrument konkurencnosti in kot pomembno orodje za dosego trajnostnega razvoja. Strategija naj bi bila pripravljena za javno razpravo decembra letos. Model M Slovenija Str. 16 Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prina-ša nove vrednote. Oktobra se je Model M Slovenija nadaljeval v Obalno-kraški regiji. Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X oktober 2017 MOZAIK IRDO Str. 4 Prispelo je 12 vlog. Sredi novembra 2017 bodo znani finalisti, podelitev na-grad Horus 2017 decembra 2017. Cas je za HORUS 2017 Intervju: Helena Nevistic Str. 19 Regionalna partnerka, ki je sodelovala pri projektu Model M Slovenija. Trenut-no je zaposlena na Javnem zavodu Ce-neta Štuparja v Ljubljani, kjer je projekt v osrednje slovenski regiji tudi potekal. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/X, oktober 2017, str. 33 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu, www.model-m.si/ Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Fleur Suijten http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Cas je za Horus 2017 5 Vodenje družbene odgovor- nosti in trajnostnega razvoja podjetja 7 V sodobni praksi manjkajo celovitost, soodvisnost in od- govornost za cloveške vplive 11 Mladi, podjetništvo in DO 16 Model M Slovenija 19 Intervju: Helena Nevistic 22 DO v Sloveniji 25 Ferfl intervju: Janja Srcnik 27 DO v Evropi in po svetu 29 Dogodki in konference 30 Razpisi in priložnosti 31 Nova knjiga: Dodana vrednost iz novega zornega kota V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Podrocje družbene odgovornosti pod-jetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Dru-žbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomski-mi, ampak tudi z okoljskimi in dru-žbenimi kazalci. Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konku-rencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na oko-lje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej sood-visnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organiza-cijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeritve. Inštitut IRDO je že devetic zapored objavil razpis HORUS, s katerim želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Z le-tom 2017 je porocanje o nefinancnih vidikih poslovanja za velike družbe postalo obveza, zato je zanje ta razpis vec kot dobrodošel. Prispelo je 12 vlog. Sredi novembra 2017 bodo znani finalisti, podelitev nagrad Horus 2017 bo decembra 2017. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Nacionalna strategija DO v Sloveniji str. 6 Vlada RS je zacela vec deležniško razpravo na temo pri-prave strategije, oblikovala medsektorsko delovno skupi-no (predstavniki vlade, gospodarstva in civilne družbe), ki pripravlja osnove za to strategijo. Razpis HORUS 2017 str. 4 Sodoben cas od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zave-dajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizacijah ter zavo-dih vse bolj uveljavlja. Sredi novembra 2017 bodo znani finalisti, podelitev nagrad Horus 2017 pa bo decembra 2017. Model M Slovenija str. 16 Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitivna zgod-ba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sed-mih slovenskih regijah. Zajemal je že Celje, Ljubljano in Mursko Soboto. Oktobra se je zacel v Kopru. Ferfl intervju: Janja Srcnik str. 25 Srcni koticek je trgovina brez embalaže. Kako deluje in kaj je sploh namen takšne trgovine? Intervju z nosilko in vodjo projekta Janjo Srcnik. Cas je za HORUS 2017! Castni pokrovitelj: dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije Že devetic zapored je objavljen razpis HORUS, s katerim želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Z letom 2017 je porocanje o nefinanc-nih vidikih poslovanja za velike družbe postalo obveza, zato je zanje ta razpis vec kot dobrodošel. Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizaci-jah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeri-tve. Komisija ugotavlja, da je prispelo na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017 skupno 12 vlog. Od tega je prispelo za kategorijo Strateška nagrada 6 vlog, za priznanje za Projekt 2 vlogi, za priznanje Press je prispela 1 vloga, za kategorijo zavodi in druge organizacije 1 vloga in 1 vloga za posebna pri-znanja (splošno) ter 1 vloga za posebna priznanja Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za kategorijo socialna podjetja, velika podjetja ter novinarji vlog ni bilo. Za sodelovanje na razpisu se je zanimalo še vec pravnih oseb, vendar nekatere svojih vlog niso uspele oddati v razpisanem roku. Sedaj bo potekalo ocenjevanje prispelih vlog v dveh krogih. Podelitev Horus 2017 bo decembra. Sredi novembra 2017 bodo znani finalisti, podelitev nagrad Horus 2017 pa bo decembra 2017. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. Inštitut IRDO vas vabi, da se izobrazite za Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vklju-citvijo v program treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. V mednarodnem okolju podjetja, zlasti vecnacionalna, že zahtevajo dokazila, da njihovi partnerji, do-bavitelji, poslujejo družbeno odgovorno. V ta namen imajo zaposlene vodje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, ki so za to podrocje tudi certificirani. Ker v Inštitutu IRDO sledijo svetovnim trendom, so že pred leti zaceli izobraževati posameznike in za-poslene v podjetjih za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lani pa so zaceli na to temo podelje-vati tudi certifikate. Doslej so v treh krogih izobraževanj v Ljubljani in Mariboru podelili 25 certifikatov vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Med prejemniki so tako vodje posameznih oddel-kov v velikih in srednje velikih podjetjih, kot direktorji manjših podjetij. Izobraževanje vkljucuje tri de-lavnice, sledi izpit in podelitev certifikatov. . Zato vabijo slovenska podjetja, da se o podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, cim prej izobrazijo, lahko tudi s pomocjo Inštituta IRDO. Tako bodo spoznali podrocja družbene odgovor-nosti, kako pripraviti strategijo, kako porocati v skladu z novimi zahtevami EU in slovenske zakonodaje po porocanju o nefinancnih kazalcih poslovanja, kako oblikovati tovrstno delovno mesto in izmenjali dosedanje izkušnje in znanja na tem podrocju z drugimi udeleženci. Pri inštitutu ugotavljajo, da se za-nimanje podjetij in posameznikov za to podrocje v Sloveniji povecuje. Tudi med mladimi, ki razumejo, da sta družbena odgovornost in trajnostni razvoj nujni sestavini poslovanja vsakega sodobnega podje-tja in si želijo na tem podrocju tudi sami profesionalno delovati. Nacionalna strategija družbene odgovornosti v Sloveniji – idejni osnutek* Avtorji: Tadej Slapnik, Kabinet predsednika Vlade RS, mag. Anita Hrast, Inštitut za razvoj družbene od-govornosti – IRDO, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Evropska komisija predstavlja novo opredelitev DOP kot „odgovornost podjetij za njihove vplive na družbo“. Pogoj za prevzemanje te odgovornosti je spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih po-godb med socialnimi partnerji. Podjetja bi morala imeti za dosledno izpolnjevanje družbene odgovor-nosti vzpostavljen postopek za vkljucevanje socialnih, okolijskih in eticnih vprašanj ter vprašanj clove-kovih pravic in potrošniških vprašanj v svoje poslovanje in osrednjo strategijo v tesnem sodelovanju z deležniki, z namenom cim vecjega ustvarjanja skupnih vrednot za lastnike/delnicarje ter deležnike in družbo nasploh; in da ugotovijo, preprecijo in ublažijo možne negativne ucinke. Evropska unija ima med svojimi usmeritvami zapisano, da naj bi v duhu strategije 2020 imela vsaka država clanica sprejeto Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti podjetij, ki jo moramo pripraviti tudi v Republiki Sloveniji. Družbena odgovornost podjetij (DOP) je pomembna ker je: (1) v interesu podjetja - DOP omogoca pomembne koristi podjetjem pri upravljanju tveganj, prihranke, dostop do kapitala, odnose s strankami, upravljanje cloveških virov in njihovo sposobnost za inovira-nje; (2) v interesu gospodarstva - DOP naredi podjetja bolj trajnostna in inovativna, kar prispeva k bolj trajnostnim gospodarstvom; (3) v interesu družbe - DOP ponuja nabor vrednosti, pri katerih lah-ko gradimo tesneje povezano družbo in osnoven prehod na trajnostni gospodarski sistem. V Sloveniji