LETO v. ŠT. 21 (215)/ TRST, GORICA ČETRTEK, 8. JUNIJA 2000
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77 €
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
EVROPSKA
FEDERACIJA?
" Dandanes se svetovna in evropska ravnovesja sicer ustaljujejo, vendar pa na vseh koncih sveta - in tako tudi na naši stari celini- vedno raste kaj novega. Nekdanji ameriški državni tajnik in politolog Henry Kissinger je zapisal, da lahko prav ravnovesje sil omogoča dosego miru, če ga drugače ni možno doseči s samimi principi. Sami smo priča nastajanju nove evropske politike in družbe, ki se pred nami in skupno z nami oblikuje. Imamo že Evropsko unijo kot skoraj trdno osnovo za bodoči razvoj naše celine. Z vsemi svojimi ustanovami in organi, od evropskega parlamenta do Komisije (vlade), pa ni še vse tako dokončno, kot si lahko mislimo. Pomislimo na čas, ko bodo že čez nekaj let vstopile v EU nove članice, med njimi tudi Slovenija. Tako se bodo še številčno povečale pa tudi politično razširile vse te glavne evropske ustanove.
Duhove je pred kratkim razburil “zeleni" nemški zunanji minister Joschka Fischer s svojim predlogom za nekako evropsko federacijo. O vsem tem se je zlasti razpisal francoski tisk, slišali pa so se tudi vplivni glasovi glavnih evropskih politikov. V svojem komentarju v pariškem dnevniku Le Monde An-dre Fontaine zgovorno podčrta nekaj dejstev. Izhaja iz razlage same besede “federalizem", ki jo je nekoč dal znani filozof Montesquieu, ki naj bi lepo povezal ugodne plati notranjega ustroja republikanske vlade z zunanjo močjo monarhičnega sistema. Spominja pa še na novejši čas, ko je npr. v Franciji prav do federalizma imel sovražen odnos gen. De Gaulle. Obratno pa v najnovejšem času francoski komentator omenja pozitivna stališča. Tako navaja predsednika Nemške zvezne republike Raua, ki je proti koncu lanskega leta zaželel neko federalno ustavo za Evropo. Podobno je prejšnji predsednik Evropske komisije Delors še letos govoril o Evropi kot federaciji držav-narodov itd. Vse to nudi veliko mnenj za razmišljanje. Po Fontainovem mnenju se še postavljajo bistvena vprašanja federalnega ustroja. Kakšen naj bo zvezni parlament? Ali naj ga sestavljata dve zbornici, ena za predstavnike držav, druga pa narodov? Kako naj pride do izvolitve predsednika federacije in za kakšno obdobje?
Med vsemi se v komentarjih odlikujejo seveda francoski in nemški politiki. Tako je že kmalu francoski zunanji minister Hubert Vedrine izjavil, da so Fischerjevi predlogi, ki so sicer dobrodošli, daljnoročni. Zamislimo si Evropo (ki jo sedaj predstavlja petnajsterica), ki bo imela 27, 30 ali še več držav. Treba bo najprej ustrezno prikrojiti vse potrebne norme, pa tudi same evropske institucije. Tako šef francoske diplomacije. Njegov kolega notranji minister Jean-Pierre Chevenement je bil mnogo manj diplomatski. Primerjal je namreč Fischerjev predlog nekdanjemu Nemškemu svetemu rimskemu cesarstvu in še pristavil, da Nemci niso še pozabili na svojo nacionalsocialistično preteklost... O tem je govoril tudi francoski predsednik Jacques Chirac in se zavzel za konkretno Evropo, ki naj bi odigrala večjo vlogo za dosego svetovnega miru. stran 3
ANDREJ BRATUŽ
SKEPSA PREDSEDNIKA LUCIANA VIOLANTEJA
NI PRAVE POLITIČNE
VOLJE
DRAGO LEGISA
V središču pozornosti naše slovenske javnosti v zamejstvu so še vedno besede, ki jih je izustil v Vidmu v soboto, 3. t.m., predsednik poslanske zbornice in hkrati eden vodilnih politikov iz vrst Levih demokratov Luciano Violante o vprašanju zakonske zaščite naše narodne manjšine. "Upam, je dejal, da bo zaščitni zakon odobren v tej legislaturi, a o tem zares nisem prepričan". Pristavil je, kako je v svojem življenju o-pravljal več poklicev, a ne poklica preroka. Vsekakor je potrdil, da je nadaljevanje
razprave o znanem Maselli-jevem zakonskem predlogu sicer na dnevnem redu poslanske zbornice 27. in 28. junija. Kot nam pravi izkušnja, pa to še ne pomeni, da se bo razprava zares nadaljevala, še manj pa, da bo zakonski predlog odobren.
Ko je naš človek vse to bral v časnikih ali slišal po radiu in televiziji, je moral prav zares osupniti. Spomnil seje, kako je taisti Violante tako v Ljubljani kot v Rimu zagotavljal predsedniku slovenskega državnega zbora Podobniku, da bo Italija tokrat izpolnila obveze, ki izhajajo iz podpisanih mednarodnih dogovo-
rov, ter hkrati končno tudi izpolnila to, kar je naši manjšini tolikokrat obljubila. Zakaj in čemu zdaj tolikšna previdnost, da ne rečemo skepsa?
Ko je bil govor o zakonski zaščiti naših pravic, seje Rim, kot vemo, vedno izgovarjal, češ da je zlasti Trst odločno proti, njegovi volji pa naj bi se dejansko podrejala tudi deželna vlada in deželni svet. To seje res dogajalo, ko so v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini vedrili in oblačili demokristjani ob glasni ali tihi podpori socialistov. Prav tema političnima skupinama se moramo med drugim zahvaliti, če je iz deželnega sveta po sko-
PREDSEDNIK PUTIN V ITALIJI IN VATIKANU
RUSKI ZID ZA PAPEŽA
Ruski predsednik Putin je v ponedeljek, 5. t.m., dopotoval na obisk v Italijo. V Rimu je imel pogovore s predsednikom vlade Amatom in predsednikom republike Ciampijem, za tem pa ga je na zasebnem obisku v Vatikanu sprejel papež Janez Pavel II: Putin je tretji visoki ruski predstavnik, ki je bil na obisku v Vatikanu. Leta 1989 jejaneza Pavla II. prvi obiskal tedanji glavni tajnik sovjetske komunistične partije Gorbačov, nekaj let kasneje pa je bil na obisku v Vatikanu ruski predsednik Boris Jelcin. Prva dva sta vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve povabila na obisk v Moskvo. Tega vabila pa ni posredoval predsednik Putin. V dobro obveščenih krogih pravijo, da obisku Janeza Pavla II. v Moskvi odločno nasprotujejo vrhovi ruske pravoslavne Cerkve.
- - ■&&&&.
-	'	'A
Ruski predsednik Putin je v torek bil na obisku v Milanu. Glavni predmet njegovih zanimanj je bilo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Rusijo, saj je znano, da slednja krvavo potrebuje sredstva za
gospodarsko rast in za varnejše prehajanje iz planskega v tržno gospodarstvo. Italiji pa se ponuja priložnost za nove še krepkejše gospodarske posege v prostrani Rusiji.
raj dveh desetletjih izginil predstavnik Slovenske skupnosti, edine slovenske politične organizacije v deželi in državi. Na predlog in pobudo omenjenih strank je slovenska narodna manjšina izgubila svojega pristnega predstavnika in glasnika, zaradi česar nam je bila prizadeta neprecenljiva politična, moralna in seveda tudi materialna škoda. Od tedaj je minilo že dolgih osem let, ne da bi kdo od tistih italijanskih politikov, ki so jih polna usta demokracije in svobode, nekaj stvarnega naredili, da bi se v deželni zbor F-Jk vrnil predstavnik slovenske narodne manjšine. Prav v teh dneh imamo priložnost spet ugotavljati, kako sta vprašanje manjšinskega predstavništva uredili mladi državi, kot sta Slovenija in Hrvaška. V parlamentih obeh držav je vloga poslancev tako italijanske kot madžarske manjšine zelo pomembna, saj se dogaja, da je npr. v Sloveniji prav od glasovanja poslancev obeh narodnih manjšin celo odvisna usoda osrednje vlade, medtem ko postaja italijanski poslanec v zagrebškem parlamentu ali saboru čedalje vplivnejši ne le, kar zadeva stanje italijanske manjšine, temveč tudi zaradi stikov med Hrvaško in Italijo terEZ.
Te dni je bil na zasebnem obisku v Istri bivši italijanski ministrski predsednik ter sedanji predsednik evropske komisije Romano Prodi. Obisk je bil sicer zasebnega značaja, a je vplivni italijanski politik imel lepo priložnost, da se je na lastne oči prepričal, da je Slovenija na svojem dvojezičnem področju v Istri vzorno uredila vprašanje to-ponomastike, ki je povsod dosledno dvojezična.
— STRAN 3
Breda Susič
SLABOTNI UPI ZA MIR
Iva Koršič
VESELO PRAZNOVANJE OSNOVNOŠOLCEV
Marko Tavčar / intervju BERNARDKA RADETIČ
Iva Koršič
POVOJNI IN SEDANJI UTRIP V ŠTANDREŽU
ORGELSKI TEČAJ ZCPZ
SV. VIŠARJE: ZAČETEK POLETNE SEZONE
Zora Tavčar
UMETNIŠKI SVET MAGDE STAREC TAVČAR
Ivan Žerjal
SDGZ ZA VSTOP V SSO
1
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
TfffM Matjaž Rustja
Lltll CERKVENI ZBORI SO NEZAMENLJIVI DEL...
Marjan Drufovka
MED BOROVCI V ŠTEVERJANU
NOVI
Skerlavai
draguljarna
TRST - Ul. Battisti 2 tel. 040 7606012
2
ČETRTEK 8. JUNIJA
SVET OKROG NAS
MED ZDA IN RUSIJO
ZADNJI CLINTONOV OBISK V TUJINI
Ameriški predsednik Bill Clinton je pol leta pred koncem svojega mandata opravil zadnji obisk v tujini. V Berlinu seje najprej udeležil zasedanja predsednikov levosredinskih vlad, ki je bilo posvečeno predvsem kopici hudih problemov, kijih povzroča globalizacija, nato pa je o-biskal Moskvo, kjer je imel vrsto pogovorov s predsednikom Vladimirom Putinom (na sliki).
Clinton in njegov gostitelj sta podpisala dva sporazuma. Prvi predvideva sodelovanje
pri uničevanju obogatenega plutonija. Vsaka država bo v 18 letih uničila 34 ton obogatenega plutonija (s tem bi lahko izdelali kar 8 tisoč takih bomb, kot je bila tista, ki so jo leta 1945 spustili na Hiro-šimo). Drugi sporazum predvideva sodelovanje pri stalnem nadziranju raketnih izstrelitev in o sprotnem medsebojnem obveščanju. Ruska stran še vedno nasprotuje t.i. ameriškemu "zvezdnatemu ščitu", ki naj bi predstavljal u-činkovito obrambo pred možnimi jedrskimi napadi, ven-
dar se zdi, da so v tem kočljivem vprašanju možna nadaljnja dogovarjanja med ZDA in Rusijo.
Ameriški predsednik je v moskovskih pogovorih sprožil tudi vprašanje spoštovanja človekovih pravic, pri čemer je prišlo v poštev predvsem stanje v Čečeniji, vendar so Rusi vztrajali pri svojih znanih stališčih, češ da gre za rusko notranje vprašanje. Zdi se, da je Clinton kljub temu pokazal razumevanje za ruske gospodarske in socialne potrebe, pri čemer prihajajo v poštev predvsem krepka denarna posojila oz. solidno gospodarsko sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Rusijo.
Ameriški predsednik je iz Moskve odpotoval v Ukrajino, kjer je imel pogovore s predsednikom Kučmo. Glavni predmet pogovorov je bilo zaprtje jedrske elektrarne v Černobilu, kjer je proti koncu aprila leta 1996 prišlo do strahotne jedrske eksplozije, ki je terjala na tisoče in tisoče smrtnih žrtev. Najpomembnejši sklep, ki sta ga v tej zvezi sprejela predsednika Kučma in Clinton, je, da bodo v letošnjem decembru dokončno zaprli omenjeno jedrsko elektrarno.
S 7. STRANI
EVROPSKA
FEDERACIJA
Sicer pa je sam Fischer za pariški dnevnik Le Figaro pojasnil, kakšno zamisel o Evropi ima pred očmi. Pri tem je zlasti prikazal osnovno podobo nove Evrope in rekel: "Sem za evropsko federacijo nacionalnih držav z delitvijo suverenosti".
Tudi italijanski premier Giuliano Amato je napisal za pariški Le Monde daljši članek o tem vprašanju. V bistvu je predsednik rimske vlade med drugim podčrtal -govoreč o enotnosti Evropske unije - da bi le-ta brez Velike Britanije bila morda bolj kompaktna, pa tudi politično, finančno in vojaško bolj ranljiva.
Stališča do problema evropske federacije so torej še različna. Sicer pa je naravno, da se v tej prvi fazi (odkar je uradno padel predlog) vsi še bolj ali manj previdno izražajo o njem. Iz sodobne zgodovine vemo, da so predlogi o evropski federaciji že bili v polpretekli dobi. Tako tudi v slovenski politični zgodovini 20. stoletja, ko je na primer Bogo Grafenauer (na Bohinjskem tednu leta 1939) govoril o Pan-evropi kot o federaciji evropskih držav.
Ideja o evropski federaciji je torej danes še "in fieri", v nastajanju. Pripravljajo jo veliki evropski politiki, sprejeti in o-; dobriti pa jo bodo morali ljudje. In prav državljani današnje in bodoče nove Evrope bodo zato imeli zadnjo besedo.
RIM: BOSSI JE POSLAL SVOJEGA ŠOFERJA
Na pobudo predsednika republike Ciampija je bil v Rimu ob prazniku republike po sedmih letih premora mimohod raznih rodov italijanske vojske. Na častni tribuni so poleg najvišjih državnih predstavnikov bili tudi mnogi predsedniki dežel in župani večjih italijanskih mest ter političnih strank. Zanimivo pa je, daje glavni voditelj Severne lige Umberto Bossi poslal na častno tribuno svojega šoferja, medtem ko je sam vodil strankino zborovanje v Pontidi. Zvečer pa so bili odprti za množico vrtovi Kvirinala. V iste vrtove je 1.1968 predsednik Saragat povabil župane vseh občin v Italiji, s čimer je počastil 20-letnico republiške ustave. Povabilu so se odzvali tudi vsi štirje takratni slovenski župani s Tržaškega.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 F A X 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
ETIOPIJA IN ERITREJA
SLABOTNI UPI ZA MIR
BREDA SUSIC
Malokdo se spomni, da tičijo vzroki za večino afriških vojn ne samo v skorumpiranih afriških političnih elitah, ki jim je mar le ohranitev lastne oblasti in bogatenje, ampak tudi v zgodovini. Zgodovino črnega kontinenta pa je do pred kratkim neposredno pisala naša Evropa, kasneje pa Združene države Amerike in Sovjetska zveza.
To velja tudi v primeru Etiopije in Eritreje. Odnosi med raznimi afriškimi plemeni so bili vedno vse prej kot enostavni in mirni. Na Afriškem rogu se prepletajo različne etnije, plemena, jeziki in verstva. Najštevilčnejša etnična skupina, Oromo, je razširjena po celem južnem delu pokrajine od Sudana prek Oga-dena do Somalije. Vendar to skupino sestavlja več klanov, ki govorijo različne jezike in imajo različne običaje, poleg tega pa se še delijo na kristjane in muslimane. Eritrejci pa so bolj kot neke vrste umetna tvorba italijanskih kolonialnih meja, kot pa resnična etnija. Večina tamkajšnjih plemen je muslimanske vere, na jugu, ob meji z Etiopijo, pa živijo t.i. Tigrajanci, ki so kristjani.
Vsemu temu je treba dodati nekatere zgodovinske podatke: najprej kolonialne apetite Italijanov, ki so najprej zasedli Eritrejo (1885), kasneje pa si poskusili podrediti še Etiopijo (Mussolini 1935). Po zmagi britanske vojske in etiopskega odporniškega gibanja nad Italijani so si svoj vpliv na območju pridobileZDA. Etiopski cesar Haile Selassie se je obvezal, da bo uvajal demokratična načela, med katerimi bi moral izstopati federalizem. Eritreja je bila namreč kot avto-
nomna pokrajina vključena v veliko etiopsko cesarstvo kljub separatističnim težnjam, ki so se oblikovale že v času italijanske nadvlade. Te težnje so postale čedalje močnejše, ko se je etiopski cesar izneveril obljubam o demokraciji, brutalno zatiral vsa indipendentistična gibanja; njegova nesmiselna agrarna politika, ki je uničila samozadostnost države na področju prehrane, pa je privedla do tako hude lakote, da je zaradi nje umrlo skoraj 200.000 ljudi. Oblikovali sta se dve večji odporniški gibanji: muslimansko iz osrednje Eritreje, ki seje naslanjalo na pomoč socialističnih držav, in krščansko-Tigrajansko, ki je zavračalo socialistične modele držav in se opiralo na pravico do secesije. L. 1974 sta dosegli pomembno vojaško zmago nad Etiopijo. Cesar Haile Selassie je padel in njegovo mesto je prevzela največja protivladna skupina, t.i. Derg.
Za obe sosednji državi se je začelo novo obdobje terorja. Derg je svoje simpatije začel izkazovati Sovjetski zvezi, ki je na celotnem območju Afriškega roga in Adenskega ! zaliva hotela ustvariti svojo vplivno cono. Vsa ravnovesja, zavezništva in sovraštva med raznimi etnijami in odporniškimi skupinami so se v hipu postavila na glavo. Hladna vojna je na tem območju pustila krvave sledove: ko je Etiopija še uživala ameriško podporo, je SZ podpirala muslimanske Eritrejce. Ko pa se je nova etiopska oblast raje odločila za prijateljstvo SZ, ji je ta pomagala pri zatiranju prej prijateljskih eritrejskih odporniških skupin tudi takrat, ko so te organizirale pomoč ljudstvu, ki je bilo sestradano zaradi ka-
tastrofalnih posledic nepremišljeno vodene agrarne politike centralnih oblasti (zaradi lakote je umrlo še pol milijona ljudi).
V prvih devetdesetih letih, potem ko Derg ni užival več nikakršne podpore ljudi, in po propadu sovjetskega bloka, so odporniške skupine tako v Eritreji kot v Etiopiji prevzele oblast. Leta 93, potem ko seje Eritreja s plebiscitom odločila za samostojnost, je prišlo do formalizacije te odločitve, v Adis Abebi pa je prevzel oblast voditelj odporniške skupine EPRDF Meles Zenavvi, ki je še danes na oblasti).
Nekaj časa se je zdelo, da bosta državi sodelovali: podpisali sta najrazličnejše sporazume o sodelovanju, med katerimi je bil najvažnejši tisti, ki je omogočal dostop Etiopije do morja, saj je ta država lahko trgovala skozi eritrejski pristanišči Assab in Massavva. Toda relativno mirno obdobje je trajalo le do 6. maja 1998, ko so se med državama obnovili boji. Povod naj bi bil spor zaradi netočno določene meje, v resnici pa si je hotela Etiopija priboriti dostop do morja. Ko je namreč Eritreja uvedla svojo valuto in prisilila Etiopijo, da poravna carinske obveze v svojih dveh pristaniščih v dolarjih, se je ta znašla v težki ekonomski situaciji. Odnosi so se hudo pokvarili, napetost je rasla, dokler ni počilo.
Obnovitev spopadov sredi maja, ki so terjali že okrog 100.000 žrtev, je samo nadaljevanje vojne, ki se je začela pred dvema letoma. Nič ne daje slutiti, da se bo stanje umirilo, dokler ne bo pri-i šlo do kompromisne rešitve, ki bo ustrezala obema državama.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVSE
PREMIKI V SLOVENIJI IN Ml
Kot smo na tem mestu že navedli, pomenijo sedanji politični premiki v Sloveniji večjo družbeno dinamiko, odločnejša stališča in posledično večjo moč države. Seveda se bodo splošne razmere v odnosu na mehkobno vzdušje zadnjih let prehodno zaostrile, to pa ne bi smel biti razlog, da bi se ponovno vrnili v prejšnje stanje, ki je bilo gotovo premalo učinkovito. V kolikor se bodo jasni obrisi levih in pomladnih strank utrdili, utegnejo vplivati tudi na razmere med nami, med našo manjšino. Tostran meje nikakor nismo le podaljšek razmer v matični državi, res pa je, da so bili premiki v Sloveniji v našem prostoru vedno zelo dejavni in jih ni bilo nikdar mogoče zanikati.
Na kakšen način bi torej v manjšini s pridom povzeli sedanje spremembe v matičnem prostoru? V čem nas ti premiki lahko spodbudijo oziroma nam odprejo nove možnosti? Ob odločnejši Sloveniji se bomo hitreje zavedeli svojega sedanjega stanja. Doslej nismo bili sposobni ustvariti zavezujočega skupnega manjšinskega omizja, v osnovi smo torej ostali na istem, kot smo bili pred desetimi leti, toda pod vplivom zahtev novega časa in tudi zaradi lastne uvidevnosti smo spodbudili celo vrsto uspešnih notranjih dogovorov, kar sta predvsem uresničili obe osrednji krovni organizaciji, Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno gospodarska zveza. V okvi-
ru siceršnje razdrobljenosti je to dogovarjanje doseglo lepo višino in nemara kar največjo možno učinkovitost. Toda razočaranje zaradi zavlačevanja sprejemanja zaščitnega zakona nam je razumljivo odvzelo potreben polet, ki ga verjetno ne bo mogoče obnoviti s sedanjo stopnjo organiziranosti. V kolikor bi želeli več lastne moči - in na dlani je, da to moč še kako potrebujemo -, potem bi se vendar morali dokopati do resnejše in trdnejše skupne organiziranosti. Podobno kot v Sloveniji bi morali obuditi vse svoje različnosti, vse svoje identitete, ki jih premoremo, ter z njimi vzpostaviti skupno manjšinsko omizje. Samo na ta način bi preprečili nastajanje morebitnih novih manjšinskih političnih subjektov. Prav tako bi s trdnim skupnim omizjem preprečili, da nam ne bi dejavniki izven manjšine narekovali našo lastno organiziranost o-ziroma ustanavljali takšne in drugačne organe, v katerih se ne bi prepoznavali. Iz povedanega je razvidno, kako naših nadaljnjih drobitev kakor tudi posegov od zunaj ni mogoče preprečiti, v kolikor bo manjšinska organiziranost še naprej obstajala v sedanji obliki. Tako kot se to dogaja v Sloveniji, bi torej tudi vse nas v manjšini okrepili le močnejši premiki v smislu trdnejše organiziranosti. Sedanje stanje ne koristi več namreč prav nobenemu delu manjšinske stvarnosti.
AKTUALNO
S 1. STRANI
INVERVJU / BERNARDKA RADETIČ
NI PRAVE POLITIČNE...
••••••••••••••••••••
Prodi je namreč pot od Kopra do Pulja povečini prekolesaril in seje s stanjem lahko seznanil neposredno.
Kakšno je v tem pogledu stanje pri nas, vemo prav dobro. Dvojezični napisi posameznih vasi in krajev so razmeroma zelo redki, imeni, kot sta Trst ali Gorica, pa sta kar "off limits", kot je v času Zavezniške vojaške uprave pisalo na številnih opozorilnih tablah pred vstopom v znani in ne prav čislani predel tržaškega starega mesta.
Nekdanjih vodilnih strank že nekaj let ni več. V tržaški občini je že drugi mandat zapored na oblasti lllyjeva levosredinska uprava, število izrazitih nasprotnikov priznanja naših osnovnih pravic se vidno manjša, cerkvena hierarhija v celotni deželi se je izrekla za zaščitni zakon, prav tako so se izjavili številni italijanski izobraženci, da ne omenjamo levosredinskih strank, ki so, vsaj na papirju, za zakonsko zaščito in smo zanje Slovenci v zadnjih letih tudi množično volili. Nobene nepremostljive ovire zato ne bi bilo, če bi v rimskem parlamentu večina zares hotela spraviti pod streho tudi ta problem. Zato zares ne moremo razumeti skepse in pesimizma predsednika Violanteja, čeprav vemo, iz katerega gnezda izhaja sedanji predsednik vlade, ki bi moral po našem odločno pri-
tisniti na omahljivce, saj vendar med drugim gre za spoštovanje mednarodnih obvez, da 3. in 6. člena republiške ustave niti ne omenjamo.
Kot smo brali v dnevnem tisku, se je zadnji čas v okviru deželnega sveta zbrala skupina svetovalcev različnih političnih strank, da bi proučila vprašanje novega deželnega volilnega zakona, pri čemer je načela tudi problem izvolitve slovenskega manjšinskega predstavništva. V pretres je vzela tri možne rešitve, vendar je prvo, in sicer tisto po vzoru Slovenije in Hrvaške, zavrnila, pri čemer se je sklicevala na po našem kvazipravne argumente. Ko sicer jemljemo na znanje takšno zanimanje, moramo hkrati pribiti, da gre za problem, ki bi ga moral rešiti zaščitni zakon, saj je med drugim jasno, da deželni volilni zakon ne more urejati vprašanja slovenskega manjšinskega predstavništva v vsedržavnih zakonodajnih zborih, kjer bi manjšina morala vsekakor biti prisotna po svojih predstavnikih.
Glede na stanje, kakršno se kaže v bližnji prihodnosti, ko bo sedanja vladna večina na vedno bolj majavih temeljih, bomo Slovenci v Italiji po vsej verjetnosti spet ostali praznih rok, kar zadeva varstvo naših osnovnih pravic. To žal potrjuje tudi skepsa predsednika Luciana Violanteja, ki je prišla tako vidno do izraza prejšnjo soboto v furlanski prestolnici.
SPOROČILO SSO
SPOROČILO SSk
ZAŠČITA ZE PROPADLA?
Svet slovenskih organizacij zelo negativno ocenjuje stališče predsednika poslanske zbornice Violanteja, ki ni mogel zagotoviti, da bo obravnava zaščitnega zakona za slovensko manjšino uvrščena na dnevni red zbornice pred poletjem. Preseneča zlasti neprizadetost, s katero je predsednik poslanske zbornice v bistvu napovedal, da utegne naš zaščitni zakon definitivno pasti z dnevnega reda, kar bi pomenilo, da ga hočejo dokončno pokopati in da se mi moramo sprijazniti z dejstvom, da država noče urediti odnosov z nami. To je očitek, ki velja ne samo za institucionalne organe parlamenta, pač pa tudi za večinsko koalicijo in tudi za vlado, ki ni zastavila niti malo svojega ugleda, da bi zadevo premaknila z mrtve točke. Slovenska manjšina je ob takih stališčih močno prizadeta, ker je bila deležna zagotovil, da bo zadeva stekla brez večjih zapletov.
Zato Svet slovenskih organizacij spet poziva italijanske politične kroge, naj nemudoma zadostijo sprejetim obveznostim, s katerimi so se obvezali ne le na pogovorih z manjšinskimi predstavniki, ampak tudi na meddržavni ravni.
NITI LEVA SREDINA NE ZAGOTAVLJA
v v	*
ZAŠČITE
Na sobotnem obisku predsednika Violanteja na videmski univerzi je Violante precej jasno povedal, da sicer u-pa v odobritev Masellijevega osnutka v tej mandatni dobi, vendar o tem ni povsem prepričan. To pomeni, da ni zagotovila, da se bo obravnava v poslanski zbornici nadaljevala pred poletjem, kar bi postavilo slovensko manjšino pred dejstvo, da zakonske zaščite ne bomo imeli niti z levo sredino na oblasti. Ob tem bi veljalo zbrati vse dopise, pisma in izjave, s katerimi so italijanski politiki obljubljali slovenskim kolegom odobritev zaščitnega zakona.
SSk je na zadnji seji deželnega tajništva že izjavila, da bo v primeru pogubnega zavlačevanja iskala pomoči v mednarodnih telesih. Obenem SSk obsoja poskus razvodenitve zakonskega predloga
o	zajamčenem zastopstvu v deželnem svetu. S političnega in pravnega vidika je namreč smotrno, da je zajamčeni predstavnik narodne manjšine v izvoljenih telesih izraz politične organiziranosti same narodne skupnosti. Zato je poskus SKP, da bi spremenili prvotni predlog volilnega zakona za našo deželo, vreden obsodbe.
