185. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. avgusta. XXVI. leto, 1893. SLDVEMSKI NAROD. Izhaja vsiik dan ivecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.voli'- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. U p m v n i s t v u naj bb blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v sredo dne 16. avgusta 1893. Tudi v znamenji ljubezni! Včeraj doživeli smo ob vznožji naših velečast-nih planin, na posvečeni slovenski zemlji prizor, ki nam je pretresel dušo in srce. V znamenji čuta, ki ga je večni Bog položil kot bliščeč kristal v srce prvemu človeku, v znamenji ljubezni domovinske zbrali smo se v starodavnem Kranji — a zapirale so se nam vrata svetišč, posvečenih Bogu, ki nas je učil ljubezni. Zares v čudnih, prečudnih časih živimo ! Pa-gansko postalo je to, kar je vzdramilo tudi narod slovenski iz stoletnega spanja, paganska postala je tista ljubezen, ki nas veže liki jeklena vez na revno zemljo, katero nam .je odmenila Božja milost kot našo last in domovino in v hram Božji niso smeli včeraj vidni znaki te ljubezni — ponosne trobojnice naših narodnih društev. Cerkev Kranjska nam je bila zaprta po volji našega knezoškofa dr. M i s s i e! A še drugače pokazal je pri tej priliki svojo ljubezen in blagonaklonjenost slovenskemu narodu naš preuzvišeni knezoškof Ljubljanski. Tam na pokopališču Kranjskem počivata dva duševna velikana slovenska, dva pesnika po Božji milosti, dva. apostola in trpina ljubezni domovinske. Preširen in Jenko, ki sta v navdušene pesmi vlivala svoja goreča čutila do teptanega svojega naroda, ki sta nas budila in dramila, počivata tam. Tema dvema apostoloma slovenskima hoteli so se včeraj pokloniti hvaležni potomci ter v dostojni in navdušeni besedi hoteli smo dati duška čutu hvaležnosti, ki nas navdaja do naših buditeljev. Posvetna oblast spoštovala je pijeteto a tudi tu segla je vmes roka našega višjega dušnega pastirja; v suhih besedah poučilo se nas je, da grobova naših pesnikov nista, kakor smo mislili mi, posvečena slovenska zemlja, temveč da na njej imajo besedo le tisti, ki verujejo v posvetno nezmotljivost gospoda knezoškofa Ljubljanskega. In ker on ne veruj«! v ljubezen domovinsko, zato se ne sme govoriti o njej na slovenskih grobovih, zato so morajo tu celo cerkvena vrata zapirati proslaviteljem te Iju- LISTEK. Mej brati na jugu. Slika. Priobčil A. Podgoroc. V kolikor mi je bilo dosedaj mogoče se osve-dociti, videl sem, da so ae v Bosni ohranili bodi mej katoliki bodi mej pravoslavnimi lepi stari običaji ob različnih praznikih. V le-teh vrsticah predoči 1 bodem v kratkih potezah nekatere običaje mej pravoslavnim prebivalstvom „Bosne ponosne". Božič obhajajo tri dni in najmanje jeden dan moraš romati od hiše dojbiše ČBBtitajoč vesele in srečne praznike. Navadno se vrši to prvi dan Bužtča, a v večjih krajih treba nadaljevati še drugi in celo tretji dan, kajti najhuje ti zameri Bošnjak, ako ga ob praznikih nisi pohodil na njegovem domu. Ob tej priliki pa te v vsakej bifii pogosto z „rakijo", vinom in raznovrstnimi pri-grižljeji, največ z „pečenjem". Ko ae svrši bogosluženje v cerkvi, onda se začne to romanje. V početku ido dva, trije skupaj, počasi pa bo nabira vse vetje društvo in ko ai pohodil bežni . . . Tesno nam je prihajalo pri srci, ko se nam je razglasila na posvečenem mestu ta nesveti ukaz in trpke besede silile so marsikomu na jezik. A premagali smo se, in molče uklonila se je tudi Kranjska