sta gospodarstvo in civilna družba družbeno odgovornost že pred leti prepoznala kot kori-sten instrument konkurencnosti in kot pomembno orodje za dosego trajnostnega razvoja. Slovenija se zato zavezuje, da bo v tem duhu pripravila nacionalno strategijo na tem podrocju, ce bo le mogo-ce, najkasneje do konca tega leta. V ta namen je Vlada RS že zacela vec deležniško razpravo na temo priprave strategije, oblikovala medsektorsko delovno skupino (predstavniki vlade, gospodarstva in civilne družbe), ki pripravlja osnove za to strategijo. Z Nacionalna strategija družbene odgovornosti v Sloveniji – idejni osnutek The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Re-sponsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU 2 razpravo ter dokoncnim oblikovanjem stra-tegije bodo vkljuceni deležniki nadaljevali vse do decembra 2017, ko naj bi bila ta strategija tudi potr-jena. * Celotno plenarno predavanje je objavljeno v Zborniku 12. IRDO mednarodne konference in tu. The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU 12. IRDO mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017: DODANA VREDNOST KOT POSLOVNA INFORMACIJA Z VIDIKA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN TRAJ-NOSTNEGA RAZVOJA Cetrtek, 28. september 2017, Maribor, Slovenija Živko Bergant v knjigi DODANA VREDNOST IZ NOVEGA ZORNEGA KOTA (2017) izhaja iz prak-ticnega spoznanja, da omejitev ciljev podjetja na dobicek, ki pripada samo lastnikom financnega kapitala, marsikaj bistvenega izloca iz informacij-skih podlag za odlocitev. Zato je tak cilj prevec enostranski, da bi vodil k uspehu. Zlasti ne daje informacij o dosežkih vseh deležnikov. Dodana vrednost izraža celovitejši izid poslovanja in je sestavni del družbeno odgovornega racunovod-stva. Zato daje pomembne informacije z vidika trajnostnega razvoja, brez katerega – v sodelo-vanju z drugimi avtorji – tudi sam ne vidim veliko možnosti za obstoj sedanje civilizacije cloveštva. Kot Bergant pove v predgovoru, v mednarodnih krogih zanimanje za dodano vrednost raste kot posledica družbenih sprememb, ki se kažejo zla-sti v: . zmanjšanju vpliva delnicarjev, . povecanju vpliva države, . povecanju vpliva zaposlencev in sindikata, . vecjem poudarjanju pomena družbene od-govornosti podjetij, . vecjem poudarjanju pomembnosti traj-nostnega razvoja podjetij (in vse družbe, bi dodal). Odkril je splošni zakon dodane vrednosti in do-dal pojem presežna dodana vrednost. Pokazalo se mu je, da je dodana vrednost kate-gorija, katere vsebine ne moremo izcrpati samo z racunovodskim, financnim in ekonomskim vidi-kom. Razteza se tudi v druge družbene vede, kot so sociologija, psihologija, filozofija, antropologi-ja in ekologija. Dodano vrednost je torej treba obravnavati interdisciplinarno. Zato avtor ocenjuje, da so spremembe tolikšne, da bi lahko pomembno spremenile obstojeci dru-žbeno ekonomski sistem. Ne bi bil niti kapitali-sticni niti komunisticni niti socialisticni, kot jih poznamo do zdaj. Lahko bi mu rekli 'socializem s cloveškim obrazom', saj bi bil usmerjen na clove-ka ob socasni uveljavitvi ekonomske demokracije in družbene odgovornosti v najširšem smislu, in sicer s ciljem trajnostnega razvoja. Skratka, »gre za neosocializem« in bi lahko postal ciljna usme-ritev vseh potrebnih sprememb. Odpore vidi v ideologiji, moci in prevladi, katerih nosilci spregledujejo, da je alternativa propad. Zato je, da bi se izvedle nujne družbeno-ekonomske inovacije, ki jih koncept dodane vre-dnosti vsebuje, nujen premislek vsaj v naslednjih smereh: . zagotovitev ustreznega vzdušja in priprav-ljenosti za spremembe, . opredelitev podrocij sprememb, . opredelitev nosilcev sprememb, . opredelitev vrstnega reda sprememb, . zagotovitev ustrezne dinamike oziroma po-stopnosti sprememb. To zajema vrednote, znanje, politiko, pravni red, ne pa negacije privatne lastnine in trga. V okviru izobraževanja in teorije so potrebne zlasti inovacije v teoriji poslovodenja, upošteva-nja intelektualnega kapitala in zmožnosti zapo-slencev, ne samo ravnanja z njimi, v racunovod-skem informacijskem sistemu v smislu trojnega poslovnega izida. To je zapleteno, a posledice sedanje prakse grozijo s še mnogo bolj zaplete-nimi – potjo za lastnim pogrebom. Ce je ta svet ustvarjen za prebrisance, le-ti potrebujejo nabri-sance, a tudi oni postajajo prebrisani. Spoznanja, tu povzeta skrajno kratko kot uvodna provokacija, ne kot odgovor, se torej zelo ujema-jo s tem, kar so globalni organi cloveštva zapisali v ISO 26000 in podobne globalne listine: družbe-na odgovornost je pogoj za trajnostni razvoj, ki je pogoj, da cloveštvo sedanje civilizacije preživi. V teku desetletij od prvih spoznanj Rimskega kluba se to spoznanje krepi premalo, zato se sprejeli ISO 26000 s tremi osnovnimi postulati, ki so (glejte sliko ISO 26000): . odgovornost za vplive na družbo, tj. na lju-di in ostalo naravo, namesto brezskrbno-sti, . soodvisnost vseh vidikov življenja, name-sto odvisnosti podrejenih – nabrisancev – in neodvisnosti nadrejenih – prebrisancev, kot da drugi ne obstajajo, . celovit pristop, namesto enostranskosti in pristranskosti, ki vodita v spreglede marsi-cesa bistvenega in zato v težave vse do svetovnih vojn. Uveljavljanje zakona dodane vrednosti se s temi postulati povsem ujema. Mato Gostiša razmišlja v podobni smeri pod naslovom EKONOMSKA DEMOKRACIJA V 21. STOLETJU (2017), a z drugih – podobno bistvenih – vidikov. Temeljnih lastnosti kapitalizma ne vidi v privatni lastnini, ki jo šteje za stvarnopravni pojem, ne ekonomski, niti v trgu, ki tudi obstaja tisocletja, ampak v mezdnem odnosu. Zaradi slednjega gre za totalno krizo obstojecega kapi-talizma kot družbeno-ekonomskega sistema, ki nujno potrebuje temeljito rekonstrukcijo, ne za krizo politik znotraj sistema. Predlaga dejansko sistemsko izenacitev nosilcev dela in kapitala, tj. »pravo« ekonomsko demokracijo. Ta pa seveda niti teoreticno ni možna, dokler bo obstajal »mezdni«, to je navaden kupoprodajni odnos med nosilci dela in kapitala kot tisti »temeljni« produkcijski odnos, na katerem sicer stoji (ali pa pade) celotna zgradba aktualnega ka-pitalizma. Prav ta, že v osnovi izrazito neenako-praven in izkorišcevalski odnos pa je kajpak tudi osnovni izvor vseh glavnih ekonomskih neravno-vesij in družbenih protislovij, ki jih povzroca ta sistem. To spremeniti pa ob sedanji pravni zasno-vi podjetja preprosto ni uresnicljivo. Šele to bi po mnenju avtorja lahko vzpostavilo tudi pogoje za samodejno in zares kompleksno družbeno odgo-vorno delovanje kapitalizma kot družbenoeko-nomskega sistema oz. za t. i. »sistemsko družbe-no odgovornost«, ki ne bo vec odvisna le od mo-ralne in eticne ozavešcenosti posameznikov, zla-sti kljucnih odlocevalcev. Nihce ne more (in tudi ne bi smel), tako kot sedaj, imeti »sistemskega pooblastila« za - bolj ali manj odgovorno ali pa neodgovorno - odlocanje o ekonomskih pravicah in interesih drugih po svoji prosti presoji, a v nji-hovem imenu. Uresnicevanje koncepta družbene odgovornosti torej po mnenju avtorja naceloma ne bi smelo biti odvisno (le in predvsem) od osebnostnih lastnosti odlocujocih posameznikov, tj. na ravni podjetij zlasti menedžmenta in lastni-kov kapitala. Jasno je torej, pravi Gostiša, da je mogoce seda-nji kapitalizem zares v temelju preobraziti izkljuc-no z odpravo mezdnega odnosa in njegovo nado-mestitvijo z asociativnim, partnerskim temeljnim produkcijskim odnosom. Vse ostalo, vkljucno z raznimi oblikami delavske participacije (soupravljanje, financna participacija), zlasti pa brezzobimi aktualnimi »strukturnimi reformami«, so v bistvu lahko le kozmeticni popravki sistema, ki pa v nicemer ne posegajo v njegove temelje. Kljucno dolgorocno družbenoekonomsko razvoj-no vprašanje je in ostaja, kako delavce sistemsko spraviti iz sedanjega mezdnega v položaj lastni-kom kapitala dejansko povsem enakovrednih družbenoekonomskih subjektov. Za takojšnjo rekonstrukcijo mezdnega kapitali-zma v omenjenem smislu bi pravzaprav moralo povsem zadostovati že zgolj dejstvo, da je delo pac nelocljivo od cloveka in da torej kot produk-cijski faktor v resnici sploh ne more biti tržno blago (ce prodaš delo, prodaš cloveka!), kar se-veda še zdalec ni le nekakšno »filozofsko« vpra-šanje. Noben ekonomisticni nesmisel, ceš da je to pac logicna samodejna posledica in neizogib-na sestavina tržnega sistema gospodarjenja, ne more prikriti