MED SLOVENCI V LAŠKEM
Pobudnica in predsednica Slovenskega kulturnega rekreacijskega društva Tržič Bernardka Rade-tič je dobitnica letošnje nagrade iz Černetovega sklada. Poznamo jo tudi kot aktivno delavko na področju šolstva, saj je podpredsednica tržiškega šolskega okraja št. 15, dejavna pa je tudi v slovenski konzulti na goriški pokrajini, kjer je podpredsednica. Deluje tudi v konzulti za kulturo v občini Tržič in komisiji za slovenska vprašanja na občini Ronke. Prav podelitev nagrade pa naj bo priložnost, da kaj več povemo o njej in delovanju društva, ki ga vodi, ter o slovenskem utripu v Laškem nasploh.
Gospa Bernardka, najprej bi vas prosili, da bi se sami predstavili.
Za uvod pa bi mogoče spregovoriti o svoji družini in povezanosti z Laškim.
Naj začnem kar z opisom svoje družine, ker se mi zdi prav, da se spomnim svojih prednikov in da se jim ne nazadnje vsaj tako nekoliko oddolžim. Ponosna sem na svoje starše in jim bom vedno hvaležna, ker so me vzgojili
v	slovenskem duhu in me u-trdili, predvsem s svojim zgledom v veri, upanju in ljubezni - vrlinah, ki so nujno potrebne predvsem v težkih trenutkih, ki te lahko doletijo na poti življenja. Sem dvanajsta in hkrati zadnja hči kmečkih staršev Jožefa in Viktorije Petelin, sedaj že pokojnih, ki sta si pred skoraj 70 leti obljubila večno zvestobo in ustvarila družino pri Sabli-čih pri Jamljah ter si uredila dostojen dom za svoj naraščaj. Rodila sem se prav pri Sabličih, v sobi staršev, kjer so zagledali luč sveta vsi moji bratje in sestre. Prepričana sem, daje malo takih primerov, da bi se v eni sobi rodilo kar dvanajst otrok iste matere. Menim, da bi bilo treba danes ovrednotiti to "svetišče". Mama in tata sta imela rada svojo družino in sta ljubila svoje delo, navezana sta bila na trdo in suho kraško zemljo, ki jima je vsekakor ponujala premalo, da bi zadostovalo za lagodno preživljanje kopice otrok. Življenje na kmetiji je bilo težko in naporno; vse delo je potekalo ročno. Sploh me ne moti, če povem, da sem v otroških in mladostnih letih, ko ni bilo pouka, pasla krave in si za kratek čas tudi večkrat kaj na glas zapela. Bili so trdi časi, predvsem za odgovorne starše. Bratje in sestre smo bili povezani med seboj. Pomagali smo si, med nami je vladalo veliko sozvočje. Veliko smo si pomagali in solidarnostna veriga ni bila nikoli pretrgana, še danes ne, ko si je vsak izmed nas ustvaril svojo družino.
Zaselek Sabliči je bil nekoč, dokler niso zgradili avtoceste, ki iz Trsta pelje v Benetke, zelo miren kraj. V samo štiri kilometre oddaljenem Tržiču pa je življenje potekalo povsem drugače in hitreje. Moja družina je imela vedno stike z Laškim, saj smo tam imeli tudi njive, ki so
nam nudile razne pridelke. V Tržič je moj pokojni oče vozil drva na prodaj, vozil pšenico mlatit, pa še več poslov smo imeli tam, ki so bili za tiste čase potrebni, a so že šli v pozabo ob hitrem napredku in sedanjem blagostanju. Mesto Tržič in njegove prebivalce je zelo dobro poznala tudi moja mama, ki je v mladih letih nosila prodajat mleko mestnim gospem, ki so bile v veliki večini Slovenke.
S svojim možem inž. Karlom Mučičem ste aktivni tudi v ronskem Slovenskem kulturnem rekreacijskem društvu Jadro. Ali je ta ronška izkušnja pomagala, da je nastalo društvo Tržič? Kako je nastalo in katere cilje si zastavlja?
V	društvu Jadro sem, kot je samoumevno, sodelovala že od nastanka dalje. Sedaj pa mi primanjkuje časa. Zagotovo pa se udeležujem njihovih prireditev. Z možem sodelujeva tudi posredno z medsebojno pomočjo na domu. Posvetujeva se in si vzajemno pomagava. Včasih skušava reševati razne težave in zastoje, ki se pojavljajo pri vodenju prostovoljnega, a odgovornega dela pri društvih; to terja namreč vedno več znanja pravnih in administrativnih pravil, ki jih določajo razni deželni in drugi uradi. Skratka, veliko sem se naučila od moža. Koliko nedelj, praznikov, navadnih dni je presedel za pisalno mizo zaradi nikoli zaključenega dela za društvo! Zelo rada bi pokazala njegov arhiv, ki ga hrani doma, in je zato prostorska stiska vedno večja, da ne govorim sedaj, ko sta v hiši kar dve društvi.
Sprašujete tudi, kako je nastalo društvo Tržič. Do tega je prišlo, ker sem ob zadnjih občinskih volitvah junija 1997 spoznala tako imenovane "občinske može" in sem se nanje obrnila, da bi naročili slovenske liste, se pravi Novi glas in Primorski dnevnik, za občinsko knjižnico. Človek, s katerim sem tedaj govorila, je bil odbornik za kulturo, prof. Fabio Del Bel-
lo.	Njegova odprtost in takojšnja pripravljenost, da ukrepa, sta mi dali poguma, da sem vložila prošnjo za ti dve naročili in v petnajstih dneh jo je občinski odbor odobril. Žal pa so se stvari zapletle v uradih, tako da je prišlo do
zamud, a končno, v novembru 1997, smo dobili oba časopisa na police občinske knjižnice v Tržiču. Tako seje začelo. Ta uspeh mi je dal poguma, da sem predstavila še eno prošnjo na občino, in sicer, da bi nam dali sedež, kjer naj bi se tržiški Slovenci zbirali. Sprva sploh nisem imela v mislih, da bi ustanovili društvo. To pa so zahtevali občinski uradi, češ da ne morejo dati sobe posamezniku.
V	desetih dneh je bilo potrebno sklicati zadostno število ljudi na sestanek, na katerem smo se skoraj soglasno odločili, da ustanovimo društvo. Z veliko vnemo sem sestavila društveni statut in že v naslednjih štirinajstih dneh smo ga soglasno odobrili. Tako smo zaživeli in smo tu. Resnici na ljubo naj povem, da so nam občinski uradi nato ponujali sedež, ki bi ga morali sicer deliti z drugimi društvi. Med tem časom smo že imeli svojo prvo prireditev -dobrodelni koncert - in smo ugotovili, da se na naše pobude odzivajo mnogi. Tako smo se zavedeli, da nam ne bo zadoščal sedež "na ure" in smo zato občinsko ponudbo hvaležno odklonili.
Dobri dve leti smo se sestajali po barih in po domovih odbornikov. Kaže pa, da je zdaj na obzorju možnost, da bi končno prišli do tako zaželenega in potrebnega sedeža.
Omenili ste naklonjenost tržiške občinske uprave in zlasti odbornika za kulturo Del Bella. Kako se to izraža v praksi?
Če se povrnem k odborniku za kulturo, naj povem, da je edini, ki nas prepričano in dosledno podpira. Udeležuje se naših prireditev, govori o društvu Tržič tudi v javnosti in krajevnem tisku. Zaradi te naklonjenosti smo mu Slovenci iz Tržiča zelo hvaležni, saj nam je prvi odprl vrata in si že zaradi tega zasluži vso našo pohvalo. O-sebno dvomim, da bi se podala na to pot, če bi mi odbornik Del Bello zavrnil prvo prošnjo za časopise ali to po-
MARKO TAVČAR
zitivno rešitev samo obljubil. Tako prazno obljubljanje je žal značilno za mnoge politike. Dovolj je, da pomislimo na naš zaščitni zakon, pa bomo ugotovili, da je to res. Politika izgublja na ugledu prav zaradi ljudi, ki ostajajo le pri obljubah. Ljudje, volivci, nimajo več zaupanja v take ljudi. Omenjeni odbornik Del Bello je sicer politik, a tudi pragmatik. Sprašujem se, kateri politik bi objavil obsežen članek z naslovom "Prepričani podpirajmo edino manjšino, ki živi v mestu", kot je to naredil naš odbornik za kulturo na dan Prešernove proslave v Tržiču.
Občinska uprava nam je torej naklonjena in pogosto se godi, da nam sam odbornik svetuje in razloži, kako in do kdaj naj naredimo kako prošnjo in na koga naj jo naslovimo. O naklonjenosti tržiške občinske uprave priča tudi primer, ki se je pripetil na zadnji občinski seji, ko so obravnavali vprašanje novega mestnega ustroja, se pra-
vi	širšega mestnega okrožja (citta mandamento), ki naj bi povezalo Tržičc Ronke in tudi Štarancan. Župan Adriano Persi je v ugovoru nekaterim članom opozicije utemeljil upravičenost dvojezičnega simbola ali logotipa tega dokumenta. Upravičenost le-tegaje utemeljil z u-gotovitvijo, da dvojezičnost ni nikakršna provokacija, ampak preprosto upošteva zgodovinsko in teritorialno prisotnost Slovencev na tem področju.
Sezona kulturnega delovanja gre h koncu. Kako ocenjujete pobude, ki ste jih izpeljali, in kakšne načrte imate za poletne mesece ter novo sezono?
Formalno je društvo Tržič nastalo pred dvema letoma (14. aprila 1998) in prepričana sem, da je v teh dveh letih dobro opravilo svojo nalogo. Upam si trditi, da si je društvo pridobilo ugled in častno mesto tudi v italijanskih krogih, posebno v mestu samem, saj nas podpirajo in naše pobude obiskujejo tudi ljudje italijanske narodnosti. Pozitivno ocenjujem tudi navdušenje in dobro voljo, ki vladata med odborniki, čeprav delujemo v skromnih in težkih razmerah. Pobude, ki smo jih do sedaj izpeljali, so znane, in o njih je veliko poročal tudi Novi glas. Mogoče bi na tem mestu omenila le izid naše prve publikacije, to je Našega koledarja. Vsi pri društvu smo hvaležni avtoricam, ki so se radodarno in požrtvovalno zavzele, da je ta knjiga sploh izšla. Naj na tem mestu vsaj navedem njihova imena. To so: prof. Magda Pertot, prof. Marija Cigoj, vzgojiteljica Nadja Žerjal in učiteljica Lu-cia Germani.
------------- STRAN	10
ČETRTEK 8. IUNIIA 2000
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETO PISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V	LITURGIČNEM LETU B
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
VILJEM ŽERJAL
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
BINKOŠTI, PRIHOD SVETEGA DUHA
"Vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!" (Apd 2,11)
"Slavi, moja duša, Gospoda!" (Ps 104,1)
"Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu." (Gal S,
2Sl
''Duh resnice, ki izhaja iz Očeta, bo pričeval o meni." (Jn 15,26)
Vsa veličina človeka je v čaščenju, slavi Boga. Da ga moremo slaviti, je pa čist dar. Toda Oče hoče, da bi prišli vsi v njegovo kraljestvo, k njegovi mizi, v njegovo slavo. Za to nam daje svojega Duha. Prejeli smo ga pri krstu. Kot posinovljeni Božji otroci ga kličemo na pomoč vsvoji slabosti, saj se zavedamo svoje krhkosti. Radi bi ga poveličevali v vsem življenju, ki ga večkrat omadežuje grda in vulgarna kletev, pa tudi zakrknjenost.
Naletimo tudi na nepoznavanje Božjega Duha celo pri kristjanih, ki so komaj prejeli sv. birmo. Sv. Luka nam poroča že v prvih letih krščanstva o nevednosti o Sv. Duhu; ko je namreč Pavel prišel v Efez, je našel nekaj učencev in jih vprašal: "Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?" "Saj še slišali nismo, da je Sveti Duh", so odvrnili učenci. Tedaj jih je Pavel poučil o vsem, jih krstil v imenu Jezusa Kristusa. Položil je nanje roke, tako da je nadnje prišel Sv. Duh (Apd 19,1 -6).
Sveto pismo nam pravi, da je Jezus postal človek, da je delil z najbolj ubogimi, z majhnimi in zavrženimi vso neizprosno trdoto življenja, daje nazadnje pretrpel sramotno smrt na lesu križa ter da je vstal iz kraljestva smrti in umiranja zato, da bi nam dal Svetega Duha. Tega je razlil na ves svet ljudi in angelov ter vsega stvarstva na veliki petek. Vojak mu je s sulico prebodel rahlo čuteče srce ter odprl stran izvira vse božje ljubezni, Svetega Duha. Star meniški pregovor pravi: "Daj kri, če hočeš prejeti Duha!" To je naredil Jezus.
V	pogovoru s Samarijanko je Jezus dejal: "Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: »Daj mi piti«, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode... Kdor pa bo pil od te vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje" (Jn 4,10.13.14).
Apostol Pavel nam v klasičnem 8. poglavju lista Rimljanom piše: "Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono; tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa" (Rim 8,22-23). Teodor iz Mopsvestije (+428) opisuje to zdiho-vanje kot nekako simfonijo stokanja celotnega stvarstva (po EdZ, H. Schlier, 1971,258).
Rešitev, po kateri hrepenimo, ni samo rešitev iz izgnan-stva-suženjstva v Babilon (587 pr. Kr.): "Glejte, jaz odprem vaše grobove, dvignem vas iz vaših grobov, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo... ko odprem vaše grobove in vas dvignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo. Svojega duha vdihnem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo" (Ezk37,12-14). Tudi ni samo rešitev iz suženjstva greha in hudobnega duha; saj smo ju rešeni pri krstu. Ni niti samo rešitev pred hudobnimi ljudmi in tudi ne samo rešitev iz ujetosti v stisko, strah in tesnobo, marveč rešitev telesa, ki je podvrženo slabosti, grehu, neveri, poželjivosti, ki ostane še po opravičenju (gl. Trid., dejustif.).
"Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam11 (Jn 14,18), nam zagotavlja Gospod. Sam Oče bo prebival v nas po Sinu in Svetem Duhu On 14,23.26).
Veliki petek smrti Boga človeka je neizčrpen studenec prvih binkošti in vseh binkošti, ki se izlivajo v večnost z dokončnim rešenjem tudi našega ubogega telesa. Tedaj se bo zaključil velikonočni čas v slavi in moči usmiljenja ter ljubezni.
Apostol Peter nas opogumlja: "Ljubi, ne čudite se požaru, ki prihaja nad vas, da vas preizkusi, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega. Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo. Blagor vam, če vas zaradi Kristusovega imena sramotijo, saj nad vami počiva duh slave, Božji Duh" (1 Pt 4,12-14).
Ker sami ne vemo, kako ali kaj naj bi prosili, nam pride na pomoč Sveti Duh z neizrekljivimi vzdihi (Rim 8,26).
Da bi bili rešeni te ničevosti, v kateri živimo, utrdimo neomajno upanje v razodetje velikega dne z nenehnim klicem: "Pridi, Sveti Duh!"
ROMARSKI DAN KOPRSKIH DEKANIJSKIH KARITAS
V	soboto, 10. junija, bo na Sveti gori romarski dan sodelavcev župnijskih, dekanijskih in območnih Karitas koprske škofije. Ob 14.30 bo predavanje portoroškega župnika Franca Prelca in sodelavcev: Moč odpuščanja in sprave pri izpolnjevanju ljubezni do bližnjega, ob 17. uri sv. maša in zaključek.
PASTORALNA DNEVA TRŽAŠKE ŠKOFIJE
TRPLJENJE NAJ RODI EDINOST IN SPRAVO
V	skupnosti življenja je pričevanje naše vere. To je bilo geslo letošnjih junijskih pastoralnih dnevov tržaške škofije, ki so potekali v soboto, 3., in nedeljo, 4. t.m., v dvorani Saturnia na tržaški pomorski postaji.
Ta tematika je bila na sporedu že na zadnjih, septembrskih pastoralnih dnevih, ko je bil dan poudarek na pomen Cerkve kot skupnosti. Letos pa je bila v sobotnem delu na sporedu zlasti ponovna proučitev priprav na jubilejno sveto leto, ki so potekale v tržaški škofiji. Tema sobotnega srečanja je bila Cerkev je mati. Prisotnim sta spregovorili Ettorina Rubino Albrizio in Annamaria Rondi-ni Tičali, nakar so udeleženci lahko prisluhnili pričevanjem
o	konkretnem življenju v stiku s šibkimi in trpečimi. Drugi in zadnji dan junijskih ško-
fijskih pastoralnih dnevov je potekal v nedeljo, 4. junija. Uvodoma je duhovnik Um-berto Piccoli poročal o poteku Misijona mladih. Gre za pobudo, ki je stekla v lanskem letu in ki si je zadala cilj, da mladi sami postanejo misijonarji v posredovanju božje besede v odnosu z vrstniki, ki od življenja pričakujejo določene odgovore. To bi moralo potekati prek osebnih stikov, skupnih srečanj, pričevanj in nudenja določenih življenjskih izkušenj. Cilj je bil tudi, da se v to pobudo vključi čim večje število mladih v škofiji.
Osrednja tema nedeljskega sporeda pastoralnih dnevov je bilo očiščenje spomina. Izhodišče za razmišljanje v tej smeri je bila danes že znamenita postna poslanica tržaškega škofa Ravignanija, ki smo jo pred časom tudi objavili v našem časopisu. O
tem sta spregovorila Dino Nodari in dr. Drago Štoka. Nodari seje osredotočil predvsem na socialne, politične in kulturne probleme Trsta; med drugim je podčrtal potrebo po premoščanju pasivnosti in po pogumnem gledanju v prihodnost. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dolžnost solidarnosti do šibkejših. Trst potrebuje tako politiko, ki naj ovrednoti sožitje med različnimi komponentami tega mesta in ki naj bo usmerjena v skupno dobro. Premostiti je treba konflikte in spore, zlasti tiste s slovensko narodno skupnostjo. Analizo preteklih dogodkov pa dolgujemo novim generacijam. Dalje, je še dejal Nodari, primanjkuje oblikovanje take kulture, ki bi bila v oporo družbenemu življenju, tako da smo na kulturnem področju priče močni dekadenci. V Trstu ima sedež
veliko število mednarodnih ustanov, naše mesto pa skorajda nima stikov z njimi. V končni fazi Trst potrebuje spremembo miselnosti.
Dr. Štoka je v svojem posegu poudaril, kako je to o-zemlje (v mislih je imel predvsem tržaško škofijo) v 20. stoletju doživelo veliko hudih preizkušenj, tako kot malo-katera druga škofija v Evropi. Posredoval je osebne spomine na fašistično strahovlado, ko je sam doživel krivico prepovedi govorjenja v lastnem maternem jeziku. A se je spo-mnil, kako smo tako Slovenci kot Italijani morali trpeti zaradi nasilja totalitarnih ideologij. Prestano trpljenje pa mora roditi edinost in spravo. Odpuščati krivice ni lahko, a za kristjana je to dolžnost. Kristjani v Trstu, tako Slovenci kot Italijani, moramo težiti k slogi, spravi, očiščenju in miru ter k medsebojni iskreni in nesebični ljubezni. To je ne samo možnost, ampak dolžnost vsakega posameznega člana naše skupnosti. —— iž
1. KRSCANSKI FESTIVAL V STIČNI
TUKAJ SEM, POŠLJI MENE
Na pobudo Sveta katoliških laikov Slovenije so v soboto, 3. t.m., v samostanu v Stični priredili 1. krščanski festival. Pri tej pobudi so izhajali iz izkušnje sorodnih katoliških shodov v tujini, ki smo jih pred vojno poznali tudi na Slovenskem. Zaradi drugačnih razmer pa poudarek ni bil na množičnosti, ampak predvsem na poglobljeni razpravi različnih vsebin, ki izhajajo iz perečih vprašanj sedanjega trenutka, zlasti tega, kakšno vlogo imajo laiki v Cerkvi, ki se sooča s težkimi vprašanji verske in moralne krize. Krščanski festival se zavestno uokvirja tudi v sinodalno dogajanje na Slovenskem, katerega namen je razmislek o sedanjem trenutku Cerkve na slovenskih tleh, a s pogledom v prihodnost, ki terja nove prijeme pri verskem oznanjevanju in evangelizaciji.
Festival seje pričel dopoldne z mašo na prostem ob severni steni stiske bazilike, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. V pridigi po evangeliju je krščanske laike spodbujal k dejavnosti tako v okviru Cerkve kot tudi svetne družbe. Po sveti maši, med katero so prisotni sodelovali z molitvami in ljudskim petjem, je prisotne najprej pozdravil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Far-hat, nato je sledil nagovor Petre Tomažič, članice predsedstva Sveta katoliških laikov Slovenije, na temo Tukaj sem.
V	poglobljenem razmišljanju je predvsem izpostavila potrebo po novi podobi župnije, ki jo terjajo spremenjeni časi, ki naj ne bo več vertikalno organizirana, marveč naj v njej
prihaja do rodovitne izmenjave med župnikom in župnijskim pastoralnim svetom na eni strani, prav tako z različnimi malimi skupinami in gibanji, ki v njej delujejo.
Pričel se je nato delovni del festivala, med katerim so se prisotni razdelili na različne skupine, delujoče v šotorih na samostanskem vrtu in ponekod v samostanu. Te skupine so obravnavale naslednje teme: župnijske pastoralne svete v službi Cerkve, krščansko mladino kot upanje za 21. stoletje, krščansko duhovnost in evangeliza-cijo, krščansko dobrodelnost in socialo, krščansko umetnost in kulturo ter vlogo kristjana v slovenski družbi. Kot smo bili obveščeni, je v vseh skupinah prišlo do temeljitih posegov o naštetih temah z živahno razpravo, vse to pa je služilo tudi kot osnova za izdelavo skupne izjave, ki jo je festival ob zaključku dela naslovil javnosti in jo skoraj v celoti objavljamo posebej.
Sestavni del festivala je bila tudi skupinska razstava različnih slovenskih umetnikov, predvsem tistih, ki običajno sodelujejo v okviru pobude Umetniki za Karitas vsako leto na Sinjem vrhu. Razstavo
je odprla likovna kritičarka A-namarija Stibilj - Šajn; slogovno in tehnično je raznolika, prevladujejo pa dela z duhovno vsebino. Med festivalom so si udeleženci v gotskem križnem hodniku samostana lahko ogledali tudi razstavo fotografskih povečav mozaikov p. Marka Rupnika v vatikanski kapeli Redemptoris Mater. Po končanem delu v skupinah so se udeleženci festivala spet zbrali na dvorišču ob baziliki in prisluhnili govoru predsednika Sveta katoliških laikov Slovenije Andreja Grebenca na temo Izzivi našega časa. Sledil je sprejem že omenjene Izjave 1. krščanskega festivala, nato pa še krajši družabni del ob zvokih zabavnoglasbene skupine Ljubljanske korenine.
Kot rečeno, festival ni bil zasnovan kot izrazito množičen, udeležili so se ga predvsem tisti laiki, ki zavestno čutijo pripadnost Cerkvi in zlasti s svojim prostovoljnim prizadevanjem skušajo vanjo vnesti novega duha, seveda v edinosti s škofi in duhovniki. Očitno je, da je to bil eden prvih sadov slovenske sinode, kot je poudaril tudi apostolski nuncij msgr. Farhat.
MV
SLOVENSKI JAVNOSTI
SLOVESNA IZJAVA S FESTIVALA
Udeleženci festivala v Stični so skupno proglasili izjavo, ki j‘o objavljamo.
Na prelomu tisočletja, ko ves svet praznuje jubilejno sveto leto in ko je Cerkev v Sloveniji v teku sinodalnega procesa, devet let po vzpostavitvi samostojnosti Slovenije in deset let po padcu komunističnih režimov, želimo krščanski laiki cerkvenemu vodstvu in vsej Cerkvi na Slovenskem in slovenski družbi sporočiti naslednje:
slovenski javnosti, ki pod vplivom medijev razume Čer-kev le kot cerkveno vodstvo, da je Cerkev skupnost laikov, redovnic in redovnikov, duhovnikov in škofov, ki predstavlja eno telo, ki v moči vstalega Kristusa živi in dela skupaj. V slovenski zgodovini in sedanjosti ima svoje upravičeno mesto in vlogo;
samim sebi, svetom in vodstvu Cerkve v Sloveniji, da je po petdesetih letih, ko je komunistični režim oviral in o-teževal angažiranost laikov, napočil čas za intenziven notranji dialog vseh stanov v Cerkvi na Slovenskem. Zato dajemo pobudo, da se Slovenska škofovska konferenca, KORUS (Konferenca redovnih ustanov Slovenije), Slovenski duhovniški svet in Svet katoliških laikov Slovenije redno srečujejo vsaj enkrat letno s ciljem, da preko institucionalnega dialoga ugotavljajo stanje in potrebe Cerkve, izmenjujejo poglede in načrtujejo delo na nacionalnem nivoju. Dajemo pobudo, da se podobna srečanja odvijajo tudi na škofijski ravni. ------- STRAN	16
GORIŠKI NADŠKOF DE ANTONI V DRŽAVNI KNJIŽNICI
O CERKVENI ZGODOVINI
Prejšnji četrtek, 1 .junija,je goriški nadškof msgr. dr. Di-no De Antoni predaval v goriški Državni knjižnici o svojih zgodovinskih raziskavah. Večer je organiziral Inštitut za versko in socialno zgodovino v Gorici. Nadškof De Antoni je doktoriral na papeški Lateranski univerzi iz cerkvenega prava s področja cerkvene zgodovine. Svoje delo pa je predvsem usmeril na zgodovinsko področje, in to še zlasti na delovanje Cerkve v dobi protireformacije oz. Tridentinskega koncila. Msgr. De Antoni je pri tem pisal predvsem
o	reformah tega slavnega koncila na duhovniškem pod-
ročju. Sam je tudi napisal o vsem tem več publikacij. Še posebno pa se je zanimal za življenje oz. zgodovino Cerkve v svoji rodni škofiji Chiog-gi. Kot član cerkvenega sodišča pa je tudi lahko dobro spoznal social no-versko problematiko na terenu.
Predavatelja je predstavil predsednik Inštituta prof. Scalon. Nato je goriški nadškof prikazal temelje svojega zgodovinskega raziskovalnega dela. To ga je zelo pritegnilo in pri tem je zlasti priznal, s kakšnim zadoščenjem lahko pride zgodovinar do novih izsledkov (primerjal gaje iskalcu zlata in veselju
ob najdbi zlatega zrna). Njegov glavni mentorje bil znani italijanski zgodovinar prof. Gabriele De Rosa, ki gaje primerno uvedel v zgodovinsko delo. Msgr. De Antoni je poleg vloge uradnih virov še zlasti podčrtal pomen vseh drugih dokumentov, ki zadevajo npr. vsakdanje življenje, preproste ljudi, njih običaje in tradicije. Zato je lahko tudi ljudska vernost bogat dejavnik v kontekstu širšega spoznavanja verske in družbene zgodovine.
Predavanja seje udeležila zelo številna publika. Večeru je sledila še zanimiva debata.  ......... AB
JUBILEJNI DAN SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA
"SVETO" POSLANSTVO ČASNIKARJEV
Sveti oče Janez Pavel II. je v nedeljo, 4. t.m., sprejel na posebni avdienci časnikarje in predstavnike sredstev javnega in drugačnega obveščanja. Posebna avdienca, ki so je bili deležni predstavniki takih in drugačnih medijev, je spadala v štiridnevno jubilejno romanje časnikarjevv Rim ob svetem letu 2000.
Časnikarji in raznovrstni o-peraterji na področju sredstev obveščanja so prišli v Rim z vsega sveta, iz 54 držav, saj jih je bilo skupaj z njihovimi dru-žinskimi člani več kot osem tisoč. V Rimu sočas-nikarje nagovorili razni kardinali, tako da so imeli tudi možnost globljega duhovnega, pristno krščanskega doživetja, saj so lahko minuli četrtek, 1 .t.m., v zbrani tišini molili v samo zanje odprti sloviti Michelangelovi Sikstinski kapeli; v soboto, 3. t.m., pa so imeli tudi posebno jubilejno romanje v baziliko sv. Pavla izven rimskega obzidja. Med štiri dni trajajočim romanjem so časnikarji z vsega sveta lahko v Rimu spremljali tudi razne duhovne in kulturne dogodke ter koncerte, ki so jih pripravili samo zanje.