čitalnica temu najnovejšemu sijajnemu dokazu uzorne ljubezni. In prav je bilo tako! A česar oficijelno nismo smeli, to je posamezniku težko prepovedati. Zbrano občinstvo slovensko je sodilo tako, da je ni oblasti niti na Dunaji, niti v Rimu, da ga ni zakona, ne cerkvenega, ne posvetnega, ki bi prepovedal Slovencu, da bi ne smel zaklicati na grobu slovenskega pesnika: Slava Tvojemu spominu in blagor Ti, da nisi doživel današnjega dne | In stopil je pred spomenik pogumen slovensk mož, ki je spregovoril te besede, za njim pa nas je stalo sto, ki smo bili pripravljeni storiti isto, v svesti si, da bi s tem ne prekršili nobenega zakona niti človeškega niti božjega. In zategadelj odzvali smo se temu klicu iz dna srca vsi navzoči v svesti si, da smo izvršili s tem sveto dolžnost in proseč Boga, da bi odpustil tistim, ki ne vćđ6, kaj delajo . . . Trdo so nam hoče dokazati, da nam je poklican kak cerkven mogotec tudi za posvetnega gospodarja in da mora biti od njegove politične dobre volje zavisno naše slovenstvo. A da bi se bili dotični krogi potrudili včeraj na Kranjski mirodvor, tedaj bi se bili lahko prepričali na lastne oči, da ne hodijo prave poti in da ne bodo dosegli svojega smotra s tem, če nam ponižujejo mrtve in pobijajo žive pesnike ljubezni domovinske. Kdor seje veter, žel bo vihar in slabi misijonarji so oni, ki hodijo v narod z bičem in mečem v roki I Preje bo prišel narod do prepričanja, da so krivi preroki taki misijonarji, nego mu boste iztrgali iz srca svoji hegemoniji na korist čut ljubezni in hvaležnosti do mož, katere proklinjat«, ker so oznanjevali resnico. Lahko nam je zapirati pot do slovenskih grobov, slobodno tudi izsekajte iz trdega slovenskega kamna na Kranjskom ni irodvoru oporoko pesnikovo, a iz naših src je ne boste iztrgali. Podavite slej ko prej pevce, oznanjujoče zoro, a zore same s tem ne bo zadržal uiti najmočnejši mej Vami! deseto hišo, že ti društvo za stalno broji dvadeset do trideset glav. Za Božičem sledi predpust in za tem nenavadno strog post. Na „čiato sredo" (pepelnico) umivajo vse lonce, posodice in sklede, da ne ostane ni trohice mesnega ali mastnega na njib. Težko ga najdeš, ki bi ti v celem „častnem" postu okusil meso, največ se hranijo z fižolom, krompirjem, sočivjem, zeljem, z oljem zabeljenim, retkvo, ribe jedo le na cvetno nedeljo in pa na .Blagoviest". Ob sredah in petkih ne belijo jedij niti z oljem. Ko pa na velikonočno nedeljo rano v jutro zapojo zvonovi v znak „voskresenija", onda pozabi VHiikdo na Btrogi post in njega neprijetnosti ter veselim licem častitajo drug drugemu : ,,Xphctoc iiockpcco" — Bo iictuht liocitpcce — Tudi praznik „Voskresenija* obhaja se tri dni in zopet treba od hiše do hiše od prijatelja do prijatelja, da mu povičeš: „Hristos voskrese!" Ob tem prazniku zbero se „djevojke" in „momci", ako je vreme ugodno, pred cerkvijo ter igrajo kolo vmes pojoč vesele pesmi. Površno promatrajoč te običaje, prenaglil bi Šolske bilancije. n. Se lepši odnošaji so na Goriški gimnaziji; v Celji nas tepo z jermeni, a v Gorici s škorpijoni. Dokažimo to trditev s številkami na podlagi letošnjega izvestja. Konci letošnjega šolskega leta jo bilo na gimnaziji dijakov skupaj 408, od teh 69 Nemcev, 163 Lahov in Purlanov in 17G Slovencev. Devetinšestdesetim Nemcem na ljubo je bil ves pouk nemški, izimši katekizem v prvi in drugi šoli. Toda pustimo to za sedaj, oglejmo si rajše letošnjo klasifikacijo ! Bila je uprav barbarska; to ni bil boj, to bilo je mesarsko klanje in tu se ni decimiralo, ampak vsak četrti je obležal za mrtvega. S početka leta jih je vstopilo 1*28, mej letom izstopilo (zakaj?) 