in opraviciti te neverjetne sistem-ske norosti. A ta sistem tudi sicer nima vec po-polnoma nobene podlage v objektivni realnosti 21. stoletja in je nesporno že zacel - predvsem zaradi svojih evidentno demotivacijskih ucinkov na nosilce cloveškega kapitala - tudi ekonomsko delovati izrazito retrogradno. Sodobno delo vse bolj postaja sinonim za »cloveški kapital« (znanje in ustvarjalnost ter motivacija in pripadnost zaposlenih), kajti gole fizicne komponente dela so danes že skoraj pov-sem irelevantne. Ta kapital pa - skupaj s struk-turnim, ki je prav tako rezultat dela - danes predstavlja že glavnino (okoli 85 %) tržne vre-dnosti in s tem dejanske produkcijske moci pod-jetij. Cemu naj bi se torej njegovi lastniki morali še naprej preprosto »prodajati« v (osebno in ekonomsko) odvisno delovno razmerje lastni-kom preostalih borih 15 odstotkov »dejanskega« kapitala podjetij? In to za mezdo/placo, ki pred-stavlja zgolj tržno protivrednost njegovega inpu-ta, ne pa dejanskega outputa. Produkcija je namrec že po definiciji proces ustvarjanja nove vrednosti v odnosih »popolne vzajemne soodvisnosti« (ne pa menjave, ki nice-sar ne ustvarja in tudi nicesar ne razdeli!), s tem pa tudi popolne ekonomske enakopravnosti med kapitalom in delom oz. cloveškim kapita-lom, pri cemer se naceloma ne ve (kako naj bi potem to vedel trg?), koliko je kateri dejansko prispeval k produktu. Torej bi morali biti skladno s to logiko proizvodnje tudi produkcijski odnosi med njunimi lastniki pravno zasnovani kot asoci-ativni, partnerski, ne pa kot »kupoprodajni«. In ce je cloveški kapital res kapital, kar nedvomno je, potem bi morale biti po izvirnih nacelih kapi-talizma njegovim lastnikom logicno priznane tu-di sorazmerne korporacijske pravice (upravljanje, udeležba pri poslovnih rezultatih). Po kakšni logiki neki so torej danes te lahko še vedno izkljucno v rokah lastnikov »financnega« kapitala? Ocitno samo zato, ker jih pac pravni sistem a priori obravnava kot domnevno samou-mevne in edine »podjetnike« (?) in s tem »delodajalce«. In to kljub dejstvu, da tveganje s financnim kapitalom v resnici ni prav nic vecje in ekonomsko pomembnejše od tveganja s clove-škim kapitalom. Tudi Mato Gostiša zahteva torej družbeno odgo-vornost s prej povzetimi tremi postulati kot pot iz dane krize. Ne predlaga novih oznak namesto pojma kapitalizem, a inovacijo le-tega z ukinitvijo mezdnega odnosa, torej njegovega bistva. Rado Bohinc v knjigi DRUŽBENA ODGOVOR-NOST (2016) raziskuje kot pravnik, ki se poglablja v pravo menedžmenta in podjetij, tudi v luci krize kapitalizma kot družbenoekonomskega sistema, ki ga mnogi štejejo za edinega možnega, ne da bi upoštevali, kako raznolike so prakse in koliko kriz je že preživel in jih povzroca vedno znova, vse do sedanje globalne neenakomernosti razporeditve bogastva. Problem je rešljiv z vzvodi družbeno odgovornega upravljanja podjetij, ekonomsko demokracijo in socialno ekonomijo. Za kaj take-ga, pravi Bohinc, je potrebna osvešcenost in pre-danost politicnega razreda za resnicno V sodobni praksi manjkajo celovitost, soodvisnost in odgo-vornost za cloveške vplive udejanjanje vrednot sodobnega humanizma, clovekovih pravic, demo-kracije in pravne države, ki se potrdi v ucinkoviti zakonodajni funkciji države. Visoko stopnjo to-vrstne zrelosti že kažejo nekatere skandinavske države, vendar so ti uspehi lahko uspešni le, ce postanejo globalni. Kriticno analizira tudi sloven-sko prakso po osamosvojitvi in nudi izhodišca no-vega razvojnega modela v Sloveniji in EU: 1. Gospodarska rast, od katere bodo imeli ko-rist vsi ljudje; 2. Razmerja med delom in kapitalom; 3. Korporacijske (korporativne) lastninske pravice; 4. Nove korporacijske oblike; 5. Uveljaviti je treba korporacijske oblike, pri katerih se delo utrjuje kot temelj prilašca-nja in upravljanja; 6. Družbeno odgovorno korporativno uprav-ljanje; 7. Družbeno odgovorno javno upravljanje; 8. Uskladitev zakonodaje; 9. Inovativnejši in avtonomnejši pristop k na-crtovanju novega razvojnega modela Slo-venije. Rešitev vidi – vedno znova po vseh številnih ana-lizah, vkljucenih v obsežno Bohincevo knjigo – v uravnovešenju koristi za lastnike kapitala in za lastnike strokovnih sposobnosti (imenovanih pogosto kar delovna sila in personificiranih, kot da je to edina lastnost), ki jo soustvarjajo s proiz-vodnjo. Toda politicno najbolj vplivni ljudje se takim inovacijskim zamislim izogibajo. Evropska unija, npr., je l. 2011 sprejela dokument, s kate-rim je podprla ISO 26000 o družbeni odgovorno-sti in spodbudila države clanice k vzorni uporabi ISO 26000, a v Strategiji 2020 družbene odgo-vornosti ne omenja razen morda posredno v cilj-nih pojmih, kot so pamet, zelenost in vkljuceva-nje (ne pa s pojmi ekonomska demokracija, soli-darnost, socialna pravicnost). Toda: tvegajo tudi zaposlenci in drugi sodelavci, ne samo lastniki kapitala. Ravno tako investirajo obojni – prvi v sposobnosti in njihovo uporabo v korist organi-zacije, drugi v delovna sredstva. Brez soodvisno-sti ne morejo uspeti niti eni niti drugi. Nujen je torej pravni in ekonomski prehod od delnicar-skega na deležniški koncept, ki so ga svetovno globalne organizacije zapisale med nacela v ISO 26000. Knjiga Crta Poglajena (2017) SKOZI OCI PREKARI-ATA: BREZ KONSENZA, dodatno podkrepi spoz-nanja omenjenih treh avtorjev. S 56 intervjuji je pridobil spoznanja ljudi z zelo razlicnimi poklici, družbenimi vlogami, izkušnjami in pogledi na vprašanje, kako kar polovico vseh zaposlenih in potencialno zaposlenih spraviti iz neznosne ne-gotovosti položaja sodobnih dninarjev. Kmet pac nima vse leto toliko zaposlenih, kot jih potrebuje samo pri žetvi. Enako ravnajo sodobni monopol-ni podjetniki, da poslujejo s kar se da nizkimi stroški. Delujejo v nasprotju z mednarodnimi dokumenti, ki prepovedujejo, da bi ljudi obrav-navali kot blago, kot predmete. Avtor s svojimi intervjuvanimi soavtorji opozarja, da ima dninar-ski odnos, ki bi ga Mato Gostiša najbrž imenoval skrajni mezdni odnos, hudo slabe dolgorocne posledice za zdravje (in s tem za družbene stro- ške zdravljenja), za motiviranost za ustvarjalno delo in inovativnost, za etiko soodvisnosti zapo-slenih lastnikov delovnih sposobnosti z izkorišce-valskimi lastniki kapitala, in druge prakse, ki se jih je cloveštvo z globalnimi listinami odlocilo izkore-niniti. A jih odpravlja zelo pocasi in z odpori vpliv-nih, ki dajejo kratkorocnim in ozkim merilom optimuma poslovanja prednost pred bolj dolgo-rocnimi posledicami, ker ne upoštevajo, da je dolgorocni odnos medsebojnega zaupanja bistvo V sodobni praksi manjkajo celovitost, soodvi-snost in odgovornost za cloveške vplive Smithove nevidne roke in najbolj donosen za lastnike kapi-tala in lastnike delovnih sposobnosti. SKRATKA: vse štiri knjige zelo utemeljeno doka-zujejo, da je dana praksa monopoliziranega (!) neoliberalnega kapitalizma nasprotnik Smithove liberalne teorije prostega trga in privatne lastni-ne, tj. enakih možnosti za vse; premalo upošteva odgovornost za posledice odlocitev, vsaj posre-dne, premalo upošteva soodvisnost in premalo deluje s celovitim pristopom, cetudi tisocletja prakse dokazujejo, da so prav te tri lastnosti pod-laga za uspeh pri cemer koli. Z ISO 26000 cloveš-tvo zahteva posodobitev prakse, da bi se cloveš-tvo rešilo iz sedanje nevarnosti 3. svetovne voj-ne. 12. IRDO mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017: DODANA VREDNOST KOT POSLOVNA INFORMACIJA Z VIDIKA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN TRAJ-NOSTNEGA RAZVOJA Cetrtek, 28. september 2017, Maribor, Slovenija The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU V sodobni praksi manjkajo celovitost, soodvisnost in odgovornost za cloveške vplive Avtor: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in UM EPF Maribor Vir: Celotno plenarno predavanje je objavljeno iz Zbornika 12. IRDO mednarodne konference Aktualna mednarodna usposabljanja na-cionalnih agencij Trenutno je objavljenih sedem mednarodnih usposabljanj, namenjenih krepitvi kompetenc upravicencev, prijaviteljev in potencialnih prija-viteljev v program Erasmus + Mladi v akciji: . "Raise your voice for tomorrow's Euro-pe", 13. - 17. november 2017, Slovenija . Shaping European Youth Policies in the-ory and practice, 13.-15.november.2017, Hrvaška . Employability ambassadors, 11. - 17. no-vember 2017, Španija . Graphic Harvesting Trainer Skills Wor-kshop, 21. - 24. november 2017, Irska . Young people and extremism: Building resilience through youth empowerment, 20.-25. november 2017, United Kingdom! . Conference Digital Youth Work, 27. - 30. november 2017, Avstrija Vec. Vir: Zavod MoVit Javno povabilo za izbor programov jav-nih del za leto 2018 Zavod RS za zaposlovanje je 24. oktobra, objavil javno povabilo za izbor programov javnih del, za katere je v letu 2018 na voljo 25 milijonov evrov. V programe bodo vkljucili predvido-ma 4500 dolgotrajno brezposelnih. Na javnem povabilu bodo izbirali programe na podrocjih iz Kataloga programov javnih del: 1 – kmetijstvo, 2 – vzgoja in izobraževanje, 3 – okolje in prostor, 4 – kultura, 5 – socialno varstvo in 6 – drugi pro-grami javnih del. Povabilo je odprto od 10.11.2017 do porabe sredstev, najdlje do 30. 4. 2018. Vec o Javnem povabilu za izbor programov javnih del si preberite tukaj. Vir: ure-dništvo mlad.si Poziv za predloge za najzaslužnejše Na spletnih straneh Državnega sveta RS je objav-ljen Javni poziv za predloge najzaslužnejših druš-tvenih delavcev in delavk. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije bo namrec v znak po-castitve 5. decembra, Mednarodnega dneva prostovoljstva, podelil plakete Državnega sveta najzaslužnejšim društvenim delavcem in delav-kam – prostovoljcem in prostovoljkam z razlicnih podrocij delovanja. Slavnostna podelitev plaket Državnega sveta bo v torek, 5. decembra 2017, ob 11.00 uri, v dvorani Državnega sveta, Ljublja-na, Šubiceva 4. Predlog za podelitev plaket naj-zaslužnejšim pošljite najkasneje do petka, 10. novembra 2017, po pošti na naslov Državni svet Republike Slovenije, Šubiceva 4, 1000 Lju-bljana. Vir: uredništvo mlad.si Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2017 Urad RS za mladino pripravlja letošnji nacionalni posvet skupaj s soorganizatorji Mladinskim sve-tom Slovenije, Mestno Obcino Maribor ter Mestnim Mladinskim svetom Maribor in Mladin-skim kulturnim centrom Maribor. Vsebina po-sveta bo mladinskemu sektorju ponudila teme, ki so danes najaktualnejše in predstavljajo vsem skupen izziv. Gre za vprašanja, povezana s hitrim tehnološkim razvojem in digitalizacijo družbe. Dogodek bo dvodnevni in bo potekal v Mariboru 27. in 28. novembra v prostorih Narodnega do-ma in Lutkovnega gledališca Maribor, kjer bo potekala slavnostna podelitev državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Vec. Vir: Urad RS za mladino Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Podatki kažejo, da mladi v EU nimajo dovolj možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in pri razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Kar 7 milijo-nov mladih v starosti 15-24 let v Evropi je nezaposlenih ali izven izobraževalnega sistema in kar 4,4 milijonov mladih v EU zgodaj zapusti izobraževanje in usposabljanje. Trenutna situacija za mlade v EU je, da je 23,5% povprecna brezposelnost mladih v EU, kar pomeni, da je v EU 4.4 milijona mladih v brezposelnih, 7 milijonov ljudi v starosti od 15 do 24 let ni niti zapo-slenih, niti v izobraževanju ali na usposabljanju in 27 jih tvega revšcino ali izkljucitev Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! Kaj pa mladi v Sloveniji? Po podatkih sindikata Mladi Plus je bilo januarja letos vec kot 21.500 brezposelnih mladih. Vec kot 23.000 jih je bilo brezposelnih v starostnem razredu med 30-39 let, kjer se to število povecuje. Gene-racije mladih so vsako leto manjše, zato je seveda vsako leto manj mladih v starostni skupini 15-29 let. S tem je manjše tudi število brezposelnih mladih. Mladi se izseljujejo iz države. Obdobje izobraževa-nja se podaljšuje, tako, da mladi vse kasneje vstopajo na trg dela in se zato statisticno morda pojavijo v starostnem razredu brezposelnih med 30-39 let. Spodbuja se samozaposlovanje. Mladi, ki so v resni-ci brezposelni, niso vkljuceni v evidenco brezposelnih. Prekarne oblike dela – nestabilne, z omejenim številom ur, pomanjkanjem socialne varnosti in pravic iz dela … Organizacija CSR Europe združuje podjetja in nacionalne partnerske organizacije na podrocju družbe-ne odgovornosti in CSR Europe je podala pobudo za Pakt za mlade, ki je medsebojno sodelovanje pod-jetij in voditeljev Evropske Unije. Združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. Cilj Pakta za mlade je v EU v nekaj letih ustvariti 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev in vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest v Evropi. V Sloveniji kampanjo koordinira IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, ki je nacionalna part-nerka organizacija CSR Europe za Slovenijo. Do danes 20 podpisnikov pisma o nameri za podporo mla-dim v Sloveniji. Inštitut IRDO pripravlja predlog Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mla-de, ki ga bomo potrdili predvidoma 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konfe-renci DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA. Kaj je slovenski Nacionalni akcijski nacrt za mlade? Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in po-vecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ni predpisan s strani Vlade RS (upamo pa, da ga podpira). Je evropska kampanja, podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim Mladi namrec potrebujejo nekoga, da verjame vanje, zato jim odprimo vrata in nudimo svobodo pri ustvarjanju, dobro placilo za opravljeno delo…. Naša etika je, da jim zagotovimo spoštovanje, prizna-nje, podporo in spremljanje na poti v svet podjetništva in v podjetnost. Kako? Z mreženjem, povezovanjem in sodelovanjem z razlicnimi generacijami, da bodo lahko zadovoljili te-meljno družbeno odgovornost – to je ekonomsko in da bodo lahko z njo ustvarjali družine, se osamo-svojili in tudi sami vlagali v razvoj družbe in gospodarstva ter pomagali naslednjim generacijam mladih na tej poti. MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zade-ve, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesedit na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kateri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitiv-na zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Ce-lje, Ljubljano in Mursko Soboto. Potekal pa še bo v Kopru, Bledu, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost us-posobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omo-gocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi ure-snicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ MODEL M SLOVENIJA OBALNO-KRAŠKA REGIJA za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v Obalno-kraški regiji V Obalno-kraški regiji se je pricel izvajati 17. oktobra in bo trajal do 20. novembra. Drugi dan usposabljana v okviru Modela M Slovenija v Obalno-kraški regiji je modelovka iz podravske regije Monika Rajšp govorila o odkrivanju lastnega poslanstva, svojih sposobnostih in omejitvah. Moni-ka pravi: "Najvec izkušenj pridobiš na svoji lastni poti, še bolje je, da ti nekdo pri tem stoji ob strani. Sama sem že 4 leta v Model M skupnosti, svoje pod-jetje Mr. Click IT imam od jeseni 2016." Tretji dan usposabljana Model M Slovenija v Kopru so mladi preživeli skupaj z Nataša Cebulj iz Inštituta za sistemske postavitve. Sporocilo predavanja "vse kar potrebujemo za svojo kariero, sreco in življenje je že v nas in okoli nas. Samo zajeti moramo življe-nje in ga povezati v nam lastno pot", je bilo odlicno izhodišce za popoldanske predstavitve udeležencev usposabljanja.#ModelMSlovenija Cetrti dan je bilo v Kopru vsestransko razgibano pre-davanje z Natalie C. Postružnik o osebni znamki, odkrivanju lastnega jaza in podpori na življenjski in poslovni poti. Ali lahko predstavite javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljublja-na? Na kakšen nacin delujete? Leta 2010 so zaposleni v javnem zavodu Cene Štupar – CILJ temeljito premislili in zapisali, da bodo skrbeli za vkljucevanje najširšega kroga lju-di v vseživljenjsko ucenje in pri tem spodbujali medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. Njihovo poslanstvo se uresnicuje, saj se v izobra-ževalne programe vkljucujejo ljudje vseh genera-cij, razlicnih kultur, zaposleni in brezposelni, … Mnogim vkljucitev pomaga k vecji zaposljivosti in dvigu samozavesti, drugim k aktivnemu preživlja-nju prostega casa in krepitvi sobivanjasna osnovi solidarnosti, razumevanja in nudenja medseboj-ne pomoci. Pri tem so jim v pomoc strokovnjaki in udeleženci izobraževanja, ki so pripravljeni svoja znanja deliti z drugimi. Številka udeležen-cev se zadnja leta strmo dviga, saj že presega 8.000 vkljucitev v razlicne programe letno. Na takšen nacin tudi zaposleni javnega zavoda Cene-ta Štuparja posredno pozitivno vplivajo na kvali-teto bivanja in zadovoljstvo ljudi. Izobraževalna ustanova, kot je javni zavod Cene Štupar – CILJ, udeležence v razlicnih starostnih obdobjih in na katerikoli tocki njihovega življenja ter profesionalnega razvoja podpira z znanjem v obliki pestre ponudbe formalnih in neformalnih izobraževalnih programov, ki se izvajajo v okviru razlicnih projektov sofinanciranih s strani razlic-nih evropskih skladov. Programi so tudi placljivi in spisani izkljucno za potrebe dolocenega naroc-nika. Ucno okolje, v katerem so ucitelji predvsem svetovalci za ucenje, mentorji in sooblikovalci ucnih poti, je pomemben dejavnik pri ucenju, zato zavod namenja veliko pozornosti kakovosti izvajanja izobraževalne dejavnosti in udeležen-cem zagotavlja dolocene standarde kakovosti. Svojo skrb za kakovost izkazujejo z razlicnimi ak-tivnostmi in pridobljenimi certifikati. Znak kako-vosti Ponudimo odraslim kakovostno izobraževa-nje, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije, je eden izmed certifikatov, s katerim se ponaša tudi zavod Cene Štupar - CILJ. Kakovostna in raz-nolika ponudba zavoda je plod zavedanja pome-na vseživljenjskega ucenja zaposlenih, ki vlagajo tudi v lastni profesionalni razvoj in se dodatno izobražujejo. Kakšne delavnice imate v planu v prihod-nje? V šolskem letu 2017/2018 bodo zaposleni posve-cali posebno pozornost vkljucevanju tako zapo-slenih kakor tudi iskalcev zaposlitve in drugih za-interesiranih vseh starosti v proces svetovanja (Svetovalno središce osrednjeslovenske regije), ki je za vse brezplacen in ponuja odraslim edinstve-no možnost, da se pod strokovnim vodstvom po-globijo vase, preverijo svoje sposobnosti, opre-delijo svoje ucne stile, ovrednotijo pridobljena znanja in izkušnje ter na podlagi vsega naštetega izdelajo osebni nacrt kariernega razvoja ali se zgolj aktivirajo v smislu pridobivanja novih znanj. Pomanjkljiva znanja lahko pridobijo z obiskom katerega od številnih izobraževalnih programov, ki so za dolocene ciljne skupine ljudi tudi brez-placni (ciljne skupine so natancno opredeljene za vsak projekt posebej). Na voljo so jezikovni tecaji splošnega in strokov-nega jezika (anglešcina, nemšcina, italijanšcina, španšcina, slovenšcina kot drugi in tuji jezik, rušcina in drugi tuji jeziki in delavnice s podrocja ucinkovite poslovne komunikacije oziroma ko-munikacije v širšem pomenu besede, racunalni-ški tecaji (Word, Excel, ….), usposabljanja za vzpostavitev ustreznega odnosa do delovnega mesta – Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Jaz in moje delovno mesto (UŽU MDM), delavni-ce ucinkovitega nacina iskanja zaposlitve, uspo-sabljanja s podrocja racunovodstva, socialne oskrbe na domu, nudenja pomoci kuharju. Odrasli lahko pridobijo razlicne certifikate s po-drocja splošnih kompetenc (javnoveljavni certifi-kat iz znanja tujih jezikov in slovenšcine kot dru-gega in tujega jezika na osnovni ravni) in poklic-nih kompetenc, pridobitev Nacionalnih poklicnih kvalifikacij (Skladišcnik, Racunovodja, Pomoc-nik kuharja, Socialni oskrbovalec na domu, Ma-ser, Pediker, …), usposabljanje za starše otrok, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole (UŽU BIPS – obnovitev osnovnega znanja z ucenjem razlicnih pristopov do ucenja in nudenja pomoci otro-kom), pridobitev osnovnošolske in srednješolske izobrazbe (13 razlicnih srednješolskih progra-mov). V Republiki Sloveniji je zaradi pomanjkanja de-lovne sile mnogo priseljencev iz republik nekda-nje Jugoslavije in drugih držav, ki se soocajo s težavami tako na delovnem mestu kakor pri ure-janju vsakdanjih življenjskih situacij zaradi po-manjkljivega znanja slovenšcine. Priseljencem in vecinskemu prebivalstvu omogocamo, da se v okviru medkulturnih delavnic, medtem ko se odvija izobraževalni proces tudi spoznajo in sple-tejo nova prijateljstva. Z velikim navdušenjem promoviramo vkljucevanje vseh generacij v programe, ki se izvajajo pod okriljem Vecgene-racijskega centra N'šPlac: miselne delavnice, gibalne delavnice, hitri zaposlitveni zmenki, de-lavnice za osebnostno rast, kreativne delavnice in še mnogo drugih. V prostorih Ceneta Štuparja deluje tudi Središce za samostojno ucenje – SSU, ki ponuja vsem, po predhodni najavi, prostor za ucenje, pogovor in sprostitev v ucnem okolju in še vec, organizira-no samostojno ucenje. Štuparjeva ponudba je izredno živahna in živa, saj se dnevno spreminja in dopolnjuje, zato so vsi, ki imajo kakršnekoli izobraževalne potrebe ali znanja prisrcno vablje-ni k soustvarjanju novih programov. V okviru javnega zavoda Cene Štupar – CILJ se izvaja tudi »Program spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom FERFL«. Program podpira posameznike in podjetniške iniciative, ki želijo s svojimi podjet-niškimi idejami izboljšati delovanje družbe. Išcejo se podjetniške ideje, ki so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« pogosto spregle-dane v obstojecem podjetniškem podpornem okolju. Program je sestavljen iz štirih sklopov (natecaj, startup vikend, podjetniška šola in soci-alno podjetniški inkubator) in vsem udeležencem nudi kvalitetno znanje in vrhunsko mentorstvo. Kdo in kako se lahko vkljuci? Programi so razlicni, izvajajo se v okviru razlicnih projektov, zato so tudi ciljne skupine za dolocen program vecinoma tocno dolocene. S pridobiva-njem razlicnih projektov zaposleni poskrbijo, da se skoraj vsak lahko nekam vkljuci, vecinoma brezplacno, doloceni programi pa so tudi placlji-vi. V svetovalnem procesu svetovalke poišcejo najprimernejšo in najugodnejšo ponudbo in jo lahko potencialnemu udeležencu posredujejo po telefonu, elektronski pošti, še najraje pa osebno, predvsem, ko gre za vkljucevanje v tecaje tujih jezikov, osnovno šolo in srednješolske programe. Tri zaposlene v referatu vsem, ki poklicejo, pišejo ali pridejo osebno nudijo osnovne informacije ter jih po potrebi napotijo do svetovalcev in sveto-valk oziroma do organizatorjev izobraževanja. Kako to, da ste se odlocili za sodelovanje pri projektu Model M Slovenija? Projekt se je že prej izvajal v Mariboru in se izka-zal za zelo ucinkovitega, zato smo ob omembi, da se bo projekt širil še v druge regije, z veseljem sprejeli ponudbo za sodelovanje. Zavedamo se, da je za vecino mladih izziv, kako narediti tisti prvi korak na trg dela, kjer se marsikdo sprašuje: kako se pripraviti za razgovor za delo, kje iskati službo, kako si odpreti prvi s. p in kam se obrniti za vse te informacije … Projekt Model M je tista prava mešanica usposabljanja, mreženja, sveto-vanja in aktivne participacije, ki je potrebna, da mladi od 15 do 29 let dobijo zacetni zagon, zna-nje in motivacijo za prvi vstop na trg dela. Kaj se vam je pri projektu zdelo najbolj poucno? Težko je izbrati eno samo stvar, saj je projekt zaokrožena celota. V sklopu projekta smo vadili javni nastop, poslušali znane strokovnjake, imeli individualno karierno svetovanje, se naucili izde-lati poslovni nacrt. Obiskali smo tudi dve podje-tji, in sicer Lidl in IBM. Kje vidite prostor za izboljšave? Celoten projekt je zelo dobro zasnovan, všec mi je bila vsestranskost, od izdelave poslovnega nacrta do osebnega kariernega svetovanja in ogleda podjetij. Nimam niti ene kritike, želim si le, da bi mladi znali bolje opaziti take priložnosti in jih izkoristiti. Bi sodelovanje priporocili mladim? In ce da, zakaj? Seveda, ker je projekt tako zasnovan, da izstopi-te iz svojega baloncka udobja, spoznate sebe in se naucite veliko novih stvari, ki vam bodo po-magale ne samo pri vašem iskanju službe, am-pak tudi v življenju nasploh. 2017-01-model-m-glava-02 Za novo številko Mozaika smo se pogovarjali s Heleno Nevistic, ki je kot regionalna part-nerka sodelovala pri projektu Model M Slovenija, v osrednjeslovenski regiji. Helena je diplomirana organizatorka (VI/2), ki je študirala organizacijo in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov na fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Orga-nizirala je vec dogodkov, med drugim tudi SIMS (slovenski motivacijski seminar), ki se ga je udeležilo 80 kandidatov. Med drugim je kot prostovoljka delala na zavodu Nefiks, kjer je prav tako organizirala razlicne dogodke. Trenutno je zaposlena na Javnem zavodu Ce-neta Štuparja v Ljubljani, kjer je projekt v osrednje slovenski regiji tudi potekal. Pripravil: Primož Ademovic Helena Nevistic je kot regionalna partner-ka sodelovala pri projektu Model M Slo-venija, v osrednjeslovenski regiji. Intervju: Helena Nevistic 2017-01-model-m-glava-02 2017-01-model-m-glava-02 MODEL M 2017 PODRAVJE za brezposelne mlade in študente v starosti od 24 do 29 let v regiji Podravje Model M 2017 Podravje Karierno mreženje s podjetji za mlade (Pakt za mlade 2017) Akronim: »Model M 2017 Podravje« V prostorih Univerze v Maribor se je 16. oktobra 2017 zacela izobraževati že cetrta generacija udeležencev projekta Model M Podravje. Usposabljanja se je udeležilo 14 udeležencev, eno izmed njih smo povprašali, kako se pocuti na usposabljanju, ki se bo zakljucilo drugi teden novembra. Projekt izvaja Inštitut IRDO v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Uradom RS za mladino, Mestno obcino Maribor in Zavodom RS za zaposlovanje. »Najvec kar sem v projektu pridobila, poleg dra-gocenih novih poznanstev in znanja, je možnost ubesediti in zapisati svoje cilje pri nacrtovanju ka-riere, ki so s tem postali veliko bolj realni in dose-gljivi. To so mi omogocila dobro pripravljena gra-diva, obrazci z ustreznimi vprašanji, ki so me vodi-la skozi miselni tok ter predavatelji polni znanja in izkušenj ter prave mere humorja. Model M mi je dal svež zanos pri kreiranju kariere in potrditev, da sem na dobri poti.. Ines Kuhta (udeleženka) Zbornik mednarodne konferenca o kom-petencah ucencev Mednarodna konferenca o kompetencah ucen-cev je bila 13. oktobra na Osnovni šoli Toma Brej-ca v Kamniku. Konferenca se je odvijala v okviru Erasmus+ projekta Razvijanje osnovnih spretno-sti preko umetniških zmožnosti. Ob tej priložnosti so izdali tudi Zbornik referatov. Vir: spletna stran konference Izdaja monografije v okviru Erasmus+ projekta Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mari-boru kot partner sodeluje v Erasmus+ projektu z naslovom »The acceleration method of development of transversal competences in the students’ practical training process« (Metoda pospeševanja razvoja precnih oz. prenosljivih kompetenc v procesu prakticnega usposabljanja študentov). S projek-tom osem partnerjev iz Finske, Poljske, Slovaške in Slovenije razvija inovativno metodo za ciljni razvoj in hitrejše usvajanje precnih oz. prenoslji-vih kompetenc študentov na podrocju podjetno-sti, timskega dela, ustvarjalnosti in komunikativ-nosti. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti so razvili in v letnem semestru študijskega leta 2016/2017 s študenti preizkusili metodo, ki vkljucuje viharje-nje možganov, timsko delo in študijo primera. Ugotovili so, da so vsi študentje, vkljuceni v testi-ranje, precne oz. prenosljive kompetence podjet-nost, timsko delo, ustvarjalnost in komunikativ-nost uspešno razvili, izvedeni pedagoški proces pa ocenili kot zelo koristen. Pomembna spoznanja projekta predstavlja pred kratkim izdana znanstvena monografija z naslo-vom »The Acceleration of Development of Trans-versal Competences« (Pospeševanje razvoja precnih oz. prenosljivih kompetenc). Monografija je objavljena pod licenco »Creative Commons Attribution 4.0 International« (http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Vir: Prof. dr. Mojca Duh, vodja projektne skupine na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru »Ali smo Slovenci energetsko ucinkoviti?« Tako se je glasilo vprašanje novinarke na zakljucku javne predstavitve rezultatov prve raziskave REUS v letu 2009. Na tako osnovno vprašanje takrat še nismo znali odgovoriti. Omenjeno vprašanje je Rajko Dolinšek, direktor Informa Echo in vodja projekta REUS sprejel kot osebni izziv in ga prenesel na part-nerje pri projektu REUS. 39% Slovencev je aktivnih, 39% je skeptikov in 23% pasivnih. Kje so najbolj aktivni, kje je najvec skeptikov in zakaj so aktivna gospodinjstva energijsko najbolj ozavešce-na izveste tu. Vir: Raziskava REUS 2017 Kljucne kompetence za zasedbo delovnih mest leta 2020 Reševanje problemov, organizacijske sposobno-sti, osredotocenost na stranke ter kriticno in ustvarjalno razmišljanje so kljucne kompetence, ki jih delodajalci pricakujejo od zaposlenih tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. Porocilo raziskave Svetovnega gospodarskega foruma 2016, »Future of Jobs«, navaja, da naj bi se vec kot tretjina, natancneje 35 % obstojecih znanj, spretnosti in vešcin, ki jih danes štejemo za po-membne, do leta 2020 spremenila Podobno so ugotovili tudi na DOBA Fakulteti, clanici Inštituta IRDO. V raziskavi, ki so jo izvedli v šestih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbi-ja, Makedonija in Turcija), soo identificirali na-slednje kljucne kompetence zahtevane s strani delodajalcev. Katere? Preberite. Vir: DOBA Fa-kulteta Kako so poslovala društva in nepridobitne organizacije? Društva in nepridobitne organizacije predstavlja-jo pomemben del civilne družbe. Za 23.269 društev so pri Ajpes zbrali in objavili podatke iz letnih porocil za leto 2016. Najvec društev je raz-vršcenih v skupino športnih in rekreativnih druš-tev (35%). Ste vedeli, da kar 90% od 6.407 nepri-dobitnih organizacij predstavljajo zasebni zavo-di in sindikati? Skupno pa nepridobitne organi-zacije zaposlujejo 5.512 delavcev. Podrobneje o tem, kako so se v letu 2016 izkazala društva in kako nepridobitne organizacije je objavil Aj-pes, prejemnik Slovenske nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016 . Vir: Ajpes DO v Sloveniji Motivacijske zgodbe na dnevu Inovativ-nosti 2017 Specialistka za ustvarjalno soocanje z izzivi, ucin-kovito vodenje ljudi, sestankov in projektov, tim-sko sodelovanje in ljubiteljica inovativnosti in kreativnosti Nastja Mulej je na dnevih Inovativ-nosti 2017 imela motivacijski govor. Zlata nit ni tekmovanje! V Dnevnikovem izboru Zlata nit resda vsako leto izberejo najboljše zaposlovalce med malimi, srednjimi in velikimi podjetji, pa vendar njegov glavni cilj mi tekmovanje. Je prepoznavanje in promocija podjetij, ki so lahko zgled in navdih slovenskega gospodarstva, prepoznavanje in promocija družb, ki so z vidika ustvarjalnega, uspešnega in ucinkovitega razvoja zaposlenih in organizacije najboljši zaposlovalec. Pridružite se mreži podjetij, ki skrbijo za svoje zaposlene, deli-te svoje prakse in se ucite od najboljših! Elektronsko prijavnico v Zlato nit 2017 najdete na www.dnevnik.si/zlatanit. Inštitut IRDO bo podpisal Listino raznoli-kosti Listina raznolikosti Slovenija je mreža pristopnih organizacij v slovenskem prostoru, ki integrirajo vrednote raznolikosti, vkljucenosti in enakosti v poslovnem modelu lastne organizacije. Listina raznolikosti zagovarja pozitivni prosto-voljni pristop k upravljanju raznolikosti, znotraj organizacij se ne vpeljuje standard, temvec se spodbuja k pozitivnemu delovanju v skladu z vre-dnotami raznolikosti, vkljucenosti in enakosti. Vsi nacrtovani ukrepi so v kontekstu podpisne organizacije, z namenom boljše prilagodljivosti tržnim spremembam ter k promociji enakoprav-nega vkljucevanja v delo. Listina raznolikosti je kratek dokument, ki sestoji iz nacel, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri promociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Pod castnim pokroviteljstvom Predsednika Repu-blike Slovenije Boruta Pahorja, bo Zavod Šentpri-ma, ki izvaja pripravljalne aktivnosti za sprejem Listine raznolikosti, 14. novembra 2017, v Hiši Evropske Unije, javno predstavili Listino raznoliko-sti Slovenija. Na slavnostnem dogodku bodo di-rektorji organizacij podpisali Listino. Med podpi-sniki bo tudi Inštitut IRDO. Vec. Vir: Listina raznoli-kosti Slovenija Integrativne postavitve Integrativne postavitve temeljijo na principih raz-licnih terapij, ki jih z udeleženci integriramo pre-ko razlicnih nacinov dela, pogosto umetnostne terapije. Inštitut za sistemske postavitve pripravlja poseben sklop delavnic: "V sebi UMA-ZANA IN ZAZNAMOVANA" . Priznavanje skrivnosti - 1. delavnica Cas: nedelja, 5. november 2017 od 9. do 17. ure. . Zdravljenje ran - 2. delavnica Cas: nedelja, 10. december 2017 od 9. do 17. ure. . Zaživeti življenje - 3. delavnica Cas: nedelja, 14. januar 2017 od 9. do 17. ure. Delavnice bodo