Seveda pa je veliko zanimanje vladalo predvsem za nagovor svetega očeta predstavnikom sredstev obveščanja, saj se ve, da je papež Janez Pavel II. že od samega začetka svojega poslanstva na Petrovem sedežu izjemno pozoren do sredstev obveščanja in njihove uporabe, a tudi zlorab. Janez Pavel II. Velja za enega največjih uporabnikov sredstev obveščanja, saj nekateri hudomušno 2anj celo trdijo, da tudi svojo Papeško palico rabi v komu-nikacijske namene. Ob tem Povejmo samo še drobno a-nekdoto, ki pa zgovorno priča ° papeževem odnosu do medijev. Med enim od svojih o-iskov vZDAje svetega očeta Janeza Pavla II. vprašala neka ameriška televizijska poroče-valka, zakaj ima prav on tako
rad televizijo, saj se ve, da je današnji papež gotovo največja medijska osebnost na svetu. Sv. oče seje poročevalki nasmehnil in ji v odgovor zastavil še sam vprašanje: 'Vi meni povejte, zakaj ima televizija rada mene!"
V	nedeljo je sveto mašo za časnikarje daroval kardinal Roger Etchegaray vveliki dvorani Nervi; tudi sam jih je nagovoril, naj bodo "nenehno v boju proti konformizmu in diktaturi hitrosti in trenutnega", obenem pa seje tudi zahvalil “vsem tistim časnikarjem, ki so s svojim pogumom dosegli pomembne zmage v boju s strahom, krivicami, nasiljem in nepismenostjo." Tudi kardinal Etchegaray seje skliceval na etično držo časnikarjev, ki mora združno z resnico tvoriti temelj za vsako dobro novico.
Sveti oče ježe med angelskim češčenjem pozdravil vse prisotne časnikarje in njihove družinske člane, omenil izjemno važnost, ki jo imajo danes sredstva javnega obveščanja in časnikarji, in po molitvi odšel na srečanje z njimi v dvorano Nervi (na sliki). "Časnikarstva ne morejo voditi samo gospodarske sile, dobiček in pristranski interesi, ampak mora biti sveta naloga, v kateri morajo imeti sredstva obveščanja dober namen za vse ljudi, še posebno za najšibkejše; nikdar se ne sme ne pisati ne poročati
samo v službi poslušanosti ali j gledljivosti, in to v škodo resnice in človeškega dostojanstva!" je vzkliknil sv. oče zbranim časnikarjem.
Nadaljeval je takole: "Poklicani ste, da posvetite vaš poklic v službo dobrega tako na moralnem kot na duhovnem področju vseh posameznikov in človeške skupnosti. V tem je glavni vozel etičnega vprašanja, ki je neločljivo povezano z vašim delom. Z velikanskim in neposrednim vplivom na javno mnenje zato časnikarstva ne morejo voditi gospodarske sile, dobiček in pristranski interesi. V nekem smislu mora zato vaše delo biti »sveto«, opravljeno v prepričanju, da so vam močna sredstva obveščanja zaupana za dobro vseh in še posebno za najšibkejše sloje družbe: od otrok do revnih, od bolnih do na stran potisnjenih ali diskriminiranih... Ne sme se pisati ali oddajati samo v službi števila poslušalcev ali gledalcev, in to na račun resnično formativnih člankov ali oddaj. Ne sme se vedno sklicevati samo na pravico poročanja, ne da se pri tem upoštevajo tudi druge pravice vsakega človeka. Nobena svoboda - in niti svoboda informacije - ni absolutna: vsaka svoboda ima svoje meje v dolžnosti, da spoštuje dostojanstvo in svobodo drugega. In nobena stvar ne sme biti napisana, oddana, pripravljena, pa če-
prav je še tako očarljiva, če škoduje resnici; tu mislim ne samo na resničnost dogodkov, o katerih poročate, ampak tudi na resnico o človeku, na njegovo dostojanstvo v vseh razsežnostih!" je zatrdil papež Janez Pavel II.
I "Zares sem si živo želel tega srečanja z vami, dragi časnikarji/je dejal sveti oče in nadaljeval: "To ne samo zato, ker sem vesel, da me spremljate in vas spremljam na vašem jubilejnem romanju, ampak tudi zaradi osebne hvaležnosti, ker imam dolg hvaležnosti do vseh tistih poklicnih časnikarjev, ki so me v dolgih letih mojega načelova-nja Cerkvi spremljali in so zgledno poročali o mojem delu in poslanstvu. Za ves trud, za objektivnost in prijaznost, ki so označevali to delo, sem jim izjemno hvaležen in prosim Gospoda, naj vsakemu vrne primerno plačilo."
Po srečanju se je sveti oče zadržal v prijateljskem pogovoru s prisotnimi.
—— JUP
SVETNIK TEDNA
16. JUNIJ
SILVESTER CUK
FRANČIŠEK REGIS, LJUDSKI MISIJONAR
Svetega Janeza Vianeja, arškega župnika, je papež Pij XI. leta 1929 razglasil za zavetnika vseh dušnih pastirjev. Ta svetniški duhovnik je leta 1809 kot triindvajsetleten fant romal v vas La Louvesc, kjer je pod streho velike bazilike grob jezuitskega redovnika sv. Frančiška Regisa, ljudskega misijonarja. Vianej je povedal, da je tam dobil duhovniški poklic; na smrtni postelji pa je dejal, da se ima za vse, kar je v življenju storil dobrega, zahvaliti sv. Frančišku, današnjemu godovnjaku.
Rodil se je 31. januarja 1597 v kraju Font-Couverte ob Lyon-skem zalivu. Pri krstu je dobil dve imeni: Janez Frančišek, uporabljal pa je samo drugo. Oče in mati sta ga vzgajala v strogem krščanskem duhu in sta ga, ko mu je bilo komaj štirinajst let, poslala v jezuitski zavod v mesto Beziers. Ko je končal študij v tem zavodu, je staršem sporočil, da želi postati jezuit.
V	noviciat - pripravništvo za redovno življenje - je vstopil leta 1616. Sledila so štiri leta redovniške vzgoje in poučevanja po kolegijih. Komaj leta 1628 je Frančišek začel z bogoslovnim študijem v Toulousu. Ko je izbruhnila kuga in je več jezuitov umrlo v službi okuženih, je Frančišek zelo prosil, da bi smel streči bolnikom, a je vedno dobil odgovor: “Nisi še duhovnik!" Njegov ugovor: “Saj tudi Alojzij Gonzaga ni bil!" je naletel na gluha ušesa.
V	duhovnika je bil posvečen razmeroma pozno: ko je dopolnil triintrideset let. Hotel je delovati med kužnimi bolniki, toda predstojniki so ga poslali domov, da spravi sprte sorodnike, kar mu je odlično uspelo. “Pater Frančišek je prejel iz nebes odličen dar za misijonski poklic," je pisal vrhovnemu predstojniku jezuitov njegov provincial. “Moči njegovih govorov se nihče ni mogel upirati." Poslali so ga v mesto Montpellier, ki je bil v času verskih vojn glavna trdnjava krive vere. Tam je prepričljivo oznanjal evangelij z zgovorno besedo, predvsem pa s svojim zglednim duhovniškim življenjem. Hodil je od hiše do hiše in beračil za “ubogega Kristusa", za “Odrešenika brez strehe'1, kakor je imenoval reveže in brezdomce. Do sebe je bil zelo strog. Nekaj časa je deloval v mestu Le Puy. Tam se je izkazal kot nedosegljiv katehet: mladim je verske resnice prikazoval tako živo, kakor da bi jih gledali s svojimi očmi. V tem mestu je v posebni hiši, imenovani “pribežališče", zbiral zapeljana dekleta, kar mu je prineslo nove težave spričo zlobnih podtikanj pokvarjenih ljudi. Poslušal je naročilo predstojnikov in je vodstvo “pribežališča" opustil. Iz pokorščine je znal “zaradi Boga zapustiti delo, ki ga je začel edinole zaradi Boga".
Pozimi se je vrnil misijonarit med hribovce. Sredi decembra 1640 se je nenadoma vrnil v mesto Le Puy in enemu od sobratov zaupal: "Prenehal sem z misijoni, da se pripravim na smrt. Rad bi opravil življenjsko spoved, ker sem trdno prepričan, da je zadnja." Ko jo je opravil, se je za božične praznike odpravil v hribovsko vas La Louvesc, kjer je s poslednjimi močmi maševal in spovedoval. Okrog polnoči 31. decembra 1640je svojemu spremljevalcu rekel, da vidi nebesa odprta, in začel je moliti hvalospev starčka Simeona: "Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru. .."Koga je odmolil, je izdihnil. Star je bil šele 43 let, duhovnik komaj deset let. Za svetnika je bil razglašen leta 1737.
KAM SPADAM?
Poznamo tri vrste ljudi. Eni trdno verujejo v Boga, pa naj sovražniki vere govorijo karko-
li,	naj se še tako posmehujejo vernikom ali jih zapostavljajo v službi. Vera v Boga jim je najvišja vrednota. Druga vrsta ljudi veruje v Boga, a svoje vere ne kaže rada, čeprav bi drugi to pričakovali. Ne delajo nič slabega, a dobrega malo. Taki verniki ne prenesejo zasmehovanja in ne preganjanja. Imajo za glavni cilj: živeti v miru z vsemi ljudmi. Ne bodo napadli nevernih, a tudi svoje vere ne bodo branili. Tretjo vrsto sestavljajo ljudje, ki trdijo, da so brez vere. In zakaj ne verujejo? Eni se izgovarjajo s slabim zgledom kristjanov. Če vera, pravijo, rodi take ljudi, je ne potrebujem. Jasno, da o sebi menijo, da so neoporečni. Drugi se sploh ne menijo za to, ali Bog je ali ga ni. Mi živimo, pravijo, prav lepo brez ve-
RUDl BOGATEČ	re	$aj so vere vse enakovred-
ne; dogaja se celo, da to, kar ena ukazuje, druga prepoveduje. Drugi razlog je: katoliška vera je prezahtevna v moralnem pogledu. Mi smo že preveč obremenjeni z obveznostmi, da ne potrebujemo še novih. Že država nas obremenjuje s predpisi, davki, zahteva dokumente za vsako malenkost. .. Hočemo živeti v miru! Kaj so potrebne še maša, spoved in molitev! Mi se Cerkve ne bojimo, saj vemo, da nam hoče dobro. Bati pa se moramo državnih ustanov, ki terjajo tudi tisto, česar ne bi smele. Naj duhovnik še tako vneto priporoča zakramente, ne čutimo potrebe po niih. Lepo živimo tudi brez njih. Razporo-ka, o kateri duhovnik govori, je pravzaprav naravna posledica zgrešene poroke, splav naj zavaruje lepoto in zdravje žene in zakonce rešuje nepo-trebnih stroškov in skrbi. Ne delamo nič slabega, drugim ne
škodujemo, ko skrbimo le zase. So tudi taki ljudje, ki si domišljajo, da so napredni, ker so vrgli vero v koš in se borijo proti njej s sovraštvom. Sama nadutost in slepota jih je! Druge skušajo prepričati, da prav ravnajo; čimveč ljudi pridobijo za svoj način življenja, toliko bolj so prepričani, da so na pravi poti. O posmrtnem življenju nočejo slišati. Živijo za ta svet. Imajo nešteto bogov: denar, telesno zdravje in lepoto, oblast in čast. Ali se prikopljejo do vsega tega na pošten način ali ne, ni važno. Jasno pa je to: kdor ne išče resnice, je ne bo nikoli našel. Večkrat prihaja zaradi tega mišljenja do samomorov, razporok ali zasvojenosti. Kdor se izgovarja, da nikomur nedela nič hudega, je velik egoist. Tak človek se boji zase. Veren človek vedno misli na Boga in se nanj zanese, zato bo lahko z majhnimi sredstvi veliko dobrega storil drugim. Vera ni nekaj odveč, temveč daje smisel življenju. Kristus ni zaman rekel: naj človek ne živi samo od kruha.
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
ORGELSKI TEČAJ ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV	ILUSTRATORKA	ZADNJE PASTIRČKOVE KNJIGE "KATAR1NCE"
IZBRANI ZVOKI UMETNIŠKI SVET MAGDE ORGEL	STAREC	TAVČAR
ČETRTEK 8. (UNIJA 2000
V	petek, 2. junija, se je z zaključnim nastopom skupine osmih gojencev v openski župni cerkvi končal letošnji orgelski tečaj v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. Kot je povedala napovedovalka Ivana Mahnič, smo prisotni lahko prisluhnili do-
PRIMORSKO DRAMSKO v GLEDALIŠČE USPESNO
PDG zaključuje letošnjo sezono z dvema odmevnima dogodkoma. Nagradi sta na letošnjem 7. Hrvaškem festivalu malih odrov, ki je potekal meseca maja na Reki in se zaključil 4. junija, prejela Tadej Toš za epizodno vlogo in Samo Oblokar za oblikovanje luči v predstaviHam/ef VVilliama Shakespeara. Plešasto pevko Eugena Ionesca, ki je v šestih sezonah že velikokrat gostovala v tujini in s katero so se udeležili številnih mednarodnih gledaliških festivalov, pa bodo odigrali 7. junija v dvorani Academie di-plomatique internationale v Parizu, predvsem za strokovno občinstvo.
RAZSTAVA DEL VLADIMIRA MAKUCA
Grafik in slikar Vladimir Makuc sodi že med klasike sodobne slovenske likovne umetnosti. Na likovni sceni je s svojo prepoznavno likovno govorico prisoten že desetletja. Umetnik, doma iz Solkana pri Gorici, letos praznuje 7 5 let, zato so se tri novogoriške galerije (Hitov Paviljon, Mestna galerija in galerija Artes) pripravile pregledno razstavo njegovih del. To je poklon umetniku, ki se v svojih delih vseskozi navezuje na rodno pokrajino in vrača k primorskim, kraškim motivom. Razstava Makučevih grafik, a-kvarelov in risb v Mestni galeriji Nova Gorica in razstava slik in skulptur v Hitovem paviljonu prav tako v Novi Gorici sta na ogled od 8. t.m. dalje.
KINOATELJE V LJUBLJANI
Goriško filmsko združenje Kinoa-telje, ki skozi film oplaja kulturo ob meji, je na povabilo Slovenske kinoteke predstavilo v Ljubljani lastno produkcijo zadnjih let. Pred dovzetnim občinstvom v dvorani osrednje slovenske kinotečne ustanove je na platnu najprej stekel dokumentarni film Nadje Velušček in Anje Medved Niso letele ptice o Goriški in njenih ljudeh pod granatami prve vojne; sledil je kratki f ilm Beauf/Tu/ Kreplje goriškega filmarja Darja Frandoliča, ki je skozi vznemirljivo zasebno dilemo prikazal tudi učinkovito lekcijo filmskega realističnega upodabljanja. Za konec je sodelavka goriškega združenja Mateja Zorn uvedla ogled dveh kratkih del - računalniške animacije Blaža Erzetiča in igrani video Cristine Borsatti
-	s čimer je predstavila Kinoateljejev "festival v festivalu" Videogong, ki bo potekal znotraj 15. Film Video Monitorja oktobra letos.
kaj pisanemu sporedu skladb in pesmi, najpogosteje pa je vendar bil i-menovan letošnji slavljenec Johann Sebastian Bach. Pred 250 leti je kot kantor pri sv. Tomažu v Leipzigu končal svojo življenjsko pot in odšel pred prestol svojega Boga, kot poje njegova zadnja skladba.
Iz kratkega uvodnega poročila predstavnika ZCPZ smo zvedeli, da se je v letošnjem šolskem letu mesečnih srečanj s prof. Angelo Tomanič iz Ljubljane, ki z Zvezo sodeluje že od poletja 1997, udeleževalo skupno 14 gojencev, ki pa seveda niso bili vedno vsi prisotni. Vsi se tudi niso mogli odločiti, da bi nastopili na zaključnem koncertu. Med gojenci je bilo namreč letos več novih, ki so prvič sedli za orgle lani avgusta v župni cerkvi v Rogaški Slatini, med tradicionalnim poletnim seminarjem. Jedro pa so vse-j eno sestavljali redni organisti, ki obiskujejo tečaj že tretje leto in so večinoma tudi aktivni na naših korih. Predvsem to se nam zdi pomemben pokazatelj potrebe in koristi te pobude ZCPZ, je poudaril predstavnik organizacije.
Koncert ob zaključku tečaja se je začel prav z Bachovo Fantasio con i-mitazione, ki jo je izvedla Openka Martina Feri. K orglam je nato pristopila dr. Katja Lavrenčič, doma iz Doberdoba, ki je suvereno zaigrala tri stavke iz dela Voluntary Johna Stan-leyja. Sledil je nastop Nade Petaros iz Boršta, ki je izvedla Pastoralo po češki božični pesmi Roberta Fuhrerja in znano Zahvalno pesem Mihaela Haydna. Giulia Valassi je doma pri Sv. Jakobu v Trstu. Za zaključni nastop je izbrala tri znane slovenske cerkvene pesmi, in sicer VavknovoZapo/ vese-
lo,	o kristjan, neznanega avtorja Ra-duj, nebeška se Gospa in Riharjevo Jezus naš je vstal od smrti. Jana Tu I iz Mačkolj pa je podala nekaj krajših, liturgično zelo uporabnih skladbic t.i. Versettov, ki sojih našli v glasbenem arhivu stolnice na otoku Krku. Konec koncerta je bil uglašen na Bacha. Pavel Biancuzzi od Sv. Ivana je zaigral Bachov Preludij v C-duru, medtem ko si je sedanja organistka pri Sv. Vincenciju v Trstu izbrala zahtevno in obsežno Bachovo skladbo Fantazijo in Fugo v C-molu. Zaključni nastop je sklenil Davorin Starec, organist na Kon-tovelu in Proseku. Pripravil je Bachov Preludij v d-molu in na koncu še Si-nergiusovPosf/ud/)' v B-duru, tako da so openske orgle zadonele v vsej svoji polnosti.
Večer, ki so se ga udeležili tudi nekateri ostali tečajniki ter prijatelji in sorodniki nastopajočih, je torej potrdil, da gre za koristno pobudo, ki nudi možnost izobraževanja vsem, ki bi se radi približali orglam. Upati je sedaj, da se bodo ti tečajniki vključili tudi v redno delo na naših korih. Posamezne župnijske skupnosti, z župnikom na čelu, naj jih v tem smislu tudi spodbujajo.
Skorajda bi avtorica pravljic za svo\e Katarince ne mogla najti kongenialnejše ilustratorke, ki bi se tako umetniško zlila z nežno poetičnostjo in svežo pristnostjo njenih zgodbic. Kot namreč Ka-tarince rastejo iz vedno prenavljajočega se humusa pravljične tradicije, so hkrati do najdrobnejših koreninic prepojene s sokovi sodobnosti!
V	njih se torej otrok povsem znajde sredi svoje vsakdanjosti, obenem pa je potešena njegova žeja po skrivnostnem, čarobnem, fantastičnem, odrasli pa se ob tem branju znova potopimo v očarljivi svet tistega našega davnega, nedolžnega, čistega otroštva.
Barvite podobe naše slikarke po eni strani podpirajo in dopolnjujejo zgodbe, jim dodajajo vizualno nazornost in odslikavajo njih pesniški žar ter pisateljičino otroško iskrenost. Vendar in predvsem pa seveda govorijo svojo lastno umetniško govorico in izpovedujejo notranji svet slikarke same.
Kdor količkaj pozna dela in slog najbolj znanih slovenskih ilustratorskih imen (Marjanca Je-mec-Božič, Jelka Reichman, Marlenka in Lucija Stupica in še mlajši rod), pa tudi tendence na tem področju bivšega vzhodnega bloka (Čehi, Poljaki, Slovaki) lahko presodi, da naše tukajšnje ilustratorke niti malo ne zaostajajo za njimi, da so torej naše u-metnice onim enakovredne. Laura Tomasetig, Vesna Benedetič in še katera celo bogatijo svet umetniške ilustracije s svojim mediteranskim žarom. A kakor se jim težko odpira zasičeni italijanski knjižni trg (nekaj se jih je že uveljavilo), imam vtis, da se jim še težje razpira matični! V zadnjem času sta s knjižnimi izdajami v našem prostoru najbolj živo prisotni Jasna Merku in Magda Starec Tavčar. Prav iz tega razloga se bom malo dlje ustavila pri njima. Vsekakor sta obe na isti višini kot njihove "ljubljanske" sloveče kolegice. Naše umetnice so vse premalo ovrednotene. (Moški slikarski krog seje uspel trdneje uvelja-
ZORA TAVČAR
namarije Volk Zlobec. Kakor zgoraj omenjene zamejske slikarke ima tudi ona vrsto odlik, ki jih mora imeti danes kvaliteten sodobni slikar: da je samosvoja, z razpoznavnim lastnim slogom, zanesljiva pri risbi, barvita, povedna, domiselna v osnovni ideji in iskrivo sveža v nadrobnostih. Da se sladokusec zadoščeno razveseli še tako drobnih domislekov, otrok pa se napase razkošja barvne palete. V prvi vrsti pa vsakogar prevzame poetičnost, ki jo njene slike čarajo, in ljubkost, ki je tako blizu otroški duši. Vse te lastnosti naša umetnica v polni meri ima. Njena odlika pa je poleg poetičnosti in domiselnosti tudi duhovitost in blizkost o-troškemu dojemanju sveta. Njeni umetniški naravi so povsem tuje tri poglavitne ilu-stratorske napake: najprej sladkobnost, zatem preveč poudarjena lepotnost - in obratno - poudarjena nazornost brez osebne domišljije in poetičnosti. V risbah in slikah naše umetnice prevladujejo poezija, duhovitost, milina in ljubkost, da tudi lepota, a s kančkom navihane "grdobnosti" češ, kajne otroci, da je ta svet pravzaprav smešen, zabaven, malček prismojen, celo grd in kdaj zna biti hudoben, pa zanimiv, kajne, no, tak pač je, ampak radi ga i-mamo pa vseeno, a ne? Tako hudomušna je torej in zato toliko bolj prepričljiva.
Umetniška ilustracija Magde Starec Tavčarje originalna zmes otroške miline, pesniške magije, ljubke nagajivosti ter vrelec barvite domiselnosti in zdrave porednosti. In če je v mnogočem blizu avtorici pravljic, jo v nekaterih elementih tudi nadgrajuje. Gre torej za dve v marsičem podobni, v mnogočem pa spet povsem samosvoji umetniški sporočili tako otrokom kot odraslim. Obojim bo ta knjiga v dvojen umetniški užitek. Vsekakor imenitna ideja založbe Pastirček v Gorici.
viti tudi v Sloveniji, zlasti Palčič in pred njim Hlavaty in Bambič, če govorimo predvsem o ilustratorstvu).
In vendar gre za dve polnokrvni u-metnici zjasnim osebnim slogom in nedvomnim talentom: domiselni, i-novativni, poznavalki mnogoterih najnovejših tehnik, z vrsto razstav za seboj in delujočih na mnogih področjih. Morda sta preskromni in preveč idealistki, da bi svojo živahno aktivnost usmerjali v svoj osebni uspeh. Še več pa je morda krivo to, da v zamejstvu knjižnih založb, ki bi dajale možnost našim domačim ilustratorjem, ni. Menda so nam v zadnjih letih edino tržaška Mladika, goriški Pastirček in Galeb dali nekaj kvalitetnih otroških knjig z odličnimi barvnimi ilustracijami. Ali so našle dovolj močan in zaslužen odmev v matični Sloveniji? Komaj!
Naj se končno obrnem k podobam Magde Starec Tavčar, s temi je obogatila zdaj že drugo knjigo pravljic A-
OSVETLITEV POGLAVJA IZ GORIŠKE PRETEKLOSTI
POSVETU O GORIŠKIH GROFIH NA ROB!
Goriški grofje danes malo bolj živi, bi lahko zapisali po nedavnem mednarodnem posvetu zgodovinarjev v pokrajinski palači v Gorici, čeprav poteka letos natanko 500 let od smrti zadnjega predstavnika dinastije goriških grofov Lenarta.
Prav zato so se zgodovinarji na pobudo goriških inštitutov za versko in družbeno zgodovino in za srednjeevropska srečanja in s finančno podporo Sklada Goriške hranilnice zbrali v petek, 26. maja, da bi osvetlili lik dinastije goriških grofov, kar je ta rodbina vsekakor bila, če pomislimo, da se prvič omenja daljnega leta 1117 in je vladala mestu in širši oklici vse doleta 1500, ko je grof Lenart umrl, ne da bi pustil za seboj potomca. Profesorji zgodovine in umetnostni zgodovinarji Sergio Tavano, Wilhelm Baum, Peter Stih, Menrad Pizzinini, Serenella Castri in Leo Andergassen so v celodnevnem posvetu presene-
tljivo velikemu številu pozornih poslušalcev pričarali dobo, na kateri še stojita današnja goriška pokrajina in Gorica, in čeprav določen del Gorice tega noče priznati. V potrditev te teze so besede prof. Sergia Tavana, Goričana, mednarodno priznanega italijanskega zgodovinarja, ki je za deželni dnevnik pred časom rekel, kakšna krivica se dela mestu in vsej Goriški, ko se na zgodovino Gorice in goriške grofije, na celotno zgodovino Goriške vse do naših dni, v Gorici ne gleda objektivno. Raziskovalci se nam-I reč večkrat ne opirajo na obstoječe dokumente, ampak na lažne iluzije, stereotipe, lahkoverne laži, ki so vse prevečkrat obarvane z italijanskim nacionalizmom.
Goriški posvet je pokazal, da se tudi v Gorici zmore in da govoriti o zgo-dovini Goriške in Gorice na druga-\ čen, dokumentiran in strokoven način, in ne samo operirati s stereotipi,
ki jih je kratkovidni nacionalizem prikrito vrinil v zavest povprečnega Goričana, ki sam sebi laže svojo zgodovino, ne da bi jo poznal.
Zato so zvenele več kot obetavno besede predsednika goriške pokrajinske uprave Giorgia Brandolina, ko | je ob pozdravu na začetku posveta dejal: "Skupna preteklost treh narodov, ki od vedno živimo skupaj, naj bo dobra vzpodbuda za prihodnost, kajti na istem ozemlju, kjer so nekoč živeli naši predniki in vladali goriški grofje, nas danes in v prihodnje čakajo novi izzivi, ki so vsi vezani na tesnejše in boljše sodelovanje. Sodelovali pa bomo bolje in skupaj bolje živeli, če bomo najprej bolje razumeli svojo preteklost."
Gotovo je mednarodni posvet o goriških grofih postavil nov mejnik v obravnavanju zgodovine na Goriškem in za to gre zasluga organizatorjem. Želja pa obstaja, da ne bi o-stali samo pri mejniku, da nam tako ne bi bilo več potrebno hoditi na z javnim denarjem prirejene, drage in i razkošne razstave "o baročni Gorici, ki je bila zares, ampak prav zares, samo italijanska".
 --------- JUP
RAZSTAVA ZMAGA POSEGE
SPORNI TOPONIM: VIPAVSKI ALI SVETI?
UMETNOST S KRAŠKIM KAMNOM
E5BS*sn
V Novi Gorici seje te dni zaključila razstava malih plastik primorskega kiparja Zmaga Posege, ki je v slovenskem in širšem kulturnem prostoru danes že uveljavljen umetnik, saj je s svojimi deli prisoten med nami že več kot dve desetletji. Pred nekaj leti seješ svojim bogatim likovnim opusom predstavil tudi v galeriji Ars v Katoliški knjigarni v Gorici.
V Hitovem paviljonu v Novi Gorici je umetnika predstavila likovna kritičarka Nives Marvin, ki je podčrtala predvsem Posegovo zavestno pripadnost okolju, v katerem živi in dela, zato tudi kipar ustvarja svoje male plastike v kraškem kamnu, "ki so ga generacije primorskih kamnosekov skozi stoletja obdelovale v svojske pomnike življenja".
Zmago Posega seje v Hitovem paviljonu predstavil z nizom malih kip-cev-plastik iz črnega, temno črnega kraškega kamna. O njegovih skulpturah lahko rečemo, da jih označujeta predvsem dve bistveni stvari: kipar izdeluje-upodablja majhne skulpture - človeške hrbte, ki jih postavlja v nevsakdanje kroge, zdaj sklenjene, zdaj odprte, vedno pa kroge.
Človeški hrbet, človek torej in krog, kar bi lahko pomenilo, da kipar skuša s svojo prijetno likovno kompozicijo prikazati svoj likovni svet, ki pa je še kako soroden našemu, je dejansko njegov umetniško predelani odsev, saj smo tudi ljudje drug ob drugem sklenjeni v življenjski krog. Te nevsakdanje kompozicije malih skulptur- imenitno izdelanih človeških hrbtov, kijih odlikuje pod kiparjevim dletom in umetniškimi rokami oplemenitena brezhibna gladkost skulpture same in zavestna nedokončanost, ki se v krogu sklaplja in naslanja na drugo nedokončanost, gledalca prepriča. Je kot naše vsakdanje življenje, kjer je vse začeto, skoraj nič končano, vse pa uprto in vklenjeno v čaroben življenjski krog, ki je edini odprt proti vsemu tistemu, kar človeka in u-metnika seveda tudi presega, a ga o-benem tudi dela umetnika in zato še bolj človeka.
~	JUP
IMENA KRAJEV SO NASA KULTURNA DEDIŠČINA. TUDI SV. KRIŽ, MAR NE? <2)
FERDINAND SERBELJ
Nadalje zagovornike imena Sveti Križ pomilujoče označujejo kot ovčice bratov kapucinov, svari se pred novodobnim pokristjanjevanjem itd. Prava cvetka v maniri zavajanj na strune fašizma je trditev, da je italijanska oblika Santa Croce di Aidussina fašistično poimenovanje kraja. Kot tudi trditev, da, če bi zamenjali ime kraju, bi izostal razvojni denar od Phare in s tem bi Križani skupaj z "velikimi stroški1' za zamenjavo osebnih izkaznic, imen na hišnih številkah in kažipotih padli v še večjo revščino. Ti denarno-brižniki naših mošnjičkov pa ne pomislijo, da je republika Slovenija legitimni naslednik dela razpadle Juge, torej bi morala država kriti nastale stroške. Vsi smo enotnega mnenja, da je starodavno naselje na hribu sredi Vipavske kulturni spomenik posebnega pomena in k njegovi celostni podobi neločljivo sodijo poimenovanja posameznih predelov Križa "Gase", "Na cirkvf', "Most', ''Plač', "Grad', kot tudi starodavno ime kraja, ki je nad štiristo let, vse do leta 1955 kljubovalo raznim "izmom". Ja ja, “Križ je bu enkrat mejstu", mesto sicer ni več, o-stal pa je velik križ.
Naravnost nedopustno in s strani časopisnih uredništev nekorektno pa je bilo zlonamerno pisanje o italijanskem upokojenem zdravniku dr. Brunu Breschiju, ki je za ponatis pridig Janeza Svetokriškega Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poklonil 80 tisoč nemških mark. To je napravil, zavedajoč se svojih slovenskih korenin in v spomin na svojo mamo slovenskega izvora ter iz spoštovanja do dela kapucinov. Očitek"dobro obveščen ih", da naj bi ta denar bil neka podkupnina, ki naj bi povrhu tega še dišala po fašismu, je zares od sile. Skrivnostni, imenovan tudi misterio-zni “Italijan dr. B.B.", kakor ga zaničevalno imenujejo nekateri, je lanskega 17. februarja na SAZU v Ljubljani s predsednikom Akademije in ob navzočnosti veleposlanika republike Italije in še nekaterih akademikov ter profesorjev podpisal darilno pogodbo o sredstvih, ki jih bo namenil za reprint pridig Janeza Svetokriškega.
O	tem plemenitem darilu so poročali slovenski časniki. Torej je šlo za dobronamerno dejanje in povsem legalno darilo, ki je poleg tega še omogočilo mednarodni znanstveni simpozij, posvečen Janezu Svetokriške-
VILJEM CIGOJ, VIPAVSKI KRIŽ, DF.TAJL
mu, ki se ni zgodil tam nekje v beli Ljubjjani, ampak pri kapucinih v Križu. Zal pa potem, ko je bilo konec stiskov rok in nasmehov, ni nihče od u-glednih mož stopil v bran našega donatorja. Seveda ni dolžnost akademikov, da branijo osebno nedotakljivost nekoga, to je stvar sodišča, a dolžni so zaščititi strokovnost in resnico. Z dobrotnikom pa je opravilo nekaj Križanov, ki se nočejo prodati za piškave marke. Torej tisti, ki ves čas tarnajo, da Križ propada, da ni infrastrukture, da za številne turiste ni ne kozarca vode ne stranišča itd.
Pa začnimo pri prvi omembi kraja, ki sega v daljne 13. stoletje, ko se kraj prvič omenja /cof Villa Crucis, po naše bi temu rekli Pristava pri križu. To, da se ime razlaga kot "naselje oz. pristava ali podeželski dvorec na križišču cest' je podobno današnji venetski latovščini, ki po potrebi prilagaja in "uspešno" pojasnjuje še tako nemogoče besedne tvorbe. Po vrhu tega pa še danes v času razvejane cestne mreže Vipavski Križ ne predstavlja prometnega vozlišča. Res je, da na sodobnih zemljevidih in avtokartah mrgoli teh ali onih (cestnih) križišč in križev oz. incrocio stradale, croce-via..., a jih v tej pomenski zvezi ne bi našli v srednjeveških poimenovanjih naselij. Beremo tudi, da je v Sloveniji več kot 135 naselij z imenom Križ in samo eno se imenuje Vipavski Križ. Vneta seštevalka je vse pometla v en koš, od zaselka in vrha do na samem stoječe cerkvice sv. Križa. Resnici na ljubo pa je pred I. 1955 na Slovenskem obstajal samo en kraj Sveti Križ.
Res, da dokazov o obstoju cerkve sv. Križa na tem hribu že v 4. stoletju ni z ničimer dokazano. Zanimivo pa je, da je to trditev kakšen lokalen etnolog sprejel kot možno, a kasneje, ko mu ni šla v koncept prepričevanj nepodučenih, ji je (upravičeno) gladko zavrnil. “Strahotno nepodučenega neizobraženca" pa je isti v Delovi rubriki Pisma bralcev podučil, da je glede na lego kriške cerkve mogoče sklepati o predhodnem Mitrovem templju (!) in nas osrečil še s trditvijo, da bi naj v naših krajih poganski mi-traizem zamenjalo krščanstvo “ne pred koncem prvega tisočletja" (sic!). Kako lahko potemtakem zaupamo kolegu magistru o sodbi glede pravega imena kraja ? To je nekaj podobnega oziroma tako neodgovornega, kot če bi kdo z novo gradnjo skazil starodavno podobo svojega dragega kraja, potem pa bi mu zaupali spo-meniškovarstvene nasvete. Toliko o enkrat omenjeni Villi. l/se naslednje omembe kraja pa se nanašajo v osnovi na patrocinij cerkve, posvečene sv. Križu. Razlika je le v interpretaciji zapisov imena. S tem da se omenja Chreutz, Creucz, Creutz, Cru\ Kreutz, Kreuz zum Vippach, Sveti Križ, Ipav-ski Križ. Heiligen Kreutz, Santa Croce di Aidussina, kar vse govori, da je kraju dal ime omenjeni patrocinij cerkev. Pridevnik Sveti pa naj bi nastal šele takrat, ko so prišli na Vipavsko katoličani (!), kar lahko preberemo v enem izmed časopisov.ati lokal-patrioti si niso na jasnem niti v tem, kaj početi pametnega s pojmoma protireformacija in katoliška obno-
va. Nemško oz. slovensko poimenovanje Sveti Križ se je obdržalo najdlje, nad štiristo let, oziroma do povojnih let, ko so kraj leta 1955 z dekretom preimenovali v današnje ime. In če se v starejših listinah kraj imenuje samo Križ je isto, kot domačini Sv. Križ že od nekdaj imajo le za Križ, saj se itak razume, da ne gre za cestno križišče. Za nekatere rešilna bilka, češ v ] časopisu Domovina leta 1868je zapisano Križ Ipavski, ostane samo ena bilka, saj, kdor prelistava starejše časopise, dobro ve, kako nedorečeno in nedosledno je bilo pisanje vseh vrst imen. Tudi danes ni nič bolje. Tako v naših medijih pogosto slišimo in beremo o Stari Gorici, celo o italijanski Gorici. Kostanjevica, Sveta gora in Šempeter so še vedno pri oz. nad Gorico. Tudi eni gredo na Vipavski, drugi pa v Vipavski Križ. Pa kaj bi se ozirali daleč naokoli, saj smo v bližini i Vipavskega Križa priča nespoštova-\ nju rabe krajevnih imen, kajti pri znani romarski cerkvi v Logu je avtobusna postaja na "veliko" poimenovana po bližnji vasi Budanje. Nevednost ali kaj drugega? Samo pomislimo, s kakšno občutljivostjo spremljamo i-mena in priimke v bližnjem zamejstvu. Mislim na imena krajev in tista na pokopališčih, ki so se jih mazači pogosto lotevali, so pa pričevalci naše trdožitnosti. V tuzemstvu pa se neresno poigravamo s te vrste kulturno dediščino. Tej malomarnosti se torej ne smemo čuditi, da nas beli svet, med drugim, še vedno tlači na Slovaško ali celo v Slavonijo.
Na koncu velja poudariti, kar sicer vsi vemo, a naj ponovim. Na referen-dumu ni štela ta ali ona "strokovna opcija", temveč je šlo za odločanje vnaprej prepričanih (beri: sprtih) volivcev, ljudi z dveh bregov iste reke. Upravičeno se lahko vprašamo, zakaj so o tem odločali npr. prebivalci drugih krajev, ki jih takšen ali drugačen izid gotovo ne prizadene. V javnih občilih smo lahko prebrali veliko nesmislov in po potrebi prilagojenih zgodovinskih podatkov. Tako je Kriški sindrom dokaz in resno opozorilo, da naj se o tovrstnih vprašanjih ukvarja stroka in naj bi tudi upoštevali le njena priporočila, saj konec koncev nismo več v vročičnih letih "izgradnje naše domovine", ko ime mnogih krajev po naši ljubi domovini ni ustrezalo novi stvarnosti, ko je bilo bolje, da si bil doma (nekje) izpod Nanosa, ne pa iz Št. Vida oz. Šembida in da so bili vrli Solkanci že pred drugo svetovno vojno rojeni v Novi Gorici. V predre-ferendumskem vzdušju se je torej nabralo toliko argumentov za Sveti Križ in toliko novih tolmačenj ter izumov, ki prisegajo Vipavski Križ, da bi ; kazalo v “Villi na križišču nasprotij' pripraviti resen simpozij o povojni u-sodi naših krajevnih imen.
—— KONEC
7
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
OBNOVITEV ITALIJANSTVA V OBMEJNIH KRAJIH PO ZMAGI (1918-1928), 5.
OBJAVLJAMO DOKUMENT, KI SE JE OHRANIL PO ZASLUGI POKOJNE GORIŠKE UČITELJICE GITE RIJAVEC. GRE ZA PREVOD PROF. ALEŠA KOMAVCA, KI JE IZ ITALIJANSKEGA IZVIRNIKA PRELIL V SLOVENŠČINO SRHLJIVO SLIKO ZATIRANJA SLOVENCEV POD FAŠIZMOM.
GORIŠKA OBČINA IN ASIMILACIJA TUJERODCEV V SOSEDNJIH OBČINAH
Navedene številke slovenskih u-čencev pa moramo rahlo povečati, ker goriške osnovne šole obiskuje letno 200 učencev iz sosednjih slovenskih občin.
Junija 1925 je goriški župan poslal kraljevemu šolskemu skrbništvu in ministrstvu za javno vzgojo naslednjo vlogo:
"Ozemlje goriške občine je razmeroma majhno tako, da se sosednje tujerodne občine Solkan na severu.
Štandrež in Šempeter pri Gorici na jugovzhodu in Podgora na jugozahodu, v določenem pogledu že združujejo z mestom in tvorijo tako že naselitveno celoto.
Zaradi tega in tudi iz drugih razumljivih razlogov političnega značaja je občina začela izvajati pobude, s katerimi bi imenovane občine združili z goriško občino, vsaj deloma.
Naravno je, da zaradi majhnih razdalj prebivalstvo ohranja in vzpostavlja živahne stike z mestom, kigavvseh ozirih hote ali nehote priznavajo za svojo naravno prestolnico in še pose-
bej, kar zadeva osnovno šolstvo, saj so poleg drugega, šole v Gorici tudi bolje opremljene, bolj primerne in bolj urejene."
"Pred vojno je del učencev iz omenjenih občin obiskoval številne slovenske zasebne šole, ki so jih vodila razna slovenska narodna društva, ki so še tedaj obstajala.
Z Odrešitvijo (Redenzione) so seveda bila odpravljena skupaj s slovenskimi šolami tudi ta društva, vendar pa je bil obisk italijanskih občinskih šol neznaten in to še posebej v prvih letih.
Vendar pa je šlo pri tem za pojav čisto prehodnega značaja, mesto pa je začelo pridobivati in še pridobiva svoj naravni vpliv in moč in to velja posebej za šolstvo.
V	začetku tega šolskega leta 1924-1925 pa že beležimo veliko povpraševanja tujerodcev iz bližnjih občin po vpisu v italijanske šole v Občini Gorica.
Občinska uprava se zaveda vloge, ki ji pripada zaradi njene lege in tudi zaradi tradicije, vendar brez najmanj-
šega namena, da bi ustvarjala kakršnekoli težave, je občinska uprava sprejela določila, po katerih morajo biti ti učenci vpisani in obiskovati mestne osnovne šole in tako bo občina opravila svojo nalogo in absorbirala tujerodce in tako bo s pomočjo naše tisočletne kulture opravila in uspešno dovršila svoje visoko poslanstvo.
Iz dnevnikov posameznih razredov je razvidno, da je število vpisanih iz drugih občin v naše šole znašalo skupno 197 učencev, takole porazdeljenih po občinah bivanja:
1. Solkan 83 učencev
2. Štandrež 22 učencev
3. Šempeter pri Gorici 21 učencev
4. Podgora 27 učencev
5. iz drugih slovenskih občin 44 učencev.
Očitno je bilo zaradi navedenih vpisov potrebno nameniti dodatna proračunska sredstva nad dejanskimi potrebami, in sicer za dodatnih 6 razredov. Zaradi visokega odstotka neitalijanskih učencev je morala u-prava zelo omejiti število učencev na zelo nizko povprečje na vsakega uči-
telja, da bi tako olajšala težavni položaj, ki ga imajo učitelji z neitalijan-skimi učenci.
Presežno število tako sestavljenih razredov vzdržuje občina kot začasne razrede, vendar pa država ne namenja sredstev za njihovo delovanje, čeprav sta z vidika narodnih, političnih in državnih interesov obstoj in delovanje teh razredov nadvse pomembna.
Občinska uprava, ki sicer ne odklanja bremena, ki ga je sama prostovoljno prevzela in ob popolnem priznavanju dejstva, da mesto Gorica žrtvuje ogromne denarne zneske in tudi namerava nadaljevati svoje politično poslanstvo, ki izhaja iz njegovega zemljepisnega in zgodovinskega položaja, prosi spoštovano ministrstvo, da upošteva tudi šest navedenih razredov in k številu prebivalstva, ki je po ljudskem štetju iz leta 1921 znašalo 30.371 prebivalcev, prišteje še nadaljnjih 2000 prebivalcev ter na tej podlagi obračuna in dodeli izreden prispevek države v korist naše občine."
  DAIJE
8
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
PROSEK / OSNOVNA ŠOLA
DOBRODELNI NASTOP DIJAKOV
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
ČERNIGOJEV KIP BO ODSLEJ KRASIL PREDDVERJE ŠOLE
Od sobote, 3. junija, krasi preddverje osnovne šole na Proseku doprsni kip umetnika Avgusta Černigoja, po katerem je šola tudi poimenovana. Tako se je tudi zaokrožil niz pobud, ki je pred petimi leti privedel do poimenovanja šole po Avgustu Černigoju, letos pa do odkritja doprsnega kipa.
Černigojev kip je izdelal mladi kriški kipar Robin Soa-ve, ki živi in dela na Kontove-lu. Bil je to prvi njegov portret iz repenskega kraškega kamna in je v bistvu nastajal pred očmi proseških učencev, ki so hodili obiskovat umetnika v njegovo delavnico.
Na sobotni slovesnosti, ki je privabila na dvorišče pred šolo zares veliko ljudi, sta Černigojev kip odkrila slikarjeva sinova Teodor (ki je tudi spregovoril) in Cezar, blagoslovil pa kontovelski župnik Jože Špeh. Ob tej priložnosti je prisotnim spregovorila openska didaktična ravnateljica Stanka Čuk, ki je odločitev za poimenovanje šole po Avgustu Černigoju pred petimi leti obrazložila z dejstvom, da ta umetnik značilno opredeljuje kulturo in aktivnost naših ljudi na tej strani meje. Naše šole pa morajo nositi imena naših velikih mož. V imenu staršev pa je Ksenija Majovski podčrtala predvsem pomen tesnega sodelovanja med starši in učitelji, ki jih je vodila zavest o pomenu šole za rast otrok kot Slovencev in kot članov širše človeške skupnosti . Za vse je potrebno ve-liko truda in navdušenja, solidarnosti in dogovarjanja.
Bogat kulturni spored je vseboval petje in recitacije u-čencev in dijakov proseške
osnovne in nižje srednje šole ter nastop moškega zbora Vasilij Mirk s Proseka in Konto-vela pod vodstvom Mirana Žitka ter Godbenega društva Prosek pod vodstvom Aljoše Starca. Vsi nastopajoči pa so na koncu skupaj izvedli "presenečenje" - pesem o kipu in njegovem izdelovalcu, ki je nastala ravno za to priložnost.
Pri izvedbi pobud ob odkritju doprsnega kipa so pomagali rajonski svet za Zahodni Kras, Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka in proseški trgovci. Ob tej priložnosti pa je izšla tudi lepa, preprosta in obenem bogata brošura, ki s pomočjo večjega števila fotografij prikazuje nastajanje kipa ter vsebuje predstavitev in pogovor z umetnikom Robinom Soavejem. Brošuro je uredila Martina Svetlič, grafično obdelala Olga Tavčar, za slikovno gradivoje poskrbel Igor Štoka, tiskalo pa jo je opensko didaktično ravnateljstvo v 300 izvodih. Izid brošure je omogočila Zadružna kraška banka.
■ iz
Vabimo vas z Novim glasom na
SVETOLETNO ROMANJE V RIM
oti 4. do 8. septembra.
Odhod avtobusa iz Trsta s postankom v Sesljanu, Jam-Ijah in Gorici. Vpisovanje na naših uredništvih v Gorici (tel. 0481 533 177) in Trstu (tel. 040 365 473) ter pri g. Jožetu Markuži (tel. 040 229166).
Pohitite z vpisom!
KLASIKI ZA PRIZADETE
FLORJANC IN ROJC O ZADNJEM BACHU
Meseca aprila so dijaki tržaškega klasičnega liceja France Prešeren postavili na oder, v režiji Matejke Peterlin in Nikle Panizon, \groSklasično v tretje tisočletje, ki je doživela uspešno premiero na slaynostni akademiji ob petdesetletnici ustanovitve klasične gimnazije v Trstu. Pred koncem pouka pa so se odločili, da predstavo še enkrat ponovijo v soboto, 3. junija. Tipičen šolski dan klasikov je tokrat zaživel na odru gledališča Silvio Pellico v ulici Ana-nian, prav za cerkvijo sv. Vincencija. Odločili so se namreč, da z dobrodelno akcijo priskočijo na pomoč društvu II Cenacolo.
Organizacija z nepridobit-niškim namenom II Cenacolo ima sedež v Trstu na Kor-zu in združuje prostovoljce in člane družin prizadetih odraslih. Pomaga jim pri vključevanju v družbeno tkivo, poleg tega pa ureja zanje tudi stanovanja. Na temeljih krščanske ljubezni deluje torej II Cenacolo v podporo družinam in samim prizadetim, ki bi tako v primerno opremljenih prostorih razvijali svoje sposobnosti in postali resnični del naše družbe. Pri Sv. Ivanu, prav pred stavbo klasičnega in znanstvenega lice-
ja, je II Cenacolo prejel od tržaške občine prostore za prvo stanovanje. V najkrajšem ! času bodo stekla obnovitve-| na dela, društvo pa že išče no-; ve prostore za rehabilitacijo in telesno vadbo prizadetih.
Nadvse pozitivna in posnemanja vredna pobuda. Dogajanje na odru je steklo privlačno, saj so dijaki premagali jezikovno pregrado s kratko razlago posameznih prizorov. Uspeh pobude je bil na pladnju, ker je v bistvu vsakdan v dijaških klopeh univerzalen in se ga še vsi dobro spominjamo: nenapisane domače naloge, vsevedi sošolci, strogi profesorji... Vsem dobro znano šolsko življenje so obogatili prizori iz predmetnika klasične gimnazije, ki je prav res poseben in poln bogatih razsežnosti. Na odru je zaživel Cankar s Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski, Sofokles zAntigono, Italo Sve-vo z Zenom Cosinijem in A-lojz Rebula s Senčnim plesom. Dijaki klasičnega liceja so tako poleg dobrodelnega namena približali pretežno italijanski publiki še slovensko knjižno ustvarjanje, antične temelje evropske kulture in naše bogato zamejsko kulturno ustvarjanje.
------------MR
V MARIJINEM DOMU PRI SV. IVANU
SKK: NOVA PREMIERA GLEDALIŠKEGA KROŽKA
Mladi iz Slovenskega kulturnega kluba zaključujejo svojo sezono. V soboto, 10. junija, bo ob 20. uri zadnje srečanje, ki ga bo oblikoval Gledališki krožek SKK, pod pokroviteljstvom Radijskega odra. Osemnajst mladih igralcev, starih od 14 do 29 let, se je celo leto pripravljalo na novo premiero. Premiera bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
Mentorica krožka, ki je o-benem tudi režiserka igre, Lučka Susič, seje odločila za tekst Utripi in Antiutripi, ki ga je sama dramatizirala in pri-
—s
Nova zlatarna
r '—-"-----------  ~
Tanja Preziosi
-N
lastnik Davide Peric
Ul. S. Nicolo 11- Trst - tel/fax 040 3720141
Srebrni okviri in pripomočki za urad GUERRINI Zapestnice nomination Nakit iz srebra, zlata in belega zlata Darila za poroko, krst in birmo!
Vse po najboljših cenah v centru Trsta
Obiščite nas!
N.
redila po mladinski povesti Geniji v kratkih hlačah Slavka Pregla. Kot je vsem znano, gre za zabavno in živahno j zgodbo o skupini dijakov, ki se lotijo urejanja šolskega časopisa.
Za nekatere mlade, ki bodo nastopili v igri, bo to prva odrska izkušnja, drugi pa že več let nastopajo v sklopu dramske skupine Slovenskega kulturnega kluba. Kot zahteva tekst, se tudi nastopajoči tako rekoč delijo v tri starostne skupine. Najmlajši obi-; skujejo zadnji razred srednje šole ali prve razrede višje. Ti so: Ambrož Peterlin, Denis lozza, Jasmin Risegari, Urška Daneu, LaviniaŠkerlavaj. Njihove starejše kolege bodo odigrali: Rok Oppelt, Martina Malalan, Ivo Lachi, Matteo Di-mai, Aleksij Štoka, Staška ; Cvelbar, Nada Petaros, Daniel Beorchia, Veronika Špacapan. Seveda spada v šolo tudi učno in neučno osebje: Breda Susič, Matjaž Rustja, TinaSos-si, Jasna Simčič. Avtor glasbenih vložkov je Aljoša Saksida, sceno pa si je zamislila Magda Samec.
Igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba se bo s to prireditvijo na zabaven način poslovila od šole, ki bo prav na dan njihove premiere za letos zaprla svoja vrata. ----------  BRE
FOTO KROMA
Ob 250-letnici smrti Johanna Sebastiana Bacha sta si Društvo slovenskih izobražencev in Glasbena maticao-mislila večer, posvečen temu velikanu svetovne glasbene zgodovine.
Na večeru v Društvu -slovenskih izobražencev v ponedeljek, 5. t.m., je bil govor zlasti o Bachovih zadnjih delih, Umetnosti fuge (D/e Kunst der Fuge) i n Glasbeni daritvi (Mu-sikalisches Opfer). Ti deli je za-
mejski pianist prof. Aleksander Rojc posnel na treh CD-ploščah z naslovom Zadnji Bach (o tem smo v našem listu že poročali). Na večeru v DSI sta spregovorila prav prof. Rojc in profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in na papeški univerzi v Rimu Ivan Florjane, ki sta z besedo, sliko in glasbo prikazala vrhunsko glasbo zadnjega Bachovega obdobja.
IN MEMORIAM
SESTRA
DOLOROZA
(MARIJA)
FORTUNA
Zadnji dan maja smo se s pogrebno sveto mašo, ki jo je vodil škofov vikar za Slovence v Trstu msgr. Franc Vončina ob somaševanju šestih duhovnikov, poslovili od naše drage sestre Doloroze, ki jo je Gospodar življenja 28. maja poklical k sebi. Njen nena-
IN MEMORIAM
ANTEK
SERAŽIN
Pred dobrim tednom jeTr-žaško presunila vest, da je komaj 45-leten za srčno kapjo umrl Antek Seražin. Pogreb je bil v četrtek, 1. junija.
Antek Seražin seje rodil pri Sv. Ivanu v Trstu leta 1954 v družini uglednega zamejskega šolnika prof. Jožeta Seraži-na. Po maturi na liceju France Prešeren se je zaposlil v takratni Tržaški kreditni banki. Tam je ostal tudi potem, ko je banko prevzel zavod Banca Antoniana Popolare Veneta.
Pokojnik je bil znan zlasti v vrstah zamejskih pevcev in fotografov. Bil je član in nekaj časa tudi predsednik foto-krožka Foto Trst 80, predvsem pa je bil - kot drugi tenorist - član številnih pevskih zborov na Tržaškem, še zlasti pa Tržaškega okteta. Veliko ljubezen je gojil tudi do e-lektronike in računalništva.
Ob koncu tega skromnega spominskega zapisa naj gre prizadetim domačim globoko in iskreno sožalje tudi s strani našega časopisa.
dni odhod je pustil vrzel v na-i ših vrstah in nas je vse globoko pretresel.
Sestra Doloroza se je rodila 21 . septembra 1924 v številni družini v Dekanih pri Kopru. Bilo je pet fantov in pet deklet. Pri krstu soji dali ime Marija. Kot dekle je služila v Trstu in tu prišla v stik s šolskimi sestrami, katerim seje pozneje pridružila.
Leta 1960 je postala kandidatinja in po letu premisleka je 8. septembra 1961 vstopila v noviciat v Rimu, kjer je naslednje leto 9. septembra naredila prve zaobljube, 9.
| septembra 1967 pa večne. Kot kuharica je darovala svoje življenje Bogu in skupnosti. Večji del svojega življenja je preživela v Egiptu, na naših dveh misijonskih postojankah -Aleksandriji in Kairu. Zadnje desetletje pa je do zadnjega kuhala v provincialni hiši v Trstu.
Povsod sta jo odlikovali njena velika požrtvovalnost in pripravljenost pomagati u-bogim. Posebno rada je tudi molila in je vse težave, svoje in drugih, vpletala v dnevne molitve. Bila je prava duhovna hčerka sv. Frančiška. O-sebno je bila skrajno skromna, vedno pa z odprtim srcem in rokami pripravljena priti na pomoč, kjer se je pokazala potreba. Noben trud ji ni bil odveč, kakor da za Boga res ni nobena žrtev prevelika.
S posebno pozornostjo je spremljala bolnike in trpeče. Svoj počitek in prosti čas je darovala Bogu in bližnjemu, bodisi da je molila doma, bodisi dajehodilavmestoksve-ti maši in obenem obiskova-I la bolnike.
Bogu se zahvaljujemo za njen zgled zvestobe in predanosti Božji volji. Naj ji bo Gospod bogat plačnik in naj pri Njem uživa večno srečo.
SOSESTRE
TRŽAŠKA
ROJAN / DRUGI KONCERT OB 50-LETNICI CERKVENEGA
CERKVENI ZBORI SO NEZAMENLJIVI DEL NAŠE STVARNOSTI
MATJAŽ RUSTJA
V	nedeljo, 4. junija, je bilo v Marijinem domu v Rojanu nadvse slovesno, saj je praznovanje rojanskega cerkvenega pevskega zbora privabilo lepo število domačinov in prijateljev petja. Pred tednom dni seje zbor odločil, da primerno počasti obletnico v domači cerkvi, nato pa še s prosvetno kulturnim programom v Marijinem domu. Praznovanja pa se bodo še nadaljevala 17. junija s predstavitvijo knjige 5e nekaj o Rojanu.
Se preden se je občinstvo posedlo, je stekel prvi del sporeda ali odprtje likovne razstave treh Rojančanov. Edi Žerjal, Franko Žerjal in Robert Kozman so v predsobi dvorane pričarali posebno vzdušje treh različnih dojemanj in podajanj enakih motivov. Pri vseh treh umetnikih je namreč izhodiščna točka pokrajina, širši pogled v naravo, ki se z različnimi tehnikami, včasih tudi inovativnimi, izzivalno približuje opazovalcu. Prav v tej vrednoti je največje bogastvo razstave, je dejal v predstavitvenih besedah prof. Deziderij Švara.
Na oder so po uvodnem delu napovedovalke Metke Kuret stopili glasbeniki Valentina Bembi (viola) in Martina Feri (klavir), Štefan Bembi (glas) in Andrej Pegan (klavir), v zadnji glasbeni točki pa še Martina Feri (glas) in Paolo Bembi (kitara). Komajda navedena imena niso neznanka v našem zamejskem glasbenem prostoru, kar nekaj je med njimi Rojančanov in, če pomislimo, daje skupni imenovalec vsem izvajalcem prav mladost, nam daje pogled v bodočnost že po uspešnem nedeljskem utrinku svetlo upanje.
Slavnostni govornik je bil prof. Tomaž Simčič. Prijetno je že v uvodu zabrenčala misel, da so slavnostne besede odveč, ker dejstva za rojan-ski cerkveni zbor govorijo sama. Že petdeset let zbor neprekinjeno poje v cerkvi ob nedeljskih in prazničnih bogoslužjih in podarja obredom praznični in razmišljujoči ton, ki vodi v meditativno in visoko dojemanje lepote vere. In to je tudi bistvo cerkvenega zbora. Drugo dejstvo sega 35 let nazaj, ko je Radio Trst A začel s prenašanjem sv. maše iz rojanske cerkve in tako dosegel marsikaterega starejšega ali bolnega po naših domovih, pa tudi onstran meje, kjer ni imela verska beseda vloge v medijih. Vsaj enkrat tedenski "nastop", v etru in o-benem v cerkvi, je kar zahtevno poslanstvo, ki terja nenehno pripravljenost na določeni ravni. Tretje dejstvo se opira na prosvetno pevsko dejavnost zbora, enega najživah-nejših v Trstu, na robu mestnega slovenstva, kjer se brusi narodno ozaveščanje v cerkvi, šoli in Marijinem domu.
Prof. Simčič je nato poudaril, da so cerkveni zbori nezamenljivi del naše družbe in da moramo o njih več razmišljati, pisati in govoriti. Vsestranski demografski upad postaja občuten tudi v cerkvenih zborih in je zato ponekod njihov obstoj postavljen pod vprašaj. Cerkveni zbori pa so vendar nezamenljivi del naše stvarnosti, sakralna glasba bi v posvetnem zboru zvenela polovično, ne bi ji bila vdahnjena dimenzija svetega, ki je le del pevca-moliv-ca. Poleg dejstva, da bi ne prišli nekateri deli bogoslužja v posvetnem okviru do izraza. Na tem področju si veliko prizadeva ZCPZ, ko npr. prireja tečaje za organiste in na tej poti moramo vztrajno nadaljevati. Otresti se moramo mišljenja, daje kvaliteta pri cerkvenem zboru postranska stvar. Šele lepota izvajanja izriše namreč popolnost plemenitega namena.
In končno se je na odru predstavil domači slavljenec,
ki je pod vodstvom prof. Hum-berta Mamola zapel pet slovenskih narodnih pesmi. Prav pred zadnjo, VrabčevoZdravljico, so se pred mikrofonom zvrstili pozdravi, čestitke in voščila. Zboru, ki brani našo kulturo v tržaškem predmestju, seje poklonilo res veliko sorodnih zborov in organizacij. Med vsemi velja omeniti pozdrav ZCPZ, predstavnice ministrstva za kulturo republike Slovenije in sekretarja u-pravnega odbora Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Marka Studena. Slednji je izročil najbolj požrtvovalnim pevkam in pevcem Gallusovo značko. Primerno je, da se ob lepem jubileju spomnimo ne le društva, ampak tudi posameznikov, ki že vrsto let sodelujejo v njegovih vrstah. Bronastih, srebrnih in zlatih odličij, za pet, petnajst in petindvajset let sodelovanja v zboru je bilo res veliko, morda še največ zlatih, v dokaz, da Rojančani čutijo globoko
v sebi lepoto in poslanstvo cerkvenega petja.
Številni gostje so se spomnili s trdnimi besedami zahva-i le tudi domačega kaplana, g.
' Stanka Zorka, prave duše ne 1 samo verskega življenja v Rojanu. Posebno priznanje pa je prejel prof. HumbertMamo-i lo, ki zavzeto in z velikim stro-i kovnim delom že nad štiride-! set let uči in vodi v cerkvi in v prosveti letos jubilantni cer-' kveni zbor. Gallusova značka | je seveda tudi priznanje za vse, kar prof. Mamolo dela na področju tržaške glasbene kulture, nekoč v vodstvenih organih ZCPZ in na šolskem področju, danes pa v domačem predmestju, v organiziranju glasbenih srečanj in še na marsikaterem področju.
Po prireditvi je prisotne razveselil bogat srečolov v dobrodelne namene za misijone v Burundiju, tako da se je po družabnosti vsakdo vračal domov s prijetnim občutkom, da Rojan le živi in raste.
DEVIN / ZBOR LADJICA
DOŽIVETA NASTOP IN IGRICA OB KONCU SEZONE
Otroški zbor Ladjica iz Devina, ki povezuje otroke iz številnih vasi devinsko-nabre-žinske občine, je v nedeljo, 4. t.m., priredil nastop ob zaključku sezone. Staršem in drugim udeležencem so uvodoma predstavili pesmi, ki so jih vadili pred letom, v drugem delu pa so z veliko uigranostjo uprizorili glasbeno
pravljico Zajčkova hišica. Pri igri so sodelovali vsi otroci, od najmlajših do starejših, tako daje na odru zaživela lepa zgodbica o tem, kako so živa-lice skušale pomagati zajčku, da je iz svoje hišice pregnal lisico, ki se je v njej naselila s prevaro. Odrešilno misel je imel petelinček, ki je organiziral vse živali, da so složno
nastopile in pregnale lisico,
i	tako da je zajček spet dobil svoj dom.
Dolg aplavz na koncu predstave je poplačal trud nastopajočih otrok, pianistke Barbare Corbatto in pevovodki-nje Olge Tavčar ter vseh staršev, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve.
SLAVJE NA FERLUGIH
NOV ŽUPNIJSKI DOM
V	torek, 30. maja, je bilo vzdušje na Ferlugih posebno slovesno. Od tistega dne imajo namreč ferlugovski župljani nov župnijski dom, poimenovan po dveh prerano umrlih mladih domačinih, Ediju Bri-ščeku in Robiju Perosi. Slavja, ki je privabilo veliko ljudi, se je udeležil tudi škof Ravigna-ni, ki je prerezal slavnostni trak in blagoslovil dom. Ob
njem sta bila openski župnik in dekan Zvone Štrubelj ter kaplan Franc Pohajač. Novi dom predstavlja pomembno pridobitev za vaško skupnost: prvenstveno bo namenjen verski dejavnosti, po drugi strani pa bo predstavljal potrebno kulturno postojanko.
Ob odprtju župnijskega doma je bil v ferlugovski cerkvi koncert Marijinih pesmi
ob sklepu majniških pobožnosti. Župnija sv. Jerneja namreč skoraj vsako leto prireja koncert ob koncu šmarnic, ki v glavnem poteka v openski župnijski cerkvi. Tokrat je bil na Ferlugih v organizaciji župnije sv. Jerneja, ferlugovske vaške skupnosti in domačega zbora Višava. Koncert so oblikovali mešani zbor Višava, dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin ter cerkvena zbora Sv. Florijan od Banov in Sv. Jernej z Opčin.
OBVESTILA
ZALOŽBA MLADIKA in Knjižnica Dušana Černeta prirejata predstavitev študije Martina Breclja Rivoluzione e catar-si, s katero je diplomiral na tržaški univerzi. Delo obravnava filozofa, literarnega zgodovinarja in političnega delavca Dušana Pirjevca. O delu, ki preučuje eno ključnih osebnosti na slovenskem kulturnem in političnem prizorišču v drugi polovici 20. stoletja, bodo spregovorili prof. Marija Pirjevec, profesorica na univerzi v Trstu, prof. Dean Komel, profesor na univerzi v Ljubljani, in avtor. Predstavitev bo v petek, 9. junija, v Peterlinovi dvorani z začetkom ob 20.30.
DRUŠTVO FINŽGARJEV dom Z Opčin in župnija sv. Jerneja vabita na koncert skupine Gallus Consort v nedeljo, 11 .junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Na sporedu bodo skladbe Vivaldija, Maraisa, Couperina, Bacha in Telemanna. Izvajali jih bodo DinaSlama-alt, čemba-
lo,	Miloš Pahor in Erika Slama-prečnain kljunasta flavta, Irena Pahor-kljunasta flavta in viola da gamba, Edi Majaron-violončelo.
ROJANSKA SLOVENSKA Župnijska skupnost vabi na predstavitev brošure Še nekaj o Rojanu, ki bo v soboto, 17. junija, ob 19. uri v rojanskem Marijinem domu. Delo, ki je izšlo ob 50-letnici rojanskega cerkvenega pevskega zbora, bo predstavila prof. Diomira Bajc.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi vče-trtek, 22. junija, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano v ul. Do-nizetti 3 k nadaljevanju predavanja g. Jožeta Špeha Zgodovina evangelija v prizmi rožnega venca.
KLUB PRIJATELJSTVA pri reja v soboto, 24. junija, zadnji izlet pred poletnim premorom. Prof. F*avle Merku nas bo vodil po Reziji. Ogledali si bomo značilne vasi, muzejsko razstavo, domače plese in diapozitive o Rezijanski dolini. Vpisovanje v trgovini Fortunato, ul. Valdirivo 23, od 6. do 17. junija oz. do zapolnitve mest. Pojasnila na tel. 040 639949 in 040 43194 v večernih urah.
DIJHOVSKA ZVEZA pripravlja potovanje v Umbrijo od 26. junija do 1. julija. Ogledali si bomo jubilejno cerkev v Assi-siju, obiskali bomo Perugio, Todi, slap Cascata delle Mar-more, Spoleto, romarski kraj Cascia (sv. Rita), Gubbio in Ra-venno. Kdor se bo udeležil potovanja, bo kulturno bogatejši.
ORATORIJ2000 ali Veseli živžav. Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? Prvi teden: od ponedeljka, 3. julija, do petka, 7. julija. Drugi teden: od ponedeljka, 10. julija, do petka, 15. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Novost: prvi teden v juliju oratorij tudi za prva dva razreda nižje srednje šole. Za koga? Za otroke iz osnovne šole in nižje srednje šole. Število omejeno za osnovno šolo na 30 udeležencev in za nižjo srednjo šolo na 15 udeležencev. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja. Delavni-
ce, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040 211113 ali 0335 8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
ZSŠDi prireja ob 30-letnici fotografski natečaj Naš šport v našem prostoru. Tematika naj naj ovrednoti športno udejstvovanje v zamejstvu. Slike sprejema urad ZSSDI do ponedeljka, 30. oktobra, do 16. ure. Organizator si pridržuje pravico, da obdrži dela.
poi,etni center Pikapolonica, ki bo v otroškem vrtcu v Bazovici od 10. do 28. julija, ima še nekaj prostih mest. Ža informacije kličite na Slovensko prosveto od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. štev. 040 370846.
KONCERTNA POBUDA - Rojan razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za katerikoli instrument ali glas (s slovenskim besedilom). Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbeni-kom-skladateljem. Dela je treba posredovati do 30. septembra letos v dvojniku in z geslom na naslov: Koncertna pobuda - Rojan, ul. Cordaroli 29 - 34135 Rojan (Trst). Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. Prva nagrada znaša 500.000 lir, druga
300.000	lir, tretja 150.000 lir.
OB IZIDU Študije/Med 7/stom in Dunajem, Ivan Nabergoj v avstrijskem državnem zboru (1873-1897) bo v ponedeljek,
12.	junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali zgodovinarji: glavni in odgovorni urednik Žgodovinskega časopisa akademik prof. dr. Vasilij Melik, dr. Stane Granda in avtor Peter Rustja.
DAROVI
ZA SPOMENK na rojstni hiši Ubalda Vrabca: namesto cvetja na grob sosedu Antku Seražinu daruje družina Koršič 100.000 lir; v isti namen daruje družina Škamperle od Sv. Ivana 100.000 lir.
ZA CERKEV v Mavhinjah daruje M.L. 400.000 lir.
ZA CERKEV na Jazbinah: družina Koršič 50.000 lir.
ZA MARIJIN DOM v Rojanu darujeta Marija in Marko Udo-! vič 500.000 lir ob 50-letnici ! cerkvenega zbora v Rojanu.
SOŽALJE
Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana izreka globoko in občuteno sožalje svojcem ob nenadni in prerani smrti svojega nekdanjega pevca ANTKA SEKAŽ1NA.
Izrazom sožalja se pridružuje uredništvo Novega glasa.
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
Zaradi stiske s prostorom so nekateri članki izostali.
Bralce in sodelavce prosimo za razumevanje. / ured.
KRONIKA
ZBORA
BRALNA OLIMPIADA IN BRALNA ZNAČKA GORIŠKIH OSNOVNOŠOLCEV
SLOVESNOSTI OB PRAZNIKU REPUBLIKE
DRUGI JUNIJ V GORICI VESELO PRAZNOVANJE
Letošnji 2. junij, praznik republike, je Gorica proslavila - kljub še vedno delovnemu dnevu - kar slovesno. Na Travniku so bile razne vojaške in druge slovesnosti, v nedeljo 4. junija, pa še slovesno dviganje zastave.
V	petek, 2. junija, je priredil goriški prefekt dr. Corrado Spadaccini slovesen sprejem v vrtovih prefekture. Letošnji praznik je imel najprej slavnostni koncert skupin in solistov društva Lipizer, ki so med drugimi skladbami izvajali italijansko in evropsko himno (Beethovnovo Odo radosti). Sledilo je podeljevanje raznih državnih odlikovanj posameznikom in organizacijam.
Sprejema so se udeležili ugledni predstavniki svetne in cerkvene oblasti. Med njimi so bili župani (tudi slovenski), predstavniki dežele in pokrajine. Med parlamentarci je bil prisoten tudi senator Dimitrij Volčič, tudi evropski poslanec. Prisotna sta bila go-
V	ponedeljek in torek se je po enem samem tednu ponovno sestal občinski svet. Na dnevnem redu je bila za nas posebno pomembna tretja točka, ki je predvidevala proračunsko spremembo. Med raznimi členi le-te je bil namreč tudi potreben znesek 540 milijonov lir za gradnjo športno-rekreacijskega centra v Pevmi, na katerega čakamo že preveč let. Omenjena vsota je namreč zdrknila na proračun za leto 2001, med proračunsko razpravo konec meseca februarja pa je svetovalka Oljke-SSk Erika Jaz-bar predstavila v ta namen a-mandma, ki ga večina sicer ni
MED SLOVENCI V LAŠKEM
Rada pa bi bralce seznanila z novimi prireditvami, ki jih mislimo izpeljati v kratkem. Najprej naj omenim, da nam je občinska uprava dodelila dva dneva na reviji Monfalco-nestate. To je ši roko zasnovana manifestacija v organizaciji tržiške občine; ta se bo začela v mesecu juniju ter trajala do prvih septembrskih dni. Tako naj bi v soboto, 1. julija, na trgu Republike v Tržiču s celovečernim programom nastopila plesna skupina Stu ledi in Tamburaški ansambel iz Boljunca. V soboto, 2. septembra, pa naj bi odprli ob 18.30 Razstavo srednjeevropskih umetnikov, ob 21. uri pa naj bi na trgu Falcone e Borsellino sledil Drugi srednjeevropski Tržič, se pravi nastop raznih pevskih skupin iz tega prostora. Zlasti organizacija tega drugega večera zahteva veliko truda in stroškov. Zato se v teh dneh obračamo na razne naslove, da bi nam
riški nadškof msgr. Dino De Antoni ter upokojeni nadškof pater Anton Vital Bommarco. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki družbenega življenja in tiska.
Iste dni je bil v Gorici tudi obisk občine Celovec iz Koroške, ki je pobratena z Gorico. Koroški gostje so v glavnem prispeli v Gorico s posebnim starim vlakom po nekdanji progi južne železnice iz dobe avstrijskega cesarstva. Celovškega župana in goste je sprejel goriški župan Valenti. Naj še spomnimo, da seje go-riška občina pobratila s celovško v šestdesetih letih, ko je bila v občinski večini prvič tudi slovenska stranka.
sprejela, župan pa seje obvezal, da bo prva proračunska sprememba popravila celotno zadevo.
Ob razburkanem poteku razprave okoli proračunske spremembe, ki je ponovno pokazala krhkost politične večine, ki upravlja goriško občino, je za nas pomembno predvsem dejstvo, da je bila omenjena točka sprejeta. Prisotnost postavke v proračunu sicer ne jamči, da se bodo dela za gradnjo centra začela v tem letu, saj je zadeva v rokah tehničnih uradov, vsekakor pa gre za pomemben dosežek.
priskočili na pomoč z denarnimi prispevki. Uslugo jim bomo povrnili s tem, da bomo v programu objavili njihove oglase. Konec septembra ali na začetku oktobra pa se za naše društvo obeta velik dogodek. Če bo šlo vse po sreči, bomo takrat odprli svoj sedež. Vsekakor pa bomo o tem pravočasno obvestili širšo slovensko javnost, saj bo to praznik ne le za nas, ampak tudi za vse, ki jim je pri srcu razvoj slovenstva v Tržiču in Laškem nasploh.
Dovolite mi, da se tudi na teh straneh zahvalim vsem zvestim članom društva, mladim in novim odbornikom, vsem gospodinjam, ki nam rade pomagajo ob organizaciji srečanj, ki sledijo našim pobudam, ter vsem, ki na katerikoli način skrbijo za razvoj društva in mu pomagajo. O-sebno in vsi pri društvu smo tudi hvaležni javnim ustanovam: goriški pokrajini in občini Tržič, SSO in SKGZ, dober-dobsko-sovodenjski banki in vsem, ki z nami sodelujejo.
IVA KORSIC
Že v prejšnji številki smo poročali o bralni olimpiadi, ki je potekala konec maja po osnovnih šolah goriškega in doberdobskega ravnateljstva in je tudi letos spodbujala šolarje vseh stopenj k pozornemu prebiranju dodeljenih knjig. Odgovore bralnih kvizov je preverila Danila Ko-mjanc, ki se je v letošnjem šolskem letu povsem posvetila Bralni znački in seveda olimpiadi; spise pa, katerih naslovi so bili tesno povezani s prebranimi pripovedmi, je ocenila komisija, ki sojo sestavljali prof. Nataša Paulin, do lanskega leta ravnateljica na Doberdobskem, časnikar Igor Devetak in knjižničarka Luisa Gergolet. Podeljevanje nagrad je potekalo z Bralno značko v ponedeljek, 5. t.m., vgoriškem Kulturnem domu, ki so ga popolnoma zasedli u-čenci, njihovi učitelji, ravnateljica Mirka Brajnik in njena namestnica v doberdobskem ravnateljstvu Loredana Nanut. Letos je bila prireditev še posebno slovesna, saj je naša bralna značka slavila 20. obletnico (Paulinova seje spomnila Vide Blažko, prve spod-bujevalke BZ), zato so bile med prisotnimi tudi ugledne osebnosti: Tilka Jamnik, predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Iva Deve-
Zmaji v mavričnih barvah so v petek, 2. junija, že nad vhodom v telovadnico Kulturnega centra Lojze Bratuž oznanjali, da se bo v njej godilo nekaj nevsakdanje lepega. In resje bilo tako. V večernih u-rah je tam potekala skupna prireditev osnovnošolcev, ki obiskujejo OŠ O. Župančič v Gorici, J. Abram v Pevmi, F. Erjavec v Štandrežu, A. Gradnik v Števerjanu in L. Zorzut na Plešivem. Skupaj so se želeli posloviti od iztekajočega se šolskega leta, v prijateljskem stiku še drugim posredovati, kako polna je Sreča v srečanju. Zato so večeru dali tak naziv, ki bi ga gotovo bil vesel tudi Tone Pavček, veliki prijatelj otrok, ki v vsaki besedi zmeraj išče še drugo, v njej skrito. S svojimi vzgojiteljicami, predvsem z nenadomestljivo Majdo Zavadlav, ki jih je skrbno vadila za nastop in govor, s Ketty Tabaj, ki je bila iskriva oblikovalka glasbenega dela, s Silvanom Bevčarjem, zelo spretnim oblikovalcem prostora, pa z Alenko Rapo-tec, Barbaro Peršič, Franko Padovan, Kristino Ožbot, Silvano Vogrič in Aleksijo Klanjšček ter seveda z režiserjem Janezom Povšetom, ki je skladno združil posamezne prizore in jih izoblikoval v celoto, staršem in vsem prijateljem otrok ter gostom - med njimi je bila tudi ravnateljica Majda
tak, predstavnica ZPM Nova Gorica, ki že dvajset let spremlja našo Bralno značko, Manca Perko, koordinatorka BZ pri ZPMS, Andreja Duhov-nik-Antoni, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji, ki je pomagala pri realizaciji letošnje prireditve. Protagonisti jutranjega srečanja, ki gaje tako prisrčno povezovala učiteljica Majda Zavadlav -ona je tudi prebrala pisne izdelke, ki so prejeli prvo nagrado, - pa so seveda bili učenci. Zborček OŠ F. Erjavec iz Štan-dreža pod vodstvom Ketty Tabaj je živahno uvedel praznovanje s pesmijo Dežela branja. Krajši poseg je imela g. ravnateljica Brajnikova, ki seje zahvalila vsem, prej omenjenim uglednim gostjam, ki pomagajo, da se vsako leto uresničuje ta knjižna pobuda. Za-
Corsi, predsednikZSKP Damjan Paulin, Elena Orzan, občinska svetovalka s krminske občine; veliko je bilo nekdanjih učiteljev - so učenci poklonili radoživo prireditev, ki bo še dolgo ostala kot svetel spomin v naših srcih.
Dvesto otrok je razigrano priteklo v natrpano telovadnico in se postavilo v polkrog pod velikimi pisanimi papirnatimi zmaji, ki so bili pripravljeni na polet v sinje daljave, in pred živobarvnimi panoji ter zaželelo vsem lep večer. Posamezni učenci so predstavili svojo šolo, obenem iskreno pozdravili vse ostale. Vsaka šola je nastopila z duhovitimi prizorčki in zabavnimi utrinki iz šolskega dogajanja. Tako so pevmski učenci odigrali Tončka Makarončka, ki prvič odhlača v šolo; plešiv-ski so pripovedovali Zgoc/bo brez konca, pri kateri je nona zamešala razne pravljične junake in jih postavila v napačne pripovedi. Šolarji iz Gorice in Štandreža so pripravili hudomušno anketo o šolskem življenju. Štandrežci so prikazali nekoliko preoblikovano pravljico o sedmih oz. šestih kozličkih - eden jim je ušel. Goriški učenci so nagajivo "prekinili" program s plesom, ki je dvakrat naznanil reklamo za dober nakup; le-ta je izzvala nemalo smeha zaradi domiselnih ponudb.
hvala pa je šla tudi učiteljicam za njihovo vztrajno delo, Odboru staršev za pomoč, Kulturnemu domu in gospe Lo-redani Prinčič Ressi, ki je s svojim fotografskim aparatom spremljala potek BZ (fotografije so bile razobešene v preddverju KD). Poudarila pa je seveda pomembnost branja za duhovno in strokovno rast in zaželela otrokom še veliko lepega ob knjigah. Za njo je spregovorila Tilka Jamnik, podpredsednica BZ Slovenije, ki je prinesla pozdrave Toneta Partljiča in vseh, ki vodijo BZ. Čestitala je našim otrokom za zvestobo pri gojenju lepe slovenske besede pa tudi italijanskega in drugih jezikov. Povedala jim je, naj se trdno oklepajo knjige, ker le-ta najbolje spregovori o svetu in z njo vsak osvaja nova spoznanja.
Števerjanski otroci pa so naštudirali prizor Življenje v šo-
li,	tisti šoli, ki jih je sprejela kot mamica. Med prizorčki je mogočen zbor - peli so vsi otroci - pod energično taktirko učiteljice Ketty zapel vedre pesmice, oglasili so se tudi orff-instrumenti in glas trobente Mitje Juretiča ter harmonike Tadeja Langa. Vroči ritem mamba je zapolnil premore.
Bogati spored je sklenilo toplo ploskanje. Ravnateljica didaktičnega ravnateljstva Gorica Mirka Brajnik se je zahvalila vsem, ki so se trudili, da je prireditev tako lepo uspela, pa tudi vsem, ki so jo gmotno podprli, in sicer Slovenski kulturno gospodarski zvezi, Svetu slovenskih organizacij, Kulturnemu centru Lojze Bratuž, Odboru staršev, Kmečki banki in Zadružni banki Doberdob-Sovodnje. Tudi predsednica OS Katja Klanjšček je pozdravila prisotne in se zahvalila staršem, ki so po svojih močeh pomagali pri letošnjih dejavnostih združenja staršev.
Za konec je bučno zadonela pesem Dežela branja. Nakar so se vsi "preselili" na igrišče pred telovadnico, kjer je bila zakuska, ki jo je pripravil Odbor staršev oz. starši. Prijetna družabnost se je nadaljevala pozno v noč.
IK
Po pesmici Sladka dežela in kratkih mislih o knjigi, je na oder stopila pesnica Neža Maurer in recitirala s "pomočniki" iz dvorane nekaj svojih živahnih pesmic. Nato je na odru zakraljeval klovn Mika-Ma-ka (Eva Škofič Maurer), ki je s svojo prekipevajočo simpatijo in žonglersko spretnostjo spravil v smeh in aktivno sodelovanje celo dvorano. Za tem pa je sledilo podeljevanje nagrad. Bralne značke so prejeli predstavniki razredov; vsaka šola bo namreč imela svojo podelitev. Tudi letos je Kmečka banka po posredovanju Odbora staršev darovala vsem petošolcem knjižni dar.
Nagrade - knjigo - za bralni kviz so prejeli: 1. r. 1. Mi-chele Glessi, OŠ P Butkovič (Sovodnje); 2. Giada Giunto-
li,	OŠ R Voranc (Doberdob); 3. Charlotte Nanut, OŠ O. Župančič (Gorica);
2. r. 1. Anida Valič, OŠ O. Župančič; 2. Elena Costariol, 3. Carlotta Tomšič, OŠ R Butkovič;
3. r. 1. Costanza Frandolič, OŠ A. Gradnik (Števerjan); 2. Riccardo Lulli, Saša Butkovič, OŠ R Butkovič;
4. r. Aljaž Srebrnič, OŠ L. Zorzut (Plešivo); 2. Karin Marson, OŠ R Butkovič; 3. Mihail Nanut, OŠ F. Erjavec (Štandrež);
5. r. 1. Michele Novosel, OŠ R Butkovič; 2. Andrej Dro-sghig, OŠ Vrh; 3. Marlenka Petejan, OŠ P. Butkovič.
Nagrajenci ustvarjalnega pisanja:
1. r. 1. Greta Lefons, OŠ R Voranc; 2. Samuel Devetak, OŠ R Butkovič; 3. Serena Peric, OŠ R Voranc; najbolj izviren: Riccardo Fonio, OŠ O. Župančič; najboljši jezik: Giada Giuntoli, OŠ R Voranc;
2. r. 1. Elena Costariol, OŠ R Voranc; 2. Ivana Pal j k, OŠ J. Abram (Pevma); 3. Mitja Sirk, OŠ L. Zorzut; najbolj izviren: Gregor Gergolet, OŠ R Voranc; najboljši jezik: Greta Cotič, OS Vrh;
3. r. 1. Andrej Brešan, OŠ A. Gradnik; 2. Tjaša Devetak, OŠ Vrh; 3. Michele Schinca-riol, OŠ F.- Erjavec; najbolj izviren: Tina Del Fabbro, OS F. Erjavec; najboljši jezik: Ivana Danielis, OŠ R Voranc;
4. r. 1. Jerica Klanjšček, OŠ O. Župančič; 2. Albert Vončina, OŠ J. Abram; 3. Harjet Antonič, OŠ R Butkovič; najbolj izviren: Karin Marson OŠ R Butkovič; najboljši jezik: Lara Prinčič, OŠ A. Gradnik;
5. r. 1. Julijan Černič, OŠ Vrh; 2. Greta Beuciar, OŠ J. Abram; najbolj izviren: Jurij Klanjšček, OŠ J. Abram; najboljši jezik: Irene Costariol, OŠ R Voranc. Žreb je prisodil še enajst nagrad: Patrick Fio-relli, 4. r. R Voranc; Erik Pro-derutti, 3. r. O. Župančič; Ni-cola Penso, 3. r. Romjan; Maria Devetta, 2. r. Romjan; Nik-ka Pahor, 1. r. F. Erjavec; Valentin Radinja, 5. r. J. Abram; Ambra Makuc, 5. r. F. Erjavec; Petra Frandolič, 3. r. R Vo-
! rane; Erik Frandolič, 3. r. R Voranc; Matija Komjanc, 1. r. J. Abram; Martina Robazza, 2. r. J. Abram.
IZ DELOVANJA OBČINSKEGA SVETA
V PRORAČUNU VSOTA ZA PEVMO
■SP
S 3. STRANI
SKUPNA PRIREDITEV OSNOVNIH ŠOL RAVNATELJSTVA GORICA
RADOSTEN SPEV OTROK
DAMJAN PAULIN: ŠTANDREŽ 1 947-2000
POVOJNI IN SEDANJI UTRIP V ŠTANDREŽU
IVA KORSIC
Ko se še zmeraj bije pravični boj za nadaljnji obstoj Je-remitišča, je bila v tem zaselku, iz katerega še vedno veje starodavni duh, v četrtek, 1. junija, predstavitev zadnjega raziskovalnega napora kulturnega in političnega delavca dr. Damjana Paulina. Veliko domačinov in Goričanov se je zbralo na Zornovi domačiji - pri Prvačkovcih kjer so med rdečimi gorečkami in starim kmečkim orodjem sedli za mizo avtor, prof. Lučana Budal in dr. Drago Štoka. Večer se je začel s pes m ima Rož, Podjuna, Zila in Lipa MePZ Štandrež pod vodstvom Tiziane Zavadlav in uvodnimi mislimi Vande Srebotnjak, ki je vse povabila na naslednjo ru-mitarsko pobudo, na kresovanje 23. junija.
O knjigi, ki nosi naslov Standrež 1947-2000 in v kateri je, kot se že razbere iz naslova, dr. Paulin z dokumentarnim in bogatim fotografskim gradivom zaobjel zgodovinski pregled Štandreža zadnjih 50 let (s povzetkom v italijanščini), je s pretehtanimi besedami spregovorila prof. Lučana Budal. Njene misli so bile tem bolj občutene, saj je sama Jeremitarka.
Kot je dejala, sodi Paulinovo zadnje delo med pobude za ohranitev istovetnosti najstarejšega štandreškega zaselka, ki mu grozi "brezobzirna sivina cementa". Prve strani je avtor posvetil povojnim pričakovanjem Goriške, ki se je morala soočiti z grenko realnostjo nove razmejitve. V drugem poglavju je oris delovanja goriške občinske u-prave, ki je zmeraj mačehovsko ravnala s to slovensko vasjo. Paulinu je to dobro znano, saj se je kot občinski svetovalec dolgo let potegoval za pravice domačega kraja.
V knjigi najdemo nato pogled na ustanovitev štandre-ške rajonske konzulte, ki seje vedno borila in se še bori proti razlaščanju slovenske zemlje. Naslednje poglavje je namenjeno gospodarstvu, urbanističnim načrtom in delovanju Slovenske mestne konzulte, ki je zavzeto podpirala štandreške koristi. Štirideset strani obravnava šolstvo v Štandrežu, delovanje katerega je podkrepljeno s fotografijami in tudi s seznamom učnega osebja in učencev. Veliko strani je posvečenih razvejanemu kulturnemu delovanju vasi, ki je bilo in je izredno živahno. Sklepno poglavje pa navaja še krajevne objekte, dvorane in spomenike.
O boleči temi nepretrganega razlaščanja slovenske zemlje, ki je vseskozi prisotna, je spregovoril dr. Drago Štoka. Kot dolgoletni deželni svetovalec je namreč spremljal žalostna dogajanja v Štandrežu, ki so skupna Dolini na Tržaškem. V raznih dobah je po slovenski zemlji segala in še sega tujčeva roka, ki jo je izredno težko zaustaviti. Mejo, ki je trdo posegla v štandreški
živelj, ostro prikazuje platnica, ki jo je oblikoval Franko Žerjal.
Vse tri knjige o štandreški stvarnosti skozi stoletja do današnjih dni so sad nekajletnega zbirateljskega dela Damjana Paulina, ki je z njim preprečil, da bi krajevni dogodki tonili v pozabo. Žal se nobena druga slovenska vas na Goriškem ne more ponašati s tako zavzetim zapiso-
valcem krajevne zgodovine. Prav bi bilo, da bi se po njem zgledovali tudi kulturniki iz drugih vasi in, čeprav amatersko, a tem bolj zavzeto zapisovali življenjske dogodke, predvsem pa pričevanja njih prebivalcev, preden jih čas popolnoma ne zabriše.
Ob sklepu seje Paulin zahvalil vsem, ki so podprli izdajo dela, in sicer PD Štan-drež, ki je omogočilo izid, in finančnim podpornikom, Zvezi slovenske katoliške prosvete, Štandreškemu rajonskemu svetu in Zadružni kmečki banki iz Doberdoba in Sovodenj, ter seveda prof. Lučani Budal, kije publikacijo lektorirala, in Eriki Černič, ki je pregledala italijanski tekst. Simbolično je tri izvode daroval trem mladim z Jeremiti-šča, ki se zavzemajo za ohranitev svoje zemlje in kulturne dediščine. Knjigo, ki naj bi "prispevala k bolj premišljenemu in spoštljivemu obravnavanju teritorija," je avtor poslal tudi županom Valentiju iz Gorice, Špacapanu iz Nove Gorice, Petejanu iz Sovodenj in Valenčiču iz občine Šem-peter-Vrtojba.
Prijazni Jeremitarji in odborniki PD Štandrež, ki je bilo pobudnik večera, so prisotnim postregli s pijačo in prigrizkom.
NA PRAZNIKU SPARGLJEV
PIKRA "POLITIČNA11 ENODEJANKA
MePZ PODGORA NA TRIDENTINSKEM
Na tradicionalnem Prazniku špargljev v Štandrežu je tudi letos med kulturnim sporedom našel samostojen kotiček gledališki trenutek. Izrez iz dramskega sveta sta nam po že ustaljeni navadi ponudila vsem dobro znana in zmeraj bolj priljubljena štandre-ška komedijanta Majda Zavadlav in Božo Tabaj. V nedeljo, 4. junija, sta na vaškem prazniku v župnijskem vrtu med lipami, ki so razpirale opojne cvetove, odigrala enodejanko Janeza Povšeta Politika tudi prav pride v režiji Janeza Starine. Novi odrski podvig sta izvedla z njima lastno naravno privlačno prepričljivostjo, čeprav sta bila gotovo utrujena, saj sta prejšnji večer, v soboto, 3. junija, nastopila v Radovljici na 39. Linhartovem srečanju in z Andersonovo kome-dijo/azsem Berto tako očarala gledalce, da so se ujeli v njuno nepopustljivo mrežo in jima ob koncu podarili petnajstminuten aplavz.
Povšetovo kratko delo se satirično in z dobršno mero avtoironije ponovno dotika našega malega zamejskega, pa vendarle zmeraj vročega
političnega kotla - tega je Pov-še dokaj posrečeno obravnaval v komediji Kandidiraj, le kandidiraj!, s katero je Dramski odsek PD Štandrež proslavil svojo tridesetletnico. Na prizorišču je tokrat zakonski par. Mož se vrne ponoči še kar "okajen" domov iz gostilne; da bi se izognil "sveti jezi" svoje žene, ji pač natvezi, da je bil na političnem sestanku, in ji ob nalivanju vina dokazuje, kako bi bilo vse preprosto, če bi mogli prepričati "vodilne" zamejce, krovne organizacije in še domače župnike, v karkoli - v kaj, sicer še sam ne ve.
Natančno naperjene puščice v znane zamejske osebnosti so zadele v živo politične in kulturne tarče in seveda spravile v smeh številne prisotne. Komedija je bila pristna v svojem "verističnem" prikazu, saj sta jo Božo in Majda prestavila v štandreško narečje in jo po svoje popoprala, pa še Starina jo je režijsko o-brusil. Tako smo se zopet nasmejali "zamejskim napakam" in naši politični majhnosti in nemoči nasploh.
■— IK
PRIZNANJE
KLJUB
VSEMU!
V nedeljo, 4. junija, je mešani zbor Podgora nastopil na Mednarodnem zborovskem tekmovanju v kraju Male pri Trentu. Predstavil se je v kategoriji polifonije. V končni oceni je zbor zasedel 4. mesto, če upoštevamo vse nastopajoče zbore, medtem ko je bil v svoji kategoriji najboljši.
K temu pa gre dodati, da je bila raven tekmovanja precej nizka, organizacija zelo slaba. Največ zborov se je predstavilo v kategoriji gospel. Čutiti je bilo, da je bila organizacija izvedena daleč od kraja, kjer je tekmovanje potekalo. Preveč je bilo improviziranega pristopa prirediteljev. Najbolj porazno pa je dejstvo, da je komisija ocenjevala zbore za dokončno lestvico ne glede na kategorijo nastopanja, to pomeni, da so bili polifonski zbori postavljeni na isto raven s tistimi, ki so izvajali samo črnsko duhovno ali narodno glasbo. Ker publike ni bilo nikjer, so se zbori praktično poslušali sami. Res čuden način za organizacijo mednarodnih zborovskih srečanj!
Vabimo vas z Novim glasom na SVETOLETNO ROMANJE V RIM
od 4. do S. septembra.
Odhod avtobusa iz Trsta s postankom v Sesljanu, Jam-Ijah in Gorici. Vpisovanje na naših uredništvih v Gorici (tel. 0481 533 177) in Trstu (tel. 040 365 473) ter pri g. Jožetu Markuži (tel. 040 229 166).
Pohitite z vpisom!
SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ IZ ŠTEVERJANA
vabi na ZAKLJUČNI KONCERT MePZ F. B. SEDEJ
pod vodstvom prof. Bogdana Kralja v petek, 9. junija 2000, ob 21. uri v domači farni cerkvi POD POKROVITELJSTVOM ZSKP - GORICA
OBVESTILA
nabiralna AKCIJA za obnovo župnijskih prostorov pri sv. Ivanu v Gorici na pobudo SD Sončnica: lahko prispevate z darovi in brezobrestnimi posojili od enega do petih let. Darove lahko nakažete na tekoči račun št. 94981 pri Goriški hranilnici - ag. 1ABI: 6180, CAB: 12411, ul. Carducci, na ime: Chiesa diSan Giovanni -Gorizia, ali pa jih oddaste župniku ali na upravo našega lista. Za posojila se lahko obrnete do župnika C. Žbogarja.
romanji: v lurd od 5. do 11. julija. Vpisovanje pri msgr. Francu Močniku (tel. 0481 531743, od 11. do 12. ure) ali prijoani Nanut (0481 520233 ali 0481 21419).
VLJIJDNO VABLJENI na posvet Etiopija-Eritreja, nepotrebna vojna, ki bo v petek, 9. junija, ob 18. uri v dvorani Giuseppe dellaTorre, ul. Garibaldi 7, v Gorici. Sodelujeta prof. Marija Paola Pagnini, ravnateljica Mednarodnih diplomatskih ved v Gorici, in senator Dimitrij Volčič.
UČENCI SREDNJE šole Trinko vabijo na zaključno šolsko pri-red\tev Arabeska mladih src v petek, 9. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Spored: nagovor pesnika Marka Kravosa ob podelitvi bralnih značk, nastop šolske gledališke skupine z igro Noč, ko je posijalo sonce, nastop šolskega pevskega zbora, nastop plesne skupine doberdobskin učencev.
VGALERTJ1 KULTURNEGA doma v Gorici je do 19. junija na o-gled skupinska razstava južnoameriških slikarjev M. Du Vale, M. Melange in E. Joca z naslovom 6raz/7sfa' motivi. Odprta je od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure v delavnikih ter v večernih urah med prireditvami.
DAROVI
ZA CERKEV na Peči: Gizela Devetak Stanzani 70.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Anna For-chiassin Gorkič 50.000; Alma Pavletič 50.000 lir.
ZA LAČNE otroke po svetu -za misijon p. Kosa: Cilka Černič Cotič 50.00; N.N. iz Rupe 50.000; N.Ž. Z. 35.000; N.N. s Peči 100.000 lir.
ZA NOVI glas: M.L. Trst 100.000 lir.
ZA CERKEV v Dolu: druž. Li-picar v spomin na pok. Antonijo Simčič 500.000 lir.
ZA cerkevsv. Ivana: Marjan Bednarich v spomin na Marijo Marc vd. Bric 200.000 lir.
ZA OBNOVITVENA dela pri sv. Ivanu: družina Grudina 500.000; letošnji prvoobha-janci 260.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: Teodora Koron Florenin v spomin na svakinjo Jušto 25.000; N.N. 5.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Cilka Černič Cotič 50.000 lir.
ZAKLJUČNI KONCERTI
GOJENCEV SCGV KOMEL
V galeriji zvokov in glasov je naslov zaključnega koncerta gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V soboto,
10. t.m., bodo nastopili ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pretežno mlajši gojenci na pihala, godala, klavir; igral bo tudi ansambel kitar, prisotne razvedril otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba. V torek, 13. junija, pa se bodo v centru Bratuž ob 20.30 štirje zrelejši gojenci profesorjev pri SCGV Komel poklonili znanemu goriškemu ljubitelju glasbe s koncertom Naši solisti in memoriam Giu-liano Pečar. Bach pod cerkvenim obokom je naslov tretjega koncerta, ki bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici v soboto, 24. t.m., ob 20.30. Ob 250-letnici smrti nemškega mojstra bodo v slovenskem duhovnem središču zaživele njegove skladbe za orgle, flavto, čelo, violino, čembalo in kitare.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
Na Plešivem bo v nedeljo,
11. junija, 29. srečanje slovenskih planinskih društev iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, zlasti z jeseniškega območja. Potrjena je udeležba okrog 400 planincev, ki se bodo v jutranjem ča-i su odpravili na krajši pohod
na Krminskogoro, popoldne ob 13.30 pa bo na prireditvenem prostoru, ob osnovni šoli LudvikZorzut, uradni del srečanja s kulturnim sporedom, ki ga bodo poleg otroškega zbora Plešivo oblikovali gostujoče skupine in recitatorji. Udeležence bodo pozdravila krminski župan Paselli in župan občine Brda Mužič ter predstavniki sodelujočih društev in organizacij.
Srečanje, ki bo potekalo pod pokroviteljstvom krmin-ske občine ter v sodelovanju z ZSŠDI, ki letos praznuje 30 let ustanovitve, se bo sklenilo s planinsko družabnostjo.
OD 3. DO 26. JUNIJA 2000 TRGOvmn
II BOTTOnC
Nadja Sošol GORICA-TRAVNIK 26
prireja promocijsko prodajo: modrci, hlačke, body TRIUMPH, moške in zenske hlačke SLOGGY
Z 20% POPUSTOM
Velika izbira, obiščite nas!
11
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
12
ČETRTEK 8. JUNIjA 2000
BENEŠKA SLOVENIJA
MLADI IZ SESTIH SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV NA PETI IZVEDBI REVIJE MITTELTEATRO V ČEDADU
GLEDALIŠČE, PRIJATELJSTVO
IN SOŽITJE
INSTITUT ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE
PRED
NOVIMI
IZZIVI
ERIKA JAZBAR
Od ponedeljka, 29. maja, do petka, 2. junija, je bilo v gledališču Ristori v Čedadu ob vsaki uri dokaj živahno. Na odru so se namreč zvrstili otroci in mladeniči iz šestih držav na peti izvedbi revije Mittelteatro, ki je namenjena otroškim in mladinskim gledališkim skupinam iz naše dežele in bližnjih držav.
Pobuda se je, kot rečeno, rodila pred petimi leti v duhu Mittelfesta, zanjo pa so odgovorni pri srednji šoli De Ru-beis iz Čedada. V tako kratkem razdobju seje pobuda o-bogatila in pridobila na ugledu in - velja tudi povedati - na številčnosti. Organizator in ideator pobude je Andrea Martinis, ki poučuje na ome-
njenem čedajskem zavodu in je sam povzel glavne smernice vsakoletnega gledališkega mladinskega srečanja: organizatorji si prizadevajo, da bi v mlajših in najmlajših generacijah vzbudili ljubezen do gledališča, ki se lahko izraža v sodelovanju pri amaterski skupini ali v zahajanju v gledališke dvorane. Ob tem ne gre spregledati širšega obsega, ki ga zajema iniciativa, in sicer srečanje mladih, ki izhajajo iz šestih držav našega ožjega srednjeevropskega prostora. Na Mittelteatru se mladi srečujejo, spoznavajo, tkejo prijateljske vezi in sodelujejo na skupnih projektih. Posredno se tako naučijo sožitja in spoštovanja različnosti tudi mimo meja Evropske zveze. V ta namen gre podčrtati
tudi dejstvo, da so za gostovanje tujih otrok poskrbele same čedajske družine.
Gledališče, šola in sožitje torej. Na reviji sodelujejo šole iz srednje Evrope s skupinami, ki prihajajo iz Koroške (Beljak in Reichenfels), Nemčije (Bamberg), Hrvaške (Zagreb), Madžarske (Debrecen), medtem ko Slovenijo zastopata dve skupini, in sicer z Bovškega in s Krškega. Iz videmske pokrajine se je poleg italijanskih osnovnih šol in vrča udeležil pobude tudi dvojezični šolski center iz Spetra, ki seje posebno izkazal v petek popoldan. Na reviji je tako sodelovalo 783 dijakov, medtem ko je bilo učiteljev, mentorjev in profesorjev kar sedeminosemdeset.
Z občnega zbora Inštituta za slovensko izboraževanje iz Spetra, ki je pomemben predvsem zato, ker skrbi za pouk v dvojezičnem šolskem centru v Spetru, je izšlo tudi novo vodstvo: Pavel Petricig bo odgovarjal za predsedniško mesto, Giorgio Banchig pa je podpredsednik, ob njih pa skrbijo za delovanje še Aldo Clodig, Marisa Cencig, Maurizio Namor, Renata Cromaz, Donatella Rut-tar, Antonella Lozsach. Na prvi seji so prisotni odborniki ugotovili, da število otrok v šolskem centru stalno raste, tako da bosta v prihodnjem šolskem letu nujni dve sekciji za prvi razred, saj se je vpisalo 28 otrok. To pomeni, da bo treba najti potrebna finančna sredstva, saj višje število otrok prinaša večje odgovornosti, prostorsko stisko in višje stroške.
ROMANJE NA STARO GORO
V	špetrski foraniji se pripravljajo na skupno romanje vseh domačih župnij na Staro Goro, ki je za beneške Slovence najbolj priljubljena Marijina božja pot. Romanje bo v nedeljo, 11. junija, vabljeni pa so mladi in starejši, otroci in družine, pevci ter društva. Program predvideva zbiranje na starogorskem trgu, ob 9.30 bo krenila procesija proti svetišču s križi vseh župnij, duhovniki, pevskimi zbori in verniki. Med procesijo bodo verniki peli litanije tistih svetnikov, katerim so posvečene cerkve v Nadiških dolinah. Ob 10. uri bo slovesna maša. Pesmi in mašno darovanje bodo v italijanskem in slovenskem jeziku. Opoldan bo družabnost, ki jo bodo popestrili pevski zbori in domači ansambli.
V ZNAMENJU PRESEGANJA MEJE
DVA POHODA
PO NAMIŠLJENI ČRTI
KD Rečan prireja tudi letos pohod ob odprti meji iz Topolovega na Livek pod geslom Po namišljeni črti/Al di la del la linea immaginaria. Novost letošnje pobude je v tem, da ne bo stekla ob Postaji Topolove v mesecu juliju, temveč kar nekaj tednov prej, in sicer v nedeljo, 25. junija. Vsi tisti, ki se želijo udeležiti prisrčnega prijateljskega snidenja med obmejnimi ljudmi, se morajo predhodno vpisati, da lahko nemoteno prestopijo mejo. Vpisovanja so odprta med drugim na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu (0432 731386) in v dvojezičnem šolskem centru v Špetru (0432 727490) do 20. junija.
POHOD PRIJATELJSTVA
V	nedeljo, 18. junija, se ljubitelji narave in pohodov lahko udeležijo tudi 7. Mednarodnega pohoda prijateljstva, ki ga prirejata KD Lipa in Jua-naz iz Čenebole. Tistim, ki bi se radi udeležili pohoda po odprti meji, povejmo, da sta možni daljša (14 km) in krajša (7 km) proga. Prva skupina bo startala iz Podbele ob 10. uri, v istem času se bo iz Robidi-šča premaknila druga. Organizatorji predvidevajo, da bodo vsi udeleženci v Čeneboli ob 12. uri, ko bodo poskrbeli za družabnost in nagrajevanje ter za kulturni spored. Za vpis je čas do 11. junija (Aldo Cont, tel. 0432 728545).
SREČANJE ZAPUOJMO JO NA SRED VASI
To je naslov prisrčnega vaškega srečanja, za katerega bodo poskrbeli pri društvu Rečan z Les. V soboto, 10. junija, ob 20.30, vabijo ljubitelje slovenske pesmi in glasbe, domačega vzdušja in starih navad v Gorenje Bardo. Ob odkritju novega korita, ki bo kraljevalo na vaškem trgu, bosta zapela zbora Tri doline/Tre valli iz Kravarja in MePZ Rečan z Les, prisotne pa bodo razveselili tudi domači godci.
Srečanje prirejajo, da bi o-budili staro navado, ki je veljala še pred nekaj leti, ko se je vaška mladina oz. skupnost zbirala v toplih poletnih večerih na trgu in s pesmijo ter harmoniko pela stare slovenske pesmi. Tisti, ki cenijo delovanje KD Rečan, vedo, da so tovrstna srečanja zelo prisrčna. Tudi zunanji opazovalec se na njih čuti doma.
ŽIČNICA ZA SVETE VIŠARJE
ZAČETEK POLETNE SEZONE
V	soboto, 3. junija, seje začela poletna sezona na Svetih Višarjah. Letos bo svetišče na vrhu priljubljene gore še posebno zanimivo, v kolikor je bila višarska cerkev uvrščena med jubilejne cerkve v okviru svetega leta 2000. Romarji bodo tako lahko dobili tudi svetoletni odpustek. Prav v tem okviru se pričakuje letos večja prisotnost romarjev, ki že stoletja obiskujejo svetišče, v prvi vrsti Slovencev, pa tudi Korošcev in Furlanov.
Žičnica bo obratovala prvi dve soboti in nedelji v juniju (3. in 4. ter 10. in 11.), nato pa vsak dan od 17. junija do
10.	septembra. Ob koncu poletne sezone bo obratovanje spet osredotočeno na sobote in nedelje, vse do 1. oktobra, ko bo tudi slovesni sklep letošnje sezone. Hkrati kot žičnica bo odprto tudi svetišče in z njim razne prodajalne ter okrepčevalnice na vrhu Svetih Višarij. Svete maše bodo vsak dan ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih pa tudi ob 10. in 15. uri.
Cena žičnice bo ostala nespremenjena v primeri z lansko sezono: tudi letos ponuja družba Promotour posebno
ugoden paket, ki ga sestavljata povratna vozovnica za žičnico ter kosilo (en obrok in pijača) v eni izmed gostiln na vrhu. Cena paketa je samo
29.000 lir.
Najvažnejša novost letošnje poletne sezone pa je brez dvoma vstop na žičnico za Svete Višarje s pobudo Karnten Card. Svete Višarje so edina turistična točka zunaj Koroške, ki je bila zaenkrat sprejeta v seznam 96 destinacij, ki jih je možno obiskati s KMrnten Čard. Izkaznica velja
56.000 lirza odrasle samoin
24.000 lir za otroke; dovoljuje, kot rečeno, prost obisk vseh 96 turističnih točk v roku treh tednov od nakupa. Kartico bo možno kupiti tudi pri blagajni žičnice, ki pelje na Svete Višarje.
Dodatno novost bomo lahko koristili od prihodnje zimske sezone. V teh dneh so namreč stekla dela za gradnjo nove žičnice, ki bo povezovala Sv. Višarje z Žabnicami, vasjo ob vznožju hriba. Žičnica bo sledila smučarski progi Di Prampero in bo gotovo predstavljala biser turistične ponudbe v Kanalski dolini.
1	iz
KNJIŽNA POLICA
ZA VSE OKUSE
Na tokratno knjižno polico ponovno postavljamo pet na novo izdanih knjig na slovenskem knjižnem trgu, ki so izšle pri Založbi Mladinska knjiga, a so si med seboj zelo različne, tako da bo gotovo vsakdo našel nekaj zase, kar je tudi prav, saj mora biti vsaka knjižna polica bogata v različnosti.
Veliki slikovni slovarje izjemna knjiga, kakršne Slovenci zaenkrat še nismo imeli, saj ga sestavlja več kot 31.500 strokovnih izrazov, pet tisoč čudovitih barvnih fotografij in več kot tisoč podrobnih ilustracij. Vsaka slika v slovarju je podrobno razložena, in to na nazoren način, vsaka slika tudi prinaša najrazličnejše podatke in olajša razumevanje še tako zapletenih stvari. Posebna 48-stranska uvodna priloga vsebuje najnovejše dosežke v astronomiji, vesoljski tehnologiji, kvantni fiziki, na področju telekomunikacij, napovedovanja vremena,
genetike, vrhunske kirurgije, arhitekture in gradbeništva ter okolja. Seveda v tem prvem poglavju ne manjkajo gesla niti o svetovnem sple-tu-internetu. Že po teh besedah se razume, da je knjiga sodobno narejena in bo pritegnila predvsem tiste zvedave bralce, ki radi hitro, jasno in nazorno zvejo v najkrajšem času o neki stvari največ. Predvsem pa bodo po njej najraje segali najmlajši in šolarji, katerim bo v oporo pri iskanju znanja. Slovenski strokovni svet, ki je pri Mladinski založbi pripravljal slovenski izvod Velikega slikovnega slovarja, se je naslanjal na angleški slovar Ultimate Visual Dictionary knjižne založbe Dorling Kin-dersley. Slovar povezuje slike in besede na svojstven način, saj so fotografije odlične, razlage kratke, uvodno poglavje
JURIJ PALJK
pomenljivo. Skratka: Veliki slikovni slovar bo našel privržence med šolarji in študenti in med vsemi tistimi, ki imajo v sebi vsaj še trohico raziskovalne žilice.
Da ni danes na svetu nič novega, vemo že od starih Rimljanov dalje, in če to komu še danes ni jasno, da je danes tudi v politiki tako, naj si vzame v roke lepo knjigo iz zbirke Klasiki Kondorja, ki nosi znan in zgovoren naslov: Življenja velikih Rimljanov; vsi vemo, da je to knjigo napisal Plutarh. Knjigo o političnih bojih, spletkah in o vsem, čemur so bili v Rimu priče, a smo danes priče tudi v naši družbi, je poslovenil legenda in garancija za dober prevod iz latinskega jezika Anton Sovre; izbral, jezikovno pregle-
dal in spremno besedo ter o-pombe pa je napisal Kajetan Gantar, prav tako steber slovenske klasične filologije. Knjiga za razumevanje včerajšnjih dni, da bolje vidiš in razumeš današnje!
Obljuba novega dne/e knjiga meditacij za vsak dan, ki sta jo napisali Karen Casey in Martha Vanceburg, v slovenščino pa lepo prevedla Vera Certalic; izšla je v Zbirki za zdravo življenje. Knjiga za tiste, ki radi vsak dan preberejo nekaj duhovnih misli, kakšen citat kakega velikega svetovnega človeka, morda še napotek, na kaj naj čez dan razmišljajo. Knjiga je polna optimizma in vedrega pogleda na svet.
Gaby Schuster in Tim Husch sta napisala dva izjemno lepa in predvsem koristna priročnika za mlade starše, saj nosita njuni knjigi naslova Skrivnosti odraščanja za dekleta/n Skrivnosti odraščanja za fante. Seveda knjigi nista prvenstveno namenjeni staršem, saj že sam naslov pove,
da bi bilo dobro, če bi ju v roke jemali vsi tisti fantiči in vse tiste deklice, ki se nekega dne zbudijo v puberteti, temu težavnemu obdobju odraščanja, ko nisi več otrok, a tudi zrela oseba ne. Staršem jo svetujemo zato, ker bo tako doma vika in krika manj, kot ga je sicer, saj vsi vemo, kako težavno je odraščanje otroka, ki postaja odrasla oseba in išče svoj prostor pod soncem. Vera Ivanšek Gregorač in Helena Pančur Gajšek sta lepo oblikovani knjigi za pubertetnike in njihove starše prevedli v slovenski jezik iz nemških izvirnikov. Knjiga je sodobno oblikovana, "hitra", jasna in razumljivo napisana, mlademu človeku govori preprosto in jasno o velikem življenju, brez nepotrebnega ovinkarjenja in slepomišenja; zato jo bodo jemali v roke prav tisti, ki jim je namenjena, najstniki, pa čeprav bi bilo prav, da bi jo prej njihovi starši, saj bi se tako izognili marsikateri u-sodni napaki pri vzgoji in bi
svojemu najstniku olajšali vstop v odraslo življenje.
Če smo povedali nekaj besed o petih knjigah, pa dodajmo še šesto; to je Atlas naravnih čudes, ki je prav tako izšel pri Mladinski knjigi. Gre za slikovit vodnik po naravnih čudesih vsega sveta, ki nam jemljejo dih, pa naj gre za Mount Everest ali vulkan Kra-katoa, za Mrtvo morje ali Namibijske puščave, za gejzire na Novi Zelandiji ali mogočne in zastrašujoče reke Amazonke, za Ayersovo skalo v avstralski samoti ali za neapeljski Vezuv, za sveti vrh Fudži ali skrivnostno jezero Titikaka. Nada in Dušan Voglar sta knjigo poslovenila iz angleškega jezika, včasih pa bo bralca še bolj kot tekst prepričal slikovni material, saj je v knjigi več kot dvesto lepih fotografij, ki pričarajo bralcu skrivnostni in lepi svet naše Zemlje. Knjiga za daljša in pustolovska potovanja v deževnih dneh na domačem divanu!
ZMERAJ MANJ ČASA TUDI ZA SPREMEMBE VOLILNEGA SISTEMA
NEGOTOVA IZVOLITEV NOVE VLADE
PRI VKLJUČEVANJU
V	EVROPSKO ZVEZO
MARJAN DROBEZ
V	Sloveniji je nujno potrebna nova vlada, čeprav le prehodna, ki bi državo upravljala do rednih parlamentarnih volitev proti koncu tega leta. Posledice sedanjega stanja, ko imamo vlado, ki lahko o-pravlja le tekoče posle, in predsednika novega kabineta, ki pa še ni izvoljen, so namreč čedalje večje. Državo, tako kaže, najbolj ogroža zaostajanje za pričakovanji in zahtevami EU pri sprejemanju in uresničevanju njenega pravnega reda. Razmerje med Slovenijo in omenjeno evropsko povezavo je v teh več kot dveh mesecih, odkar trajata vladna in politična kriza, postalo ena od osrednjih tem medstrankarskih razmerij in t.i. tekoče politike.
Tisti, ki sedanjo krizo v Sloveniji razlagajo in utemeljujejo s tem, da slovenska demokracija nima dovolj tradicije in izkušenj, da so ustava in izvršilni predpisi, med njimi poslovnik državnega zbora, nepopolni oz. nejasni, imajo seveda v marsičem prav. Toda morali bi dodati, menimo, da so zapleti v politiki in v parlamentu tudi posledica nebrzdanih teženj po oblasti in položajih, ki so plačani bolj, kot pa bi to dovoljevale razvitost in materialne možnosti družbe. K težavam in krizi pa prispeva tudi to, daje večina strankarskih voditeljev oz. vodilnih politikov med seboj sprtih do take stopnje, da ta skoraj že meji na sovraštvo.
Vladna kriza bo nemara v tem tednu rešena, če bosta tako sklenila Vrhovno sodišče in državni zbor. Vrhovno sodišče bi v odločbi o tožbi
predsednika vlade Andreja Bajuka in šestnajstih kandidatov za ministre v njegovem kabinetu zoper glasovanje v parlamentu, kjer so bili predlagani kandidati zavrnjeni, lahko odločilo, da je treba u-gotoviti in sprejeti izide prvega glasovanja na izrednem zasedanju državnega zbora v torek, 23. maja. O usodi Bajukove vlade so odločali tudi na novem izrednem zasedanju parlamenta, ki je bilo v sredo, 7. junija popoldne.
Andrej Bajuk pa bo lahko opravil še tretji poizkus za izvolitev vlade, tedaj pa bi glasovali o posameznih ministrih. Iz izjav, ki sojih dali poglavitni protagonisti koalicije Slovenija, ni razvidno, če se bo koalicija odločila za tretji krog glasovanja o novi vladi. Premier Andrej Bajuk je v petek, 2. junija, med pogovorom na televiziji POP TV sicer dejal, da bi v primeru neuspelih poizkusov za izvolitev nove vlade lahko razmišljali o možnosti za oblikovanje prehodne vlade, ki bi jo sestavljali predstavniki raznih političnih strank, ter bi delovala do rednih parlamentarnih volitev.
NASVET IN OPOZORILO IZ ZDA
O	sedanji vladni in politični krizi je v dolgem intervjuju za slovenski poslovni časnik Finance, ki je bil objavljen v petek, 2. junija, spregovoril tudi Janez Drnovšek. Menil je, "da se nadaljuje stanje, kjer nihče ne more vzpostaviti jasne večine v parlamentu, nihče ne more oblikovati dobre vlade." Zaradi tega se zavzema za vlado narodne enotnosti, ki bi jo "sestavljale vse politične stranke, zastopane v dr-
žavnem zboru". V skrajnem primeru bi sprejel mandat za novo vlado do rednih volitev, "če država res ne bi našla izhoda iz te situacije." Drnovšek je odgovoril tudi na očitek podpredsednika Marjana Podobnika, češ da se ne udeležuje sej vlade. Po njegovem "nima nobenega smisla o-življanje te vlade, ki je dobila nezaupnico in opravlja samo tekoče posle, ampak moramo iskati politične rešitve za naprej."
Negotovost glede nove prehodne vlade v Sloveniji je torej popolna. Spričo pomanjkanja časa tudi skoraj ni več možnosti za spremembo volilnega sistema. Politično življenje je predvsem podrejeno volitvam, ki bi najprej lahko bile 17. septembra, najpozneje pa 12. novembra.
Predstavniki Evropske komisije (vlade Evropske zveze) so Slovenijo že nekajkrat opozorili, da je vladna kriza upočasnila sprejemanje t.i. evropske zakonodaje, kar bi lahko povzročilo kritike v jesenskem poročilu omenjene komisije o pripravljenosti držav kandidatk za sprejem v evropsko integracijo. Blago o-pozorilo Sloveniji, izrečeno v značilnem diplomatskem jeziku, pa je 1. junija izrekel tudi namestnik državne sekretarke ZDA Madeleine Albright, StrebTalbot. Ob predaji kopije akreditivov novega slovenskega veleposlanika v ZDA Davorina Kračuna je namreč izrazil upanje, "da se Slovenija v trenutni politični situaciji ne bo bolj kot s parlamentarnimi postopki za nadaljnje približevanje EU ukvarjala sama s seboj."
VAZEN POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Državni statistični urad je v četrtek, 1. junija, začel izvajati popis kmetijskih gospodarstev, ki bo največji doslej v samostojni Sloveniji. Trajal bo do 20. junija. Po zakonu morajo podatke posredovati vsa kmetijska gospodarstva ne glede na lastništvo, če gospodarijo z najmanj hektarom kmetijskih zemljišč. Popis bo zajel tudi tista gospodinjstva in posameznike, ki uporabljajo tudi manj kmetijskih zemljišč ali gozdov.
Popis bo pomenil le osnovo za statistično raziskovanje kmetijstva, ne pa morda izhodišča za dodatno davčno ali drugačno obremenjevanje kmetov. Popis bo tokrat prvič usklajen z mednarodnimi priporočili in bo izveden tudi na zahtevo EU. V državah EU morajo tak popis opraviti vsakih deset let. Na podlagi podatkov bo država določila merila za dajanje finančne pomoči kmetijam, ki pa bodo lahko sodelovale tudi na natečajih za financiranje iz evropskih skladov. Zbrani podatki bodo nadalje omogočili pregled stanja v kmetijstvu in primerjavo te gospodarske dejavnosti z drugimi evropskimi državami. Poleg zemljišč, tako tistih v lasti kmeta kot tistih v najemu, popisujejo tudi osebe, ki zemljišča obdelujejo oz. so člani gospodinjstev. Podatki bodo služili tudi za vzpostavitev ali dopolnitev registra kmetij, ki so v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Popis izvaja več kot 1700 usposobljenih popisovalcev. Prvi podatki bodo znani že v juliju. Stroški velike statistične akcije bodo znašali najmanj 430 milijonov tolarjev.
——— M.
PUBLIKACIJA Z BOGATO KRONIKO
100 LET OTROŠKEGA VRTCA V SOLKANU
Otroški vrtec v Solkanu proslavlja v letošnjem letu stoletnico delovanja. Nastal je iz društva Otroški vrt, ki so ga Solkanci ustanovili decembra 1900. Kronika navaja, daje ta predšolska varstvena in vzgojna ustanova do pričetka prve svetovne vojne leta 1914 delovala v prostorih vile Rica-bona v sedanji Šolski ulici. Tedaj je kot vzgojiteljica v njem največ časa delovala Marjetica Koršič iz Gorice. L. 1924 so vrtec zaradi potujčevalnih namenov prevzele italijanske oblasti in pod njihovo upravo je deloval do propada fašističnega režima leta 1943. Kronika otroškega vrtca vse-
buje še druge dogodke in obdobja, ki jih predstavljajo na razstavi z naslovom 700 let našega vrtca. Pripravili sojo s sodelovanjem Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in založbe Branko (Branko Lušina). Razstava v solkanskem vrtcu, ob tamkajšnjem parku, je odprta vsak delovnik od 13. do 15. ure. V počastitev 100-let-nice vrtca v Solkanu bosta Pokrajinski arhiv in Založba Branko izdala posebno publikacijo, pripravljajo pa tudi razširjeno razstavo v zgradbi Krajevne skupnosti Solkan in slavnostno akademijo v Kulturnem domu Nova Gorica.   M.
CERKVI VRNJENA GOSTILNA
DENACIONALIZACIJA NA SVETI GORI
Vrhovno sodišče Slovenije je 17. maja letos zavrnilo tožbo, ki jo je vložilo Gostinsko podjetje Okus iz Solkana zoper odločbo slovenskega ministrstva za kulturo o vrnitvi svetogorske gostilne svetišču na Sveti gori. Ker je tožba zoper to vrnitev zavrnjena, je svetogorska cerkev spet dobila v last posest gostilno, ki je bila sezidana za romarje. Tožba se je vlekla dobra štiri leta. Frančiškani na Sveti gori so vrnitev odvzete gostilne morali zahtevati, kakor jim po zakonu pripada. Oni so namreč na Sveti gori v službi po pogodbi z goriško nadškofijo, sklenjeni leta 1900. Po tej pogodbi ne smejo sve-togorskih stavb ali zemljišč nikomur prodati aji kako drugače prepustiti. Če ne bi
13
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
mogli več biti v službi na Sveti gori, pripade cerkev in vse premoženje koprski škofiji, ker je na njej poverjenem o-zemlju.
BRAT PAVEL KRAJNIK
PRIVABILA NAJ BI STO TISOČ DOMAČIH IN TUJIH OBISKOVALCEV
DOSLEJ NAJVEČJA LETALSKA PREDSTAVA
ZKD / GLEDALIŠČE NA VRVICI
ŽOGICA NOGICA ZA NAJMLAJŠE
Ministrstvo za obrambo Slovenije in delniška družba Petrol bosta v soboto, 24., in v nedeljo, 25. junija, v Cerkljah ob Krki pripravila letalsko prireditev, ki bo doslej največja tovrstna predstava
v	Sloveniji. Vanjo bodo poleg celovite predstavitve slovenskega civilnega in vojaškega letalstva vključeni tudi razstava najmodernejših tujih letal in helikopterjev, nastopi vojaških letalskih skupin iz sosednjih držav Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije ter poleti letalskih sil zveze Nato. Namen predstave želi biti zlasti spodbujanje pozitivnega odnosa do letalstva in motivacije mladih slovenskih bodočih letalcev, pa tudi utrjevanje prijateljskih vezi med ljubitelji letalstva.
V	soboto, 24. junija, bo ge-neralka nastopajočih, uradni miting pa bo potekal v nedeljo, 25. junija, od 9. ure dalje. Dopoldanski del programa bo izrazito civilno naravnan, popoldne pa bodo prikazali najrazličnejše vojaške helikopterje in letala in njihove nastope. Letalstvo zveze Nato bodo zastopale ZDA, Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija, Španija in Italija. Poletelo bo kakih deset sodobnih letal in helikopterjev, ki bodo v Sloveniji predstavljeni prvič.
Obiskovalcev naj bi po predvidevanjih bilo kakih sto tisoč iz Slovenije in tujine, največjo letalsko predstavo doslej pa si bodo ogledali tudi predstavniki slovenske države in gospodarstva.  .... m.
IVA KORŠIČ
Čeprav se vrata gledališč že skoraj zapirajo, so malčki z Novogoriškega doživeli še eno premiersko uprizoritev.
Novorojena ljubiteljska skupina v Zvezi kulturnih društev Nova Gorica, Gledališče na vrvici, ki jo sestavljajo mladi iz zadnjih razredov osemletke, so najmlajšim gledalcem namenili svojo prvo odrsko izkušnjo. Pod veščo režijsko roko Emila A-berška, ki je v iztekajoči se sezoni z raznimi ljubiteljskimi skupinami na Novogoriškem in v zamejstvu postavil na oder kar nekaj uspešnih iger za mlajše in odrasle, so se mladi izvajalci predstavili v torek, 30. maja, pod večer v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici s
pravljično igrico Jana Malika Žogica Nogica. Junake ljubke igrice, dedka in babico, ki sta si kupila lajno in boben, da bi si lajšala samoto, poskočno Žogico Nogico, ki se kar na lepem znajde v njuni hiši, Zmaja Tolovaja s tremi glavami, ki zvabi Žogico v svoje gnezdo z zvijačo, zraven njih pa še prijatelje, ki pomagajo starčkoma pri iskanju okroglolične Nogice, so z otroško zanesenostjo odigrali Ana Zbona, Urška Glavan, Nejc Cijan, Peter Lipar, Nina Luin, Nina Melink, Manca Kodermac, Katarina Kogoj, Maja Orel in Katja Stanič. Čeprav so nekateri izmed njih prvič nastopali, so gladko obvladali svoje pravljične like in znali pritegniti pozornost otrok, ki so se strnili v prve vrste polno zasedene dvorane. S tem
prvim srečanjem z odrom so že pokazali, da se lahko pregnetejo v dobro gledališko skupinico z vztrajnim delom in primernim režijskim vodstvom.
Otrokom je bilo njihovo izvajanje zelo všeč, saj so spontano zapeli z mladimi igralci in na vso moč pihali, da bi se že končno znebili Zmaja Tolovaja in rešili Žogico. Skopi, toda pisani scenski elementi - zamisel zanje je Aberškova - so učinkovito uokvirili vsebino, ki jo je popestrila glasba Marjana Mlakarja. Nevenka Tomaževič, vodja šiviljskega oddelka Primorskega dramskega gledališča, je pravljične junake oblekla v simpatične kostume; še posebno posrečeni so bili strašilo Motovilo, ptiček Kraljjček, zmaj Tolovaj in sama Žogica.
Poleg režiserja Emila A-berška so uprizoritev pripravili še vodja predstave Ana Grbec in tonski tehnik Žiga Aberšek.
Mladi amaterski skupini sta prišla na pomoč tudi Primorsko dramsko gledališče in Kulturni dom Nova Gorica.
Ker je letošnja gledališka sezona že skoraj pri kraju, mladi pa imajo pred seboj še zadnje šolske preizkušnje, bo verjetno Žogica Nogica šla na počitnice, toda brez dvoma se bo povrnila v jeseni, da se bodo otroci spet poigrali z njo.
OBVESTILO
GLASBA iz vrtov sv. Frančiška, cerkev na Kostanjevici, torek, 13. junija, ob 20. uri: Al s pesem sama zložla al s pet jo slišala. Petje Marijinih pesmi v Furlaniji in na Primorskem. Oblikujejo: Mešani cerkveni pevski zbor Kapela, zborovodja Peter Pirih, cerkveni pevci Cantoro di Plof iz kraja Pieve di Gorto, Maša Koma-vec, Roberto Frisano.
ITALIJANSKO PRAVO
OPČINE / 24. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA
"E-COMMERCE" IN SODOBNA PRAVNA VPRAŠANJA (9)
14
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
DAMJAN HLEDE
Tokrat je na vrsti eden izmed najvidnejših pravniških, pa tudi socialnoekonomskih problemov, povezanih z uporabo interneta: gre za vprašanje varstva avtorskih pravic.
Pravno varstvo literarnih in umetniških del je staro več kot sto let. Urejuje ga mednarodni sporazum, ki je bil v pr-
vi	različici podpisan v Bernu 9. septembra 1886. V Italiji je ta sporazum izveden z zakonom št. 633 Iz leta 1941.
Avtorska zakonodaja seje z leti neprestano spreminjala in se prilagajala novim u-metniškim zvrstem (kinematografija, fotografija, banke podatkov) ter novim tehničnim sredstvom za njihovo širjenje in gospodarsko izkoriščanje.
Internet sedaj postavlja v krizo celotno normativno strukturo avtorskih pravic, saj je i nternet prav zato bil že definiran kot "ogromen kopirni stroj". Internet je dejansko zaostril probleme varstva izključnih pravic umskih proizvodov, ki so se pojavili z ozirom na softvvare in na digitalne proizvode nasploh. Z ozirom nanj ni več toliko aktualno niti vprašanje prilagajanja njegove uporabe, pač pa vprašanje odločitve, ali naj obstoječe uniformirano mednarodno varstvo avtorskih pravic velja tudi za internet ali ne. Odgovor na to vprašanje ni tako samo po sebi umeven, kot bi lahko kazalo na prvi pogled. Zelo razširjena je namreč tako imenovana teorija "fair use", po kateri so vsi proizvodi, ki so vključeni v mrežo interneta, samo s tem ipso facto prosto uporabni. Žagovorniki te teorije pravijo, da ni dovoljena samo trenutna, enkratna, začasna uporaba proizvodov, prisotnih na mreži, torej tista uporaba, ki omogoča njihovo koristenje, ampak tudi katerakoli vrsta njihove reprodukcije, kar pomeni, daje ves material, ki je prisoten na mreži, podvržen režimu proste uporabe. Če
pomislimo na umske proizvode, ki so dostopni prek interneta (npr. glasba), pa lahko brez dvoma ugotovimo, da ta teorija ni sprejemljiva.
Postavitev zaščitenih proizvodov na internet moramo pač najprej pravilno pravno uokviriti.
Prvo vprašanje je vprašanje pravne narave tega dejanja. Nekateri pravijo, da gre za izvrševanje pravice distribucije, drugi pa ga uvrščajo med dejanja javne komunikacije. Distribucija se izvaja z nudenjem proizvoda ali njegove (materialne) kopije. Javna komunikacija pa nudi samo koristenje proizvoda. Večina se zavzema za to drugo pravno oznako in trdi, da vanjo spada tudi tista oblika te-lematskega nudenja proizvoda, ki se izvede po naročilu (on demand, point to point). Soglasno pa je sprejeto, daje tista oblika postavitve na mrežo, ki dopušča koristniku, da proizvod posname, odvisna od pravice do javne komunikacije in pravice do reprodukcije. Poleg teh pravic pride na internetu pogosto v poštev še pravica "stvaritelja" bank podatkov.
Kot smo videli na začetku, so temeljna vprašanja, ki zadevajo varstvo teh pravic v zvezi z internetom, še dokaj odprta. Pred kratkim pa smo imeli v Italiji zanimivo sodno obravnavo, kjer je tu-rinski sodnik razpravljal o vprašanju uporabe podob, vzetih s spletnih strani. Sodnik je razsodil, daje njihova uporaba v komercialne namene protizakonita, ker krši avtorske pravice. Uporabnik lahko koristi material, ki je prisoten na spletnih straneh, le tako, da jih "registrira" na svoj računalnik (t.i. začasna reprodukcija). In s tem se njegove pravice končajo. Za katerokoli drugo uporabo je potrebno soglasje naslovnika avtorskih pravic, ki je lahko upravitelj spletne strani, avtor proizvoda ali drugi u-pravičenec.
---------- DALJE
SDGZ ZA VSTOP V SSO Eot“?enČ
IVAN ŽERJAL
Štiriindvajseti redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je potekal v ponedeljek, 5. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah in ki je bil delovne-
ja na gospodarskem, a tudi na drugih področjih, nova dinamika v gospodarstvu in ustanovah dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in sosednjih dežel, je še dejal Pečenik, terjajo od nas, da se prilagodimo in ustrezno opremimo.
Benečiji za realizacijo evropskih programov čezmejnega sodelovanja; vedno v Benečiji pa je prevzelo goriško servisno podjetje Mitteldata.
Zelo pomembno pa je, da je prišlo do akvizicije novih članov. Na Tržaškem je bilo
FOTO KROMA
ga značaja, je bil, lahko rečemo, v znamenju pomembne novosti. Udeleženci so namreč po poglobljeni razpravi in vveliki večini podprli predlog deželnega predsedstva, da se SDGZ, poleg v Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo, včlani tudi v Svet slovenskih organizacij. Združenje namreč meni, da bi s tem lahko pripomoglo, da bi proces zbliževanja privedel čim-prej do ene same krovne organizacije v manjšini. Doprinos SDGZ pa naj bi bil obenem usmerjen, je med drugim dejal v svojem poročilu predsednik Marino Pečenik, tudi v izoblikovanje skupne strategije za razvoj manjšine, ki ga je treba opredeliti z ozirom na vse plati družbenega življenja, predvsem gospodarskega, ki ni še dobilo v naši družbi primerne teže, ter s posebno pozornostjo za o-vrednotenje mladega rodu in za angažiranost mladih sil.
Sicer je bilo obdobje, ki je šlo od lanskega do letošnjega občnega zbora, v znamenju vrste dogodkov. Integracijski procesi v Evropi, globalizaci-
STOLETNA TRADICIJA V MIRNU
CICIBAN-PETEJAN
RASTE
Družinsko podjetje za proizvodnjo otroške Ciciban-Pe-tejan v Mirnu pri Gorici je začelo obratovati pred petimi leti, odtlej pa dosega stalen vzpon in napredek. Podatke in podrobnosti o tem so člani družine Petejan pojasnili na novinarski konferenci v četrtek, 1. junija. S svojo dejavnostjo nadaljuje družina tradicijo Pavla Petejana, ki je v svoji obrtni delavnici že leta 1953 pričel izdelovati čevlje, pa seveda tradicijo izdelovanja o-butve v Mirnu pri Gorici, ki je stara že sto let.
V minulih petih letih so zaposlili veliko novih delavcev oz. predvsem delavk, saj je njihovo število naraslo od 12 na 180 zaposlenih. Poleg tega pa so vložili občutna sredstva za posodobitev tehnologije, kar je omogočilo veliko povečanje proizvodnje. Ta je lani dosegla okrog 300 tisoč parov o-
| troške obutve; kar 60% proizvodnje so pa izvozili v tujino, največ na območja nekdanje Jugoslavije in v Italijo.
V podjetju so posebej zadovoljni tudi zato, ker je njihova proizvodnja donosna. Ce-
lotni prihodki tega družinskega podjetja so lani znašali o-koli 2 milijardi tolarjev, dobiček od celotnega poslovanja pa je dosegel 30 milijonovto-larjev. Gre za eno redkih podjetij v slovenski čevljarski industriji, ki povečuje obseg poslovanja in število zaposlenih.
Družinsko podjetje Peteja-novih ima tudi obrata v Čigi-nju pri Tolminu in Kalu nad
i	Kanalom. Gre za gospodarsko manj razviti naselji, kjer je mirensko podjetje občutno prispevalo k zaposlenosti domačinov.
Vodstvo podjetja za proizvodnjo otroške obutve Cici-! ban-Petejan v Mirnu sestav-\ Ijajo Pavel Petejan, njegovi trije sinovi in njihove soproge. ----------M.
Pripraviti je treba učinkovito strategijo, ki naj opredeli prednostne postavke in vsebinske smernice za delovanjeSDGZ v naslednjem obdobju. Združenje mora utrditi svojo prisotnost in vlogo v družbi, v institucionalnih krogih, v odnosu do ostalih strokovnih organizacij, obenem pa mora utrditi in obogatiti sindikalno delo med člani. Pri tem mora biti pozornost usmerjena v ves teritorij, kjer je manjšina prisotna, v čezmejno razsežnost in še dlje.
Obnova na Balkanu je za zamejske gospodarstvenike velika priložnost, da obnovijo prisotnost na trgih Srednje in Vzhodne Evrope, saj se lahko tako združenje kot njegovi člani lahko polnopravno vključijo v programe gospodarskega sodelovanja, ki so v njihovem dometu. Sodelovanje poteka tudi z ustanovami in organi v Sloveniji pri izpeljavi evropskih programov, čeprav se morajo tudi naši gospodarstveniki spopasti z evropsko birokracijo.
Na krajevni ravni dajeta deželno in tržaško gospodarstvo znake nove dinamike, ki pa je, žal, podvržena sporom med politiko in družbo ter med raznimi ustanovami in upravami. Nekatere uprave (npr. dežela in pokrajina) imajo dvoumen odnos do SDGZ, pozitivnejša pa je ocena sodelovanja z nekaterimi drugimi združenji in ustanovami. Sicer je na Tržaškem združenje doseglo priznanje kot enakovredna stanovska | organizacija, ki dela v korist celotne skupnosti, in to s soudeležbo pri upravi tržaške trgovinske zbornice. Druga uspela pobuda je začetek del za izgradnjo obrtne cone v Zgoniku. Sedaj sejezdruže-nje usmerilo v iskanje podobnih možnosti za trgovce s pobudo za izgradnjo trgov-| skega centra. SDGZ je soudeleženo pri ustanovah Tor-re Leader in Natisone Gal v
namreč ugotovljenih več sto slovenskih podjetij, ki iz raznih razlogov niso bila med člani združenja. To je znak razvojnega potenciala, ki ga je treba čimprej ovrednotiti. Podjetniki, ki še niso bili člani SDGZ, so se hoteli tej organizaciji približati bodisi zaradi čuta pripadnosti narodni skupnosti (to je bilo razvidno v slovenskih občinah in med starejšimi podjetniki) bodisi zaradi konkretnih možnih uslug in storitev (to zlasti v predmestjih in mestu ter med mladimi). Za uspeh včlanjevanja ima zasluge tudi okrepljena sindikalna in servisna struktura z novim u-radom, katerega osebje je tudi prevzelo tajniško službo nekaterih sekcij: Andrej Šik je še naprej tajnik obrtne sekcije, Denis Salvi je novi tajnik sekcije mednarodne trgovine in storitev, dr. Kristina Valenčič pa tajnica sekcije samostojnih poklicev. Dr. Davorin Devetak še naprej vodi organizacijsko tajništvo in opravlja vlogo tajnika sekcij gostincev in trgovcev.
V	ponedeljek, 29. maja, se je v Gorici prvič sestalo novo izvoljeno predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice, da bi iz svojih vrst izvolilo predsednika in podpredsednika združenja.
Velikih ugibanj o novem predsedniku pred sestankom ni bilo, saj ima dosedanji predsednik, nekdanji sovodenjski župan, javni delavec in gostilničar Vid Primožič velik u-gled, dobro pa je tudi delal pri združenju. Pod njegovim vodstvom je SGZ postalo upoštevan dejavnik goriškega gospodarskega življenja. Zato so predlagali njegovo ime in je bil potrjen za predsednika SGZ iz Gorice. Ža podpredsednika sozbrani izvolili Ivana Plesničarja, za gospodarja Združenja pa Avguština Devetaka. Na sestanku so seveda tudi govorili o prihodnjem delovanju Združenja in povedali, da je prvenstvena naloga nabiranje novih članov, kajti pomembnost slovenskih trgovcev, obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov na Goriškem je velika in mora priti do izraza v Slovenskem gospodarskem združenju.
SPORAZUM MED ZVEZO NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV IN KMEČKO ZVEZO
Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev -Coldiretti stavčetrtek, 1. junija, podpisali sporazum o izmeničnem predstavništvu v novem svetu tržaške trgovinske zbornice. S predstavniki drugih treh organizacij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in ri-bogojništvom na Tržaškem -med temi je bilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje -, so se dogovorili, da bo v prvi polovici mandata, ki traja 30 mesecev, predstavnika predlagala Kmečka zveza, nato pa bo ta odstopil in prepustil mesto predstavniku Zveze neposrednih obdelovalcev. Na enak način se bosta organizaciji vrstili prri-menovanju predsednika kmetijske in gozdarske sekcije trgovinske zbornice.
PROTESTNE AKCIJE IN ISKANJE REŠITEV
KMETJE IN INPS
Predstavniki Pokrajinskih zvez neposrednih obdelovalcev so ob koncu prejšnjega tedna priredili po vsej Italiji protestne akcije in sestanke, da bi skušali opozoriti na problem terjatvenih obrazcev za prispevke, ki sojih kmetje in kmetijski delavci dolžni izplačati italijanskemu Vsedržavnemu zavodu za socialno zavarovanje INPS.
Zavod bo namreč v kratkem predal službo za izterjatev teh prispevkov zasebni družbi, njegovi arhivi pa vsebujejo zastarele podatke. Zato obstaja nevarnost, da zasebna družba ponovno po-
šlje izplačitveni obrazec tistim, ki so dolg že poravnali. Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so predstavniki Pokrajinskih zvez neposrednih obdelovalcev sprožili opozoritvene akcije. V Trstu sta se pokrajinski predsednik Dimitri Žbogar in odgovorni za patronat EPACA Edi Žerjal sestala z ravnateljem tržaškega Zavoda INPS dr. Nicoljem Zagariom. Ta je obljubil, da bodo v Trstu pred predajo službe izterjevanja vse podatke natančno pregledali, zato da se bodo izognili vsaki krivici in nepotrebnim sodnim sporom.
AJDOVŠČINA / LETALSKI MITING
NOGOMET / EVROPSKO PRVENSTVO
EDA 5 2000 "SLOVENIJA GRE NAPREJ"
Ničemur se več ne čudimo. In vendar, kar seje konec preteklega tedna dogajalo na travniku letališča pri Ajdovščini, kjer praznujejo 50-letnico domačega Aerokluba, je prebujalo skoro okrnele občutke. Ko tudi le enemu človeku uspe podvig, ki gaje dotlej presegal, so vsi, ki so bili kakorkoli soudeleženi pri junaškem dejanju - pa čeprav le kot gle-
dvignil Albin Novak, letnik 1926, svojevrsten pionir našega časa, ki je letalsko pot začel že v poznih 40. letih in bil dolga leta pilot v kmetijskem letalstvu. Nato je prestopil v prometno letalstvo, upokojil pa seje leta 1986 kot kapitan letal DC 9 in B 737 s sanjami in načrtom, da uresniči muzej avtohtonih slovenskih letal. Tako ježe leta 1992 izde-
. 6SSIS
dalci - naenkrat silnejši. Kakor da bi se navzeli junakovega zanosa.
Tako je moralo biti 25. novembra 1909, ko je na vojaškem vadbišču pri Gorici vzletel prvi Slovenec, Goričan Edvard Rusjan, letnik 1886. Tistega lepega dne so mu na letalu lastne izgradnje uspevali vse daljši skoki. Med najdaljšim je dosegel višinočloveka in preletel 60 metrov, kar je bilo za tedanja merila pravo letenje. Le štiri mesece kasneje pa je Edija, kot so ga domači preimenovali, popeljala med oblake nad Rojami pri Gorici Eda 5, enosedi visokokrilec, dolg 7 m, z razpetino kril 6 m, težak 200 kg. Z njim je Edi večkrat poletel na višini deset metrov. Ko pa je hotel tudi javno prikazati svoj uspeh na mitingu 28. marca 1910 na travniku med Gorico in Mirnom pred 10.000 ljudmi, se eno-krilec Eda, za katerega se je Rusjan zgledoval pri Santos-Dumontovem letalu Demoi-selle, ni dvignil s tal.
Tudi zato je bilo dogajanje na ajdovskem letališču, poimenovanem po Josipu Križaju, od četrtka do nedelje preteklega tedna po svoje vznemirljivo. Na Edi 5 sodobne izdelave, v vsem sorodni Rusjanovemu letalu, se je v nebo sredi splošnega navdušenja
lal prvo repliko Ede 5, ki danes visi s stropa avle brniškega letališča. Za svoj naj novejši izdelek, Edo 5 2000, je Albin Novak v enem letu in pol delal približno 1.700 ur. Pomagala so mu s finančnimi sredstvi in z gradbenim materialom slovenska podjetja. Pobudnika sta bila založba De-fensor - revija Krila in občina Nova Gorica, ki razmišlja, da bi Rusjana umestila v svoje likovne označbe. Letalo je sicer nekoliko večje od Rusjanovega: dolgo je 7 m, 2 m visoko, razpetina kril je 7,5 m. Opremljeno je z za takšno letenje primernim motorjem znamke Rotax, ki poganja letalo do 100 km/h, najmanjša hitrost pa j e pod 60 km/h.
Ko je Eda 5 2000 z Albinom Novakom poletela visoko v ajdovsko nebo, nam je, gledalcem, omogočila preskokvča-su. Na pletenem sedežu v konici iz lesa izdelanega trupa in pod krilom, prekritim s papirjem, je drzno upravljal leta-
lo	sam Edi Rusjan. Pod njim je na goriškem travniku v napeti drži stal Pepi in pozorno spremljal bratov let. Obema je rasel ponos. Morda je tedaj kdo iz občinstva na predvečer Edijevega rojstnega dne,
6.	junija, poslal za njim v nebo še čestitke in voščilo. 	BY
ERIK DOLHAR
Tako se glasi refren himne slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu, ki se bo v soboto, 10. junija, začelo v evropski prestolnici Bruslju z večernim dvobojem med domačimi Belgije] in skandinavskimi mojstri Švedske.
Srečko Katanec (na*sliki), trener Slovenije: "Naši so vročekrvni in vdani situaciji morajo tudi biti. Jaz jim tega ne zamerim. Če ti kdo polomi nogo, je upravičeno, da mu skočiš za vrat."
Vojadin Boškov, selektor Zvezne Republike Jugoslavije: “Kon tehnika vinčeremo pokal! Pri Sloveniji bo nižjo k-akovostno stopnjo posameznikov brez dvoma okrepila vel ika zavzetost za zgodovi n-ski podvig."
Dino Zoff, trener Italije, doma iz Mariana del Friuli: "Mislim, da je vsaj osem reprezentanc, ki lahko sežejo po naslovu, hkrati pa lahko vsaka izmed njih izpade v predtekmovanju!"
To so le nekatera za nas zanimivejša mnenja v kopici napovedi vodij posameznih reprezentanc, kdo bo osvojil
celinsko prvenstvo: svetovni prvaki Francozi ali Nizozemci, ki bi lahko na najboljši način izkoristili prednost domačega igrišča v primeru uvrstitve v veliki finale.
Slovenija ima prednost, da igra sproščeno, saj je zgodovinski cilj - uvrstitev na evropsko prvenstvo prvič v zgodovini mlade države - že dosegla. Imela bo podporo... glasbenikov oz. rokerjeva la Lovšin in drugih, ki bodo zaigrali povsod, kjer bodozeleno-be-
li	zaigrali, da bi si tako verjet-
PRED EVROPSKIM RVENSTVOM
V	soboto bo veliki dan! Začenja se evropsko nogometno prvenstvo EURO 2000! V Bruslju bo prva tekma med belgijsko in švedsko reprezentanco. Za katero od dveh boste navijali?
Mnogi pa vneto pričakujemo torek, 13. junija, ko bo svojo prvo tekmo na EP odigrala slovenska reprezentanca. Igrala bo v Amsterdamu proti Jugoslaviji. Mladi in manj mladi bodo večere preživljali pred televizijskimi zasloni sami ali - še lepše - v družbi. Ponekod se bodo zbrale kar cele druščine prijateljev (nekatera društva bodo npr. organizirala skupne oglede nastopov slovenske reprezentance), ki bodo skupaj spremljali tekme in navijali vsak za svojo ekipo. Nekateri mladi pa ne bodo mogli do kraja zaužiti magije prvenstva, saj je to obdobje v letu za mnoge zaznamovano z obveznim študijem za maturitetne ali u-niverzitetne izpite...
Pa poglejmo, kako bodo spremljali prvenstvo nekateri mladi, ki smo jih prosili za mnenje za Novi glas!
Veronika Sancin, 15 let, Trst: Med letom navadno ne sledim nogometu. Všeč pa so mi večja prvenstva, ko nastopajo državne reprezentance (npr. italijanska) ali ko so evropski turnirji in nastopijo močne ekipe iz različnih držav (npr. Manchester United). Evropskemu prvenstvu ali svetovnemu, seveda, sledim! Na zadnjem svetovnem prvenstvu sem na primer na finalni
no pridobili podporo Flamcev, Valoncev in Holandcev... Kot smo izvedeli na Kranjskem, pa si velikih utvar ne delajo, saj je Nogometnazve-za Slovenije že rezervirala povratno letalsko karto ob koncu predtekmovanja...
Jugoslavija lahko računa na izreden talent vseh balkanskih nogometašev, ki pa niso vajeni biti združeni pod isto streho...
Italija ostaja, po našem skromnem mnenju, med nespornimi favoriti za končni j uspeh, čeprav se to čudno sli-j ši po nerodnem porazu z Norveško. Naj bralce spomnimo le na zgodovinski pre-cedens: leta 1982 so seAzzur-ri komajda uvrstili na sklepni del svetovnega prvenstva, ker so bili brez svojega najboljšega elementa, Paola Rossija, ki je za zapahi premišljeval, kako bi se lahko izognil roki pravice. Vsi vemo, kako seje končalo: Italija je tistega leta v Španiji osvojila svetovni naslov, Paolo Rossi pa je bil najboljši strelec...
Tudi tokrat lahko zatrdimo, da verjetno ne bo zmagal najboljši!
BREDA SUSIC
tekmi navijala za Francoze, ne za Brazilce. Nogomet mi je všeč, ga tudi igram, ko je priložnost - čeprav nisem kdo ve kako dobra (smeh - op. av.)... Na tem EP bom navija-j la obenem za Italijo in Slovenijo, saj nista v isti skupini. Za Slovenijo bom navijala, dokler bo v igri. Potem pa se bom posvetila Italiji. Kaj bi naredila, če bi igrali druga proti drugi?!? Bila bi deljena,
I	ker imam dvojno državljanstvo. Vsekakor bi se verjetno odločila za Slovenijo, ker je treba navijati za šibkejšo ekipo - nekateri vsaj tako pravijo , in zdi se mi prav. Slovenija je še neizkušena, je manjša država in zato ima tudi manj navijačev. Vsekakor pri slovenski reprezentanci ne poznam niti enega igralca, od Italijanov pa poznam vsaj tiste ' lepše...
Gabrijel Beličič, 16 let, Opčine: Sledil bom vsem tek-; mam EP! Seveda bom navijal za Slovenijo! Gledal sem vse tekme kvalifikacije, ki jih je odigrala slovenska ekipa. Po mojem na Evropskem prvenstvu Slovenci sicer ne bodo dosegli nič..., bom pa vseeno
I	navdušeno gledal in navijal!
Marko Mikolj, 19 let, Rojan: Slovenska reprezentanca je naEPoutsider. Nihče točno ne ve, kako se bo odrezala. j Bilo je presenečenje, da se je sploh uvrstila. Zelo težko je oceniti in predvidevati, kakšen rezultat bo dosegla. Odvisno bo od tega, kako bo igra-
la. Vsekakor bo tu pokazala pred celim svetom, česa je sposobna. Osebno nisem kak zavzet navijač (letos imam med drugim maturo...), nogometu sicer sledim, vendar le površno. Moti me, da se v Italiji J o italijanski ekipi preveč govori. Vsi mediji napovedujejo, kako bo šlo, kako se bo odrezal vsak igralec posebej... Celo selektor včasih preveč go-\ vori ali ga v to prisilijo...
Erika Hrovatin, 19 let, Opčine: Po navadi sledim velikim športnim dogodkom. Tudi nogometnim - in navijam j za Italijo. To, če ni slovenske ekipe! Mislim, da so velika nogometna prvenstva v zadnjih letih malo izgubila svoj čar, ker ekipe niso več tako | složne, igralci se ne poznajo med sabo, razkropljeni so po celem svetu, igrajo v tujih ekipah in poznajo bolje kake tuje igralce kot tiste lastne narodnosti. Mislim, da državnih ekip skorajda ni več, ker \ igralci ne čutijo skupno. Zadnjič, ko sem še imela občutek, da na svetovnem prvenstvu igrajo res složne državne reprezentance, je bilo leta 1990 v Italiji. V ZDA tega že ni bilo več, v Franciji pa sploh. Takrat sem nekaj ekipnega duha začutila le pri Hrvaški. Primer Vierija dobro ponazarja to, kar hočem po-\ vedati: igral je pri Juventusu, j bila je odlična ekipa, vendar S je šel v tujino, ker somu tam ponudili več denarja. Če denar odigrava preveliko vlogo, potem to ni več šport! j Nam pa ne preostane drugega, kot da zaželimo: srečno, Slovenija! Vsem mladim pa veliko užitka ob spremljanju prvenstva!
AVTOMOBILIZEM
DVOJNA ZMAGA ALI DVOJNI PORAZ?
Škot David Coulthard je s svojim McLaren-Mercede-som najslavnejše prvi prečkal ciljno črto, eno najtežjih in od nekdaj zanimivejših dirk Formule 1 v nedeljo, 4. junija, v monaški kneževini bogatašev. Ferrari je tudi tokrat največ stavila na svojega prvega voznika, enega redkih članov nemške nacionalsocialistične stranke Michaela Schumacherja. Nemec ni zatajil Ma-ranella, saj si je prislužil pole-position, a kaj, ko mu je po dobrem startu "crknil" bolid! Črni konjiček na rdeči podlagi se je moral zadovoljiti z drugim mestom drugega voznika Ferrarija Brazilca italijanskega rodu Rubensa Barri-chella. Končni vrstni red: 1. Coulthard, Škotska, McLaren-Mercedes, 2. Barrichello, Brazilija, Ferrari, 3. Giancarlo Fi-sichella. Odstopila sta pilota, ki sta startala iz prve vrste: Nemec v Ferrariju Schumacher in Italijan Trulli.
" "ED
KOLESARSTVO
PANTANIJEV DVOJNIK OSVOJIL GIRO
15
ČETRTEK 8. JUNIJA 2000
"Ma kaj je spet zmagal Pan-tani?" "Ne, ma, tisti je Garzel-
li,	ki je gl ih tak, brez lasi!" Tako se je marsikje v zamejstvu glasil kratek in zgovoren dialog med ljubiteljema kolesarstva, ki sta spremljala atraktivne etape dirke po Italiji. Ko smo že poročali, pa bi lahko prihodnje leto tudi spremenili ime dirke, ker ne bo potekala več samo po italijanskih cestah, temveč tudi po slovenskih. Za "predjed" nam organizatorji največjih kolesarskih preizkušenj v Italiji ponujajo državno prvenstvo na cesti, ki bo v Trstu 25. junija letos.
  ED
ODPRTO
PRVENSTVO
FRANCIJE
•••••••••••••••••••
V	Parizu so na teniškem turnirju, ki spada med štiri grandslam turnirje na svetu, znana prva dva polfinalista med moškimi; to sta Brazilec Gustavo Kuerten in Španec Juan Carlos Ferrero, brazilski Guga velja tudi za favorita Roland Garrosa, pa čeprav tudi mladi ruski tenisač Safin ni od muh... Med ženskami pa so znane že vse polfinalistke. Poslovila se je prelepa ruska mladenka Ana Kurnikova, ki soji zaradi lepote in denarja zavistne vse igralke. Odšla je tudi slovita Monika Seleš, ostale pa so Francozinja Mary Pierce, Arantxa Sanchez-Vicario, Švicarka Martina Hingis in Španka Conchita Martinez.
ZADNJA STRAN
30. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE
MED BOROVCI V ŠTEVERJANU
TABOR MLADIH
16
ČETRTEK 8. (UNIJA 2000
MARJAN DRUFOVKA
Letos praznuje Festival narodnozabavne glasbe v zamejskem Števerjanu 30 let. To so leta spominov in dobre slovenske glasbe.
V	okroglih 30 letih se je zvrstilo na deskah društvenega parka Med Borovci na stotine ansamblov; nekaterim je bil prav števerjanski festival odskočna deska v svet poznanja in slave. Vse do danes je bilo izvedenih nešteto izvirnih melodij, usidrale so se
v	ljudstvu in nekateri motivi so dobesedno ponarodeli. Vse to velja tik pred festivalom, ki bo 7., 8. in 9. julija Med Borovci v Števerjanu, o-beležiti na poseben način. Priprave, da bi se vse izteklo, kot se takemu jubilejnemu prazniku spodobi, so v polnem teku.
Glede na to, da letos za številne obiskovalce pripravljajo na briškem griču veliko presenečenj, velja zabeležtiti, da je bi la v sredo, 7. junija, ob
13.	uri tiskovna konferenca, predstavitev 30. Festivala Šte-verjan 2000 širši publiki v daleč naokrog poznani Avsenikovi restavraciji Pri Jožov-cu v Begunjah. Vabilo so prejela uredništva časopisov, radijskih in televizijskih postaj
iz cele Slovenije in zamejstva v Italiji; namenjeno pa je bilo seveda vsem, ki jim je taka glasba pri srcu. Odziv je bil dobesedno nepričakovan.
Domači publiki bo potek festivala predstavljen v nedeljo, 2. julija, v župnijski dvorani Sedejevega doma, kjer bo tudi uradna otvoritev razstave likovnih izdelkov, biserov Goričana Andreja Kosiča. Prav lepo je, da se- poleg drugega - organizatorji leto za letom spominjajo domačih, pravih mojstrov in še bolj ovrednotijo njihove motive krajevne umetnosti.
Treba je tudi povedati, da bosta ob tej priložnosti izdani pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice bogata brošura in zgoščenka. Zgoščenka je izšlapred tednom dni in je bila krstno predstavljena v Begunjah prejšnjo sredo. Vsebuje 30 melodičnih in poskočnih polk in valčkovs štever-janskih festivalov, ki nam z glasbo in petjem predstavljajo potek tekmovalnih večerov od začetka vse do danes. Nadalje bo zgoščenka ponesla sliko Števerjana v svet, saj naslovna stran prikazuje briško vas, kakršno si je zamislil domačin Hijacintjussa. Festivalu na pot pa je v pripravi bro-
šura, ki bo zajetno vsebovala katerekoli informacije in podatke o le-tem. In če vklopimo računalnik in si želimo pobrskati po internetu in natipkamo www.Sedej.org, lahko izvemo še več o samem festivalu in pa o vsej razvejani dejavnosti društva F.B. Sedej iz Števerjana.
Za zaključek naj povemo, da se bo letos zvrstilo na fe-stivalovih deskah nad 30 ansamblov. Obeta se nam torej lep praznik, čustveno naelektren julijski konec tedna. V nedeljo zvečer, po finalu, pa bo letošnji festival dosegel vrhunec s koncertom; vsem Šte-verjancemje v čast in ponos, da lahko gostijo v svoji sredi ansambel Gašperji z legendo Slavkom Avsenikom.
Nam, preprostim ljubiteljem narodnozabavne glasbe, ne preostaja drugega, kot da festivalu kličemo še na mnoga leta, organizatorjem čestitamo ter zaželimo obilo uspehov in predvsem lepo vreme.
Anamarija Volk Zlobec
Pastirček je svojim malim in velikim bralcem priskrbel novo knjigo
Anamarije Volk Zlobec
z naslovom
Katarince
Lepe ilustracije v knjigi je prispevala Magda Starec Tavčar
TOLMINSKA 2000
Obogateni z izkušnjami pri organizaciji taborov mladih iz Slovenije in slovenskih rojakov iz tujine v preteklih letih, bo Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tudi za letošnje leto pripravila taborjenje mladih, ki bo poteka-
lo	na Tolminskem od 30. julija do 6. avgusta v Kampu Nadiža (Podbela pri Kobaridu).
Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in po svetu, starih od 12 do 16 let, z vrstniki iz Slovenije, medsebojnemu spoznavanju in povezovanju. Čez nekaj let bodo mladi Slovenci iz tujine in domovine sodelovali pri oblikovanju skupnih kulturnih, znanstvenih in gospodarskih projektov, poznanstva, sklenjena na taborih, pa jim bodo lahko pri tem v veliko korist Udeleženci iz tujine pa bodo tudi potencialni ambasadorji slovenske dežele po svetu.
Prireditelji načrtujejo taborjenje za približno 60 udeležencev; polovico iz domovine in polovico iz tujine.
Cilja sta predvsem spoznavanje in odkrivanje slovenske kulturne in naravne dediščine s poudarkom na dediščini Severne Primorske:
- spoznavanje krajev in običajev, navezava stikov z domačini in s Slovenci iz Italije, obisk muzejev (Kobariškega muzeja, ki je bil za zbirko o pr-
vi	svetovni vojni razglašen za Evropski muzej leta 1993; rojstne hiše Simona Gregorčiča), arheoloških najdišč (obeležja iz prve svetovne vojne in Soške fronte, obisk najdišča
45.000	let stare piščalke - Divje babe), krajevnih znamenitosti - obisk Kobarida, Tolmina in Beneške Slovenije...;
- zbiranje novic o izseljencih s Tolminskega v tujini (predvsem v Argentini, Franciji, Belgiji);
- seznanjanje s pomembnimi osebnostmi Tolminske in Kobariške (pesnik Simon Gregorčič, Filip Jakop Kafol, ki je bil leta 1861 izvoljen v Goriški deželni zbor, skladatelj Ivan Laharnar, Josip Kobal in drugi. S Šentviško planoto je povezano tudi ime Jakoba Gallusa-Car-niolusa in ustno izročilo o hunskem poglavarju Atili, ki naj bi bil pokopan ravno v teh krajih);
- pogovori na temo: Če bi živel tu, bi...
- vesela šola slovenskega jezika;
- delavnice na temo problematika mladih;
- priprava zbornika.
V	prostem času bodo športne igre, orientacijski pohodi in taborniške šegavosti, večere pa bodo popestrili z veselim druženjem ob tabornem ognju.
Pri organizaciji in vodenju tabora bodo pomagale taborniške in skavtske organizacije Severne Primorske.
Rok za prijavo je 15. junij. Udeleženci izven matične države, tujine ne plačajo prispevka za udeležbo.
Prijavo s podatki o udeležencu (ime, priimek, datum rojstva, naslov bivališča, telefonsko številko, podatek o znanju slovenskega jezika) pošljite na naslov: Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1/ IV, 10, Ljubljana, Slovenija (telefon ali faks. +386 61 125 24 40; naslov elektronske pošte: ssk.up@eunet.si).
S 4. STRANI
SLOVESNA IZJAVA
Našim družinam, Slovenski škofovski konferenci in ministrstvu za šolstvo, da kljub velikim spremembam v družbenem življenju ostaja družina temeljna človeška skupnost, nosilka življenja in kraj vzgoje naših otrok. Te naloge ne more prevzeti nobena druga družbena ustanova. Vendar pa je dmžina danes ogrožena in potrebuje pomoči. Najbistvenejši del razvoja našega naroda -družina - ostaja v senci družbenega zanimanja. Zato želimo, da se programi za oblikovanje mladih za družinsko življenje dopolnjujejo in razvijajo. V ta proces se bomo vključevali tudi krščanski laiki, združeni pod okriljem Sveta katoliških laikov Slovenije;
našim župnijam, da smo laiki, ki živimo kot poročeni v družinah ali kot samski, zavezani tudi življenju v župniji, ki je naša druga družina. Še zlasti člani ŽPS kot predstavniki laikov v lokalni Cerkvi smo poklicani, da z besedo in dejanji v iskrenem sodelovanju z duhovniki in škofi služimo vsemu občestvu ter Kristusovo navzočnost pričujemo vsej o-kolici, v kateri živimo. Med seboj se bomo redno povezovali na župnijski, dekanijski, škofijski in slovenski ravni, gradili enotnost, se zavzemali za resnico, socialno pravičnost in nedotakljivost življenja;
župnijam in duhovnim gibanjem,^ v različnosti duhovnosti cerkvenih gibanj in združenj v pokoncilskem obdobju Cerkve prepoznavamo razo-devanje Sv. Duha, ki govori za to, da je značilnost sodobnega krščanstva edinost v različnosti: slovenske kristjane vabimo, da si skupaj prizadevamo za duhovnost, ki vodi k poglobljeni osebni veri, oblikovanju pristnih skupnosti in delu za skupno dobro. Odgovorne v župnijah in člane gibanj pozivamo k še popolnejšemu sodelovanju in dopolnjevanju, pri čemer je treba sprejemati, da je primarno pričevanje laikov v vsakdanjem življenju v družini, na delovnem mestu in
v	okolju, kjer živimo;
mladim, da je krščanska mladina upanje Cerkve in celotne slovenske družbe, da smo s svojo drugačnostjo, zanosom in mladostno zagnanostjo poklicani k novemu e-vangeljskemu načinu življenja, spreminjajoč sedanje vzorce življenja. Za nas je poseben izziv, da v razmerah družbene polarizacije prvi pokažemo pot pozornega dialoga in spoštovanja drugače mislečih; (...) da v lahkomiselnem svetu odločno in spoštljivo oznanjamo krščanski pogled na družino, ljubezen in spolnost;
krščanskim dobrodelnim in socialnim ustanovam, da bomo na področju dobrodelnosti in sociale delovali tako, da se bomo zavzemali za širjenje solidarnosti in socialne pravičnosti, krepili lokalne zmožnosti krščanskih dobrodelnih organizacij, se zavzemali za revne in socialno izključene. Zato Slovenski škofovski konferenci predlagamo, da ustanovi krovno ustanovo za dobrodelnost in socialo, ki bo imela za nalogo odkrivati še
nepokrita področja dobrodelnosti in sociale in ki bo koordinirala posamezne dobrodelne in socialne aktivnosti;
krščanski umetniki in slovenska kulturna javnost se zavedajo, da je krščanska umetnost in kultura sestavni del slovenske umetnosti in kulture in da je kot taka v zgodovini sooblikovala in še vedno pomembno sooblikuje slovensko narodno zavest in samobitnost. Zavzemali se bomo za nadaljnji razvoj krščanske kulture s tem, da bomo s konkretnimi projekti podpirali njeno izraznost v cerkvenem in družbenem okolju. Udeleženci skupine za krščansko kulturo smo pripravljeni sodelovati v forumu, ki bi pod okriljem SKLS ustanovil društvo za krščansko umetnost in kulturo s ciljem povezovanja, podpore in širitve krščanske kulture v Cerkvi in družbi;
ministrstvu za šolstvo, da je naloga šole nadaljevanje v družini začete vzgoje ter da s posredovanjem znanja in drugih dosežkov človeške kulture pomaga razviti potenciale posameznika in ga usmerja v oblikovanje celovite in harmonične osebnosti. Ugotavljamo, da slovenska šola v mnogih pogledih te svoje naloge ne o-pravlja. Je v mnogih pogledih nedemokratična, nepluralna, zaprta. Ker se čutimo odgovorne za nadaljnjo usodo slovenske družine in šole, si bomo z vsemi drugimi, ki jim ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost, prizadevali za drugačne odnose in družbeni položaj družine in šole. Pričakujemo takšno spremembo šolske zakonodaje, ki bo dejansko o-mogočila večjo različnost v javnih vzgojnih in izobraževalnih programih;
Slovenci po svetu Slovencem v domovini, da je tako kot mnoge druge evropske narode tudi nas zaznamovala u-soda, da velik del Slovencev ži-
vi	kot narodna manjšina v zdomstvu in izseljeništvu. Zavedamo se velikega pomena in vloge, ki jo je imela in jo ima tudi danes slovenska Cerkev pri ohranjanju in povezovanju vseh delov slovenskega naroda. Pričakujemo, da bo v župnijskih pastoralnih svetih ustanovljen odbor za Slovence v svetu, ki bo razvijal različne oblike sodelovanja in pomoči pri ohranjanju našega slovenstva;
poslovni sferi, da se kristjani zavezujemo, da se bomo v poslovnem življenju zavzema-
li	za etično držo in delovanje in ne bomo odobravali in podpirali neetičnih dejanj, kot so omejevanje rojevanja zaposlenih žena, si prizadevali za pošteno poslovanje, zmanjševanje brezposelnosti in dostojanstvo človeka na delovnem mestu;
medijem in javnosti, da so mediji danes eden bistvenih dejavnikov družabnega in družbenega življenja. S svojo informacijo in sporočilno močjo oblikujejo podobo sveta. Imajo velik vpliv na razvoj otrok, na dozorevanje mladih in odnose odraslih do sebe, družine in družbe v celoti. Zato medije pozivamo, da se v cilju uravnoteženega narodnega razvoja pri poročanju in komentiranju poslužujejo takega jezika, ki bo vodil k razvoju tolerantnosti in sožitja v Sloveniji.
Tfced BoroVcy ^
PETEK . m SOBOTI O HUM on 4(1
uskiuh I. suito O. Utuo h.iU.4ll
NEDELJA A JULIJA DOMENICA Lttil lO
s. 17.30
—f.B. SEDE) - ŠTEVERJAN