20, odličnjakov je bilo 43, prvi red dobilo je 270, drugi red 51, tretji red 29 (reci: devetindvajset, menda sicer nikjer v Avstriji toliko), ponavljalni izpit 9, nadomestilni izpit 3. Izmej vpisanih 128 jih je torej brez zadržka izdelalo samo 818, tedaj komaj tri četrtine. Še žalost-nejši pa so rezultati zrelostnega izpita. Izmej 22 oglašencev jih je proglašenih zrelimi samo 18« tedaj komaj dve tretjini. Pomisliti pa treba, da oni dva-indvajseteri oglašenci so že ekstrakt ali destilat (po domače bi rekli „prerešetanei") prilično 120 reci: stoindvajset nesrečnikov, ki so se pred osmimi leti vpisali v prvo šolo te gimnazije Pri tem pa niti nismo pomislili, da mej onimi dvaindvajseteriini maturanti utegne biti nekaj repetentov iz katere koli poznejše šole ali pa vnanjikov. Ali ni to krasna ilustracija za svetopisemski rek: veliko jih je poklicanih, a malo izvoljenih? — Celo „Neue Freie Presse" mora (glej nje „Unterrichtszeitung" v večernem listu z dne 25. julija t. 1. pod zaglavjem „Nationales aus tivmnasialprogrammen") iztikujoč in primerjajoč odstotno število odličnjakov na raznih nemških in čeških gimnazijah priznati : „Den Schluss dor deutschen Reihe bilden (5»">rz und Czerno\vitz, beide mit 6*5, und endlich als ultimus inter pares, Badautz in der Bukowina mit mir 4*2 Percent Vor-zugsschiiler." Tudi Celjska gimnazija je izkazala samo 9 3° 0 odličnjakov, a nemške gimnazije na Tirolskem preko 32° 0- V obče je razvidno iz omenjenih podatkov „Nove preše", da so na najzad- se ter dejal, da vse to svetkovanje nima druge Bvrhe kakor da se pije, kar pa ni istina nego romanje od hiše do hiše ima višji pomen, da prijatelj prijatelju, znanec znancu, sosed sosedu želi in vošči vesele in srečne praznike. Ob teh prilikah pomire se prav dostikrat najhujši neprijatelji. Istotako slave se Duhovi tri dni le s tem razločkom, da se ne ide čestitat v hiše. Velik praznik je tudi „Gjurgjev- dan", katerega praznujejo celo Turki. Rano v jutro gredo „djevojke" in „momci" k bližnji vodi, da si umivajo obraz ter se kitijo s zelenjem. O tem dnevu pravi narodna pesem: »Gjurgjov dansk junački sastanak, Jer su gorski okopnili sniesi, I hiimti so 11A i ■ ■ ■ u i odjenule, I livade traviootn pokrile i. t. d." Popoludne na ta dan pa se zbirajo povečja društva pod milim nebom ter peko janjce in se veselijo na razne načine. Tudi sv. Ilija je v posebni Časti, za katerega narod šaljivo pravi, da je dopoludne pravoslavni, popoludne pa turški svetnik. Ker sem cul, da cigani ta dan osobito alavć, odšel tem v njihovo selo ter njem mestu nemške gimnazije v nenera-ških krajih; in to je uvaževanja in pomisleka vreden faktum! Navedeni poročevalec „Nove preše", kateremu trmo sicer Celo hvaležni, dasi je imel drug, nam sovražen smoter pred očmi, samo v tem ni prav postopati, da je sestavljal odstotke odličnjakov; pnsel hi trii brezdvomno do veliko nejiovolj-nejših n-/.ftltatov Vsaj za Gorico, ako bi bil sestavil odstotke propadlih dijakov. Poleg vsega tega pa treba še pomisliti, da Goriška gimnazija ne lovi dijakov, kakor n. pr. (mej nami govorjeno) Goriška realka, in ne vzprejemlje v pTVO solo katerih koH pritepencev, ampak zanjo se novači najbolji materijal v izvrstno urejeni, z učiteljiščem spojeni vadnici, in kako in koliko se na tej vadnici