potekale v Ljubljani, Mencinger-jeva ulica 7, Inštitut za sistemske postavitve, 1. nadstropje. Vec. Vir: Inštitut za sistemske posta-vitve Dnevi mediacij Družba za mediacijo in reševanje sporov vas sku-paj s številnimi partnerji 30. novembra in 1. decembra 2017 vabi na 7. Dneve mediacij, ki bodo potekali v Ljubljani. Vsebinsko so dneve na-slovili z naslovom »Mediacija v družbi«, pri cemer ohranjajo rdeco nit, da na vsakokratnih dnevih »odpirajo« nova razvojna podrocja – to-krat mediacijske vešcine za deležnike iz gospo-darstva ter mediacijske vešcine za deležnike iz kmetijstva. Prvic organizirajo tudi Pro bono mediacijski dan, v okviru katerega bodo 28. novembra zainteresirane posameznike brezplac-no informirali o mediaciji in mirnih oblikah reše-vanja sporov. Vec. Vir: Družba za mediacijo in reševanje sporov v okviru SKUP—skupnost pri-vatnih zavodov Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. In vse ekipe bomo predstavili tudi v Mozaiku. Kje si slišala za Ferflov Start up vikend? Na Facebooku sem zasledila vabilo na predstavi-tveni dogodek Ferfl, kjer so pobliže predstavili Ferfl program. Tako StartUp vikend kot potem tudi sam natecaj, in toplo priporocali, da se ude-ležimo že StartUp vikenda, saj naj bi tam pridobili zelo koristne informacije in znanje potrebno za dobro prijavo na sam natecaj. Zakaj si se ga udeležila? Ferfl StartUp vikenda sem se udeležila zato, ker naj bi se na vikendu naucili testirati svoje ideje in tako v zelo kratkem casu ugotoviti ali je ideja vre-dna nadaljnega razvijanja in realiziranja. Sama sem imela že od nekdaj malo morje idej kaj vse bi pocela, ustvarila in zato me je misel, da se lah-ko v enem vikendu naucim novih tehnik testira-nja ideje na trgu takoj pritegnila. Kakšni so tvoji spomini na ta dogodek? Dogodek je bil izjemno dobro organiziran in od-licno voden s strani Tomaža Stritarja. Zanimiva predavanja, motivacijski vložki, zabavne anekdo-te, sprošceno vzdušje, predvsem pa skupinsko delo po ekipah, s podporo odlicnih mentorjev, so poskrbeli za nepozabne spomine. Kaj ti je bilo všec in kakšni so predlogi, da bi bil naslednji Ferfl Start up vikend še boljši? Zelo mi je bil všec nacin kako smo prvi dan mo-rali v 30 sekundah predstaviti svoje ideje in kako smo potem udeleženci glasovali med idejami, izbrali najboljših 15 in formirali ekipe. Odlicno se mi je zdelo tudi to, da smo teorijo predavanj ta-koj zatem prenesli v prakso in da je bilo res veli- ko prakticnega dela. Dobri mentorji iz razlicnih podrocji pa so na takem vikendu res kljucni in se mi zdi, da bi bilo super, ce bi na zacetku vikenda vkljucili še kratko delavnico o mentoriranju. Kako si poiskati prave mentorje, navezati stik in jih prepricati za sodelovanje. Matija Goljar je zame eden najboljših mentorjev in ima ravno na to te-mo super delavnico, zato bi vam za naslednji StartUp vikend priporocala, da na zacetku doda-te še urico za to. Kaj si odnesla od Podjetniške šole? Podjetniška šola je bila predvsem priložnost, da smo se novi prijatelji redno srecevali in izmenje-vali svoje izkušnje, kako se naše ideje razvijajo in se podpirali. Poleg tega pa smo pridobili še nekaj koristnega podjetniškega znanja. Osebno mi je bilo najbolj všec predavanje o marketingu, kak-šno predavanje pa bi lahko tudi preskocili ali po-sodobili. Kakšno je trenutno stanje s »Srcnim kotic-kom« in kakšni so nacrti za naprej? Srcni koticek zaenkrat ostaja v »pop-up« obliki, kar pomeni, da se udeležujemo razlicnih sejmov, tržnic, kamor smo povabljeni in predstavljamo koncept trgovine brez embalaže. Imamo izbor odlicnih ekoloških živil iz Prlekije in Prekmurja, ki jih ponujamo na nacin brez embalaže in s takimi akcijami poskušamo idejo približati cim širšemu krogu. Najvec aktivnosti pa še vedno poteka na spletu, kjer preko svojega FB profila razširjamo idejo, osvešcamo o pomembnosti zmanjševanja porabe plastike in predstavljamo alternativne nacine kupovanja in okolju bolj prijaznega življe-nje. Iskali smo tudi že prostor za manjšo trgovinico, vendar se zaenkrat še nismo odlocili za ta korak, ker se po naših raziskavah in izkušnjah še vedno zdi, da je trg premajhen oz. zaenkrat financno nismo še dovolj mocni, da bi si upali iti v takšno investicijo. Nas pa izredno veseli, da se stvari premikajo v pravo smer in da se o takšnih in po-dobnih okolju prijaznih idejah cedalje vec govori in na njih tudi dela. Kaj bi povedala, sporocila (nasvet) vsem, ki se bodo udeležili naslednjega Ferfl viken-da? Vsem, ki razmišljajo o udeležbi na Ferfl StartUp vikendu lahko samo recem, da ga toplo priporo-cam. Zame je bila izkušnja nepozabna, saj sem prišla brez kakršnihkoli pricakovanj, tudi ideje nisem imela namena predstavljat, odšla pa z res veliko novega znanja, neprecenljivih izkušenj, predvsem pa sem spoznala ogromno novih, zani-mivih ljudi in pridobila cudovite nove prijatelje. Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Ferfl intervju: Janja Srcnik Srcni koticek - trgovina brez embalaže Srcni koticek je trgovina brez embalaže. Kako deluje in kaj je sploh namen takšne trgovine? Stran-ke pridejo v trgovino s svojo embalažo (kozarcki, bombažne vrecke, plasticne posode za veckratno uporabo...), napolnijo z izbranimi živili, stehtajo in placajo za živila. Namen je v prvi vrsti zmanjša-ti kolicino odvecne embalaže in s tem vpliv na okolje, kupcem pa ponuditi kvalitetnejšo, cim bolj lokalno in ekološko pridelano hrano po ugodnih cenah. Kupec tako dejansko placuje za živila, ne pa za embalažo in dizajn, ki pri proizvodih široke potrošnje lahko predstavlja vse do 40% prodaj-ne cene. Idejni vodja projekta je Janja Srcnik, skupaj z no pa o šolo podjetništva obiskovale še pre-ostale clanice s katerimi so se spoznale in zacelo skupno sodelovanje na Ferflovem startup viken-du. To so Eva Jera Hanžek, Lara Mastnak, Patricija Vrbnjak in Simona Žiher. Z nosilko in vodjo projekta Janjo Srcnik se je pogovarjala Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Fotografije: arhiv Srcni koticek Nosilka in vodjo projekta Janja Srcnik. CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Prihodnost biogoriv 15. in 16. novembra bo v Londonu potekala dvo-dnevna konferenca, kjer se bodo srecali proizva-jalci energije, ponudniki tehnologij, kmetijski sek-tor, industrija hrane in pijace, industrija odpad-kov ter vodilne tehnologije in ponudniki rešitev. Konferenca bo prostor za razpravo o najnovejših izzivih in razvoju, ki vplivajo na industrijo biogo-riv. Vec. Vir: ACI (Europe) - Active Communica-tions International Ltd Vodnik za organizacije, ki želijo v svoje aktivnosti vkljucevati mla-de invalide Francoska nacionalna agencija Agence Erasmus+ France Jeunesse & Sport je objavila prakticni vodnik za organizacije, ki želijo v svoje aktivnosti vkljucevati tudi mlade invalide. Spodbujanje enakosti in vkljucenosti tako z namenom lajšanja dostopa za ucece se iz okolij z manj priložnostmi v primerjavi z njihovimi vrstniki je pomemben cilj programa Erasmus+. Mladim z manj prilož-nostmi je posvecena še posebna pozornost rav-no v poglavju mladine, kjer jih program nagovar-ja, naj izkoristijo možnosti krepitve svojih kom-petenc v neformalnih oblikah mladinskega dela. Vodnik je na voljo tukaj. Vir: Zavod MOVit Nemcija: bolj aktivno proti so-vražnemu govoru V Nemciji je v veljavi nov zakon glede regulacije sovražnega govora na družbenih omrežjih. Dru-žbena omrežja so dolžna odstraniti sovražne vsebine v dolocenem roku – 24 ur pri enostavnih primerih neposrednih situacijah in v sedmih dneh, ce je odlocitev zahtevnejša. V primeru kr-šitve tega zakona, jim sledi kazen do višine 50 milijonov evrov. Zakon je usmerjen predvsem proti Facebooku, YouTubu in Twitterju, a ga želi vlada razširiti tudi na druge platforme, kot so Reddit, Tumblr, Flickr, Vimeo, VK in Gab. Vec. Vir: Projekt Center za varnejši internet Poljska: znižala upokojitveno sta-rost Na Poljskem je ta mesec zacel veljati zakon, ki državljankam in državljanom omogoca predca-sno upokojitev. Z vrnitvijo upokojitvene starosti na 60 let za ženske in 65 let za moške želi polj-ska vlada ljudem dati možnost izbire. Prejšnja vlada je upokojitveno starost zvišala na 67 let za oba spola. Vec. Vir: revija Reporter Madžarska: elektrifikacijo Audi-jeve modelne palete Nemški premijski proizvajalec Audi se pripravlja na elektricno ofenzivo. V svojih obratih po svetu bodo zaceli izdelovati elektricna vozila in uresni-cevati nacrt o brezogljicni prihodnosti. Eden iz-med njihovih obratov je tudi v sosednji Madžar-ski. Vec. Vir: siol.net DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 7.11.2017 Workshop: Sustainable urban mo-bility. Povezava. 10.11.2017 Open webinar: Apprenticeships training within SMEs - challenges and way forward. Povezava. 17.11.2017 Open webinar: Realising apprenti-ceship mobility in Europe. Poveza-va. 21.11.2017 Luxembourg Sustainability Forum 2017. Povezava. 5.12.2017 Workshop: Sustainability in logi-stics. Povezava. Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Osrednja slovenska konferenca na temo inovativnega voditeljstva Sodobni svet gospodarstva je svet nenehnih sprememb. Sprememb, ki jih krojijo globalni strateški premiki, spreminjajoce se zahteve dru-žbenega okolja, skrb za ohranitev naravnega okolja, nova tehnološka spoznanja. Odgovor na njih predstavljajo inovacije, novi nacini razmiš-ljanja in delovanja, novi nosilci idej in spoznanj ter pogum za preseganje meja ustaljenega in poznanega. Konferenca bo potekala 17. novem-bra v Domu gospodarstva v Ljubljani. Vec. Vir: Združenje Manager 8. forum ENERGETIKA in PRAVO '17 Na forumu, ki bo potekal 29. novembra na Brdu pri Kranju, se boste med drugim seznanili z no-vostmi evropske zakonodaje na podrocju ucin-kovite rabe in obnovljivih virov energije, ki jih bo naslovil mag. Erik Potocar, in aktualnimi spremembami zasnove energetskega tr-ga (agregatorji, lokalne energetske skupno-sti…), s katerimi nas bo seznanil mag. Urban Pre-log, oba prihajata iz Ministrstva za infrastruktu-ro. S pravnimi izzivi blocnih verig na podrocju energetike, pa vas bo seznanil Aljaž Jadek, od-vetnik iz odvetniške pisarne Jadek in Pensa. Pri-znani pravni strokovnjak prof. dr. Rajko Pir-nat pa bo s pravnega vidika naslovil nekate-re vroce energetske teme v Sloveniji. Z nami bodo poleg navedenih govorcev tudi drugi stro-kovnjaki. Oglejte si program. Vir: Prosperia "Bodi sprememba, ki jo želiš živeti" 8. novembra bo v sklopu Soustvarjaj program v zavodu Cene Štupar potekala delavnica z Valeri-jo Kutnjak na temo »Bodi sprememba, ki jo že-liš živeti«, kajti v življenju se lahko dvignemo še iz tako hudega in globokega brezna takrat, ko se postavimo na prvo mesto in sledimo svojemu notranjemu glasu! Evropski kulturni forum Evropski kulturni forum, ki bo potekal 7. in 8. de-cembra v italijanskem Milanu je dvodnevni vo-dilni dogodek, ki ga organizira Evropska komisija, da bi povecala prepoznavnost evropskega kultur-nega sodelovanja, združila kljucne akterje kultur-nega sektorja in ponudila možnost razprave o politiki in pobudah v EU na temo kulture. V to-kratni izdaji (2017) bo potekala tudi uradno pred-stavitev evropskega leta kulturne dedišcine 2018, ki je tema evropskega leta, namenjenega našim skupnim kulturnim dobrinam in vsem nji-hovim vidikom. Vec. Vir: Združenje EPEKA AKTIVNI.VSI = PRIDOBIMO.VSI 5. in 6. decembra bo na Brdu pri Kranju poteka-la konferenca namenjena tako zaposlenim v lo-kalni samoupravi, na podrocju socialnega varstva (zlasti centri za socialno delo, domovi za starej-še), vzgoje in izobraževanja, delodajalcem in za-poslenim v kadrovskih službah ter vsem, ki se pri svojem delu srecujejo z vprašanji usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ali stereotipov. Vec. Vir: Združenje EPEKA Dobre prakse krožnega gospodarstva v regiji Jugovzhodna Slovenija in povezova-nje z ostalimi akterji v Sloveniji Posvet v obliki interaktivne delavnice Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije z naslovom: Dobre prakse krožnega gospodarstva v regiji JV Slovenija in povezovanje z ostalimi akterji v Sloveniji, bo v sredo, 8. novembra s pricetkom ob 10.00 uri v prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik (naslov: Podbreznik 15, 8000 Novo mesto). Srecanje bo »delovno«, saj bodo v delav-niški obliki spoznavali dobre prakse Dolenjske regije. Namen srecanja je, poleg predstavitve ak-tivnosti in priložnosti sodelovanja za prehod v krožno gospodarstvo v Sloveniji, prav nuditi pri-ložnost za izpostavitev akterjev in dobrih praks ter izmenjave znanja iz regije. Zato bodo ob kon-cu srecanja zbrali priporocila, ki bodo upošteva-na pri snovanju Kažipota krožnega gospodarstva Slovenije. Udeležba na posvetu je brezplacna Vec. Vir: Circular Change Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Creative Europe -MEDIA Sub-programme: Support for TV Pro-gramming 2018 V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 16. 11. 2017 in 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v programu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 milijona evrov. Vec. Vir: razpisi.info "Sustainability, Equity, Wellbeing and Cultural Connections" V okviru evropske iniciative EqUIP (EU-India So-cial Sciences and Humanities Platform) je odprt pilotni mednarodni razpis, ki je namenjen finan-ciranju znanstveno-raziskovalnih projektov s po-drocja družboslovja in humanistike. Naslov raz-pisa je: Sustainability, Equity, Wellbeing and Cul-tural Connections Pri skupnem mednarodnem razpisu bodo poleg slovenskih raziskovalcev sodelovali še raziskoval-ci iz naslednjih držav: Indije, Finske, Francije, Norveške, Poljske, Švice in Velike Britanije. Slo-venski prijavitelji morajo pred uradno oddajo predloga projekta, najkasneje do petka, 24. 11. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, zna-nost in šport ForestValue -Innovating forest-based bioeconomy Predmet je sofinanciranje aktivnosti slovenskih partnerjev v projektih, izbranih v okviru skupne-ga transnacionalnega razpisa za raziskovalno razvojne projekte »ForestValue – Innovating fo-rest-based bioeconomy: Joint call for reserach proposals«. Prijava na transnacionalni razpis je pogoj za morebitno kasnejše sofinanciranje na razpisu. Rok prijave 23.1. 2018. Vec. Vir: Mini-strstvo za izobraževanje, znanost in šport Erasmus+: KA3 –podpora za reformo politik Cilj tega razpisa za zbiranje predlogov je zagotoviti strukturno pomoc, imenovano nepovratna sred-stva za poslovanje, evropskim nevladnim organi-zacijam (ENVO) in vseevropskim mrežam, ki delu-jejo na podrocjih izobraževanja in usposabljanja ali mladih . Rok prijave 14.12.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info Evropska nagrada za ženske v inovaci-jah 2018 Nagrada bo podeljena ženskam v podjetništvu, ki so z inovacijami na trgu dosegle izjemne dosežke. Posebna nagrada bo podeljena mladim talentom v kategoriji “Rising Innovators award”, za katero se lahko potegujejo dekleta, rojena po 1. januarju 1987. Rok za prijavo je 15. november 2017! Vec ... Vir: Zavod MOVit Kongres prostovoljstva Slovenska filantropija bo 5. decembra 2017 v Na-rodni galeriji v Ljubljani organizirala 11. Slovenski kongres prostovoljstva. Castno pokroviteljstvo kongresa, ki poteka na mednarodni dan prosto-voljstva, je sprejel predsednik vlade, dr. Miro Ce-rar. Osrednja tema kongresa bo mentorska pod-pora prostovoljcem. Vec. Vir: Slovenska filantropi-ja Maraton pozitivne psihologije V sodelovanju z družbo Casnik Vecer in na pobudo udeležencev dogodkov pozitivne psihologije pri-pravljajo Blanka Tacer, Nastja Mulej in Urša Cernigoj 1. mariborski maraton pozitivne psihologije, ki bo potekal 18. novembra v Unionski dvorani v Mari-boru. Predavali bodo Vita Poštuvan, Leonida in Albert Mrgole, Izidor Gašperlin in Sanela Banovic. Nova knjiga: Dodana vrednost iz novega zornega kota DODANA VREDNOST IZ NOVEGA ZORNEGA KOTA Nova knjiga dr. Živka Berganta je nepricakovan dokaz povezanosti med dvema disciplinama, racuno-vodsko in ekonomsko, ki zlasti v akademskem, deloma pa tudi v poslovnem svetu, živita druga ob drugi. Že sam naslov knjige je izzivalen in napoveduje nevsakdanje branje. Pojem dodane vrednosti je danes široko razprostranjen, deloma pa je tudi osvobojen svoje izvornega pomena. Knjiga mu je vdahnila novo življenje, kar napoveduje drugi del naslova, ki govori o novem zornem kotu, in ga umestila kar v osrcje zanimanja, saj ga iz sveta racunovodstva prenaša v sveto ekonomije in drugih družboslovnih in humanisticnih ved. Vir: Bližjiknjigi, Spletni portal Javna agencija za knjigo Republike Slovenije DODANA VREDNOST IZ NOVEGA ZORNEGA KOTA Živko Bergant ISBN/EAN: 978-961-94146-1-3 Leto izdaje: 2017 Število strani: 262 Cena 35 EUR ZaložbaIPR, Ljubljana Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si