stori za nemščino, gimnaziji na ljubo in resni izobrazbi na škodo, 0 tom bi vedeli povedati marsikatero trpko anekdoto vadniški učitelji, ki pripravljajo svoje učence za vzjirejemni izpit in delajo krčevite napore, hoteč se rešiti blamaže, ki jim preti vsled pretiranih zahtev, ki se stavijo pri teh izpitih. OČividno in dolgotrajno nepovoljni učni uspehi so pa vsakemu razsodnemu človeku in so navadno tudi v očeh višje oblasti testimonium pauportatis za dotični učiteljski zbor in njega vodstvo. Nam pa se tembolj učvrščuje to prepričanje, ker vemo, kako se je zadnje čase sistematično postopalo pri sestavljanju tičiteljskega zbora Goriške gimnazije. Po časnikih in v antišambrah se je poudarjalo od naše strani pri vsaki vakaturi, da je na Goriški gimnaziji izza pokojnega I. Jenka izprašan jeden sam učitelj za slovenščino, in da ako le-ta oboli, mora zastati ves pouk v slovenščini. Vse prošnje in vsi opomini niso pomagali nič; za slovenščino je vse dobro. In res poučujejo sedaj že nekaj let slovenščino tudi n e i z p r a š a n c i. Razpisani tilološki mesti pa sta dobila zapored Nemca, lani neki dr. Vrba 1 vkijub slovanskemu imenu, vkljuh štiridesetim konkurentom in vkijub temu, da on ni bil ni k o m p e t e n 11) in letos neki Tuinmler. A vedeti treba, da je inlo i lan: i letos mej mnogobrojuimi prosilci i takih Slovencev, celo Slovencev domačinov (Goričanov), ki so bili poleg slovenščine izprašani tudi za klasično filologijo za celo gimnazijo. Sedaj si pa mislite te mlade novoimenovane gospođice, došle iz trdo nemških krajev, Nemce na-cijonalce od glave do pete — jeder Zoll ein Deutscher — ki se došedši v Gorico čudijo, kako so ljudje tako neumni in nazadnjaški, da ne znajo nič nemški, in tem gospodičem je poverjen najdražji naš zaklad, naša mladina; kaj pravim poverjena? Izročena na milost in nemilost! Pritisk, zlasti pri nemškem po uku postal je že tako neznosen, da je vzrojila celo pohlevna laško-konservativna „Kco", uvidevši, da tako ne more več dalje, da ti gospodje uničujejo eksistencijo pridnim slovenskim in laškim mladeničem zaradi — nemščino. Kar „Kcou pripoveduje o učiteljevanju Vrbovem in njega prenapetih zahtevah v peti in šesti šoli, to jo uprav grozno. Ko smo to čitali in zajedno uvažili, da je mož delal letos dopolnilni izpit iz germanistike, spomnili smo se Gothejevih besed o takovih učiteljih : .,» »ni. (taki učitelji) si pridobivajo svojo izobrazbo popolnoma na stroške svojih slušateljev, ker se ti ne poučujejo v tem, česar jim je prav za prav treba, ampak videl, da so 86 poBebno ciganke praznično oblekle ter igrale kolo, moški pa bo legli po travi ter pili „mastiko". Ti cigani nimajo sicer nikakeršnega veroizpo-vedanja, nego se največ ravnajo po Turkih in vender slave llijin dan. Razen praznikov, ki bo v pratiki označeni ru deče ali pa debelo čruo, najde se še več dni), ki jih radi tega ali onega uzroka praznujejo; tako Vidovdan in še nekatere. Praznik posebne vrste pa je „krstnoimendan." Le-ta praznik je po ustnem poročilu oni spominski dan, ko so se pradedje pokristijanili. Vsaka družina ima svoj krstnoimendan. Svetnik, ki po koledarju pripada na ta dan, je hišni patron, družinski zaščitnik ter se v dotični družini najbolj slavi. Kdo nehote' ne pomisli na Lare in Penate? V predvečer tega dne povabi hišni goHpodar prijatelje in BOBede na večerjo, na krstnoimendan sum pa je vsakomur hiša odprta, da pride čestitat praznik. Če te že o Božiču in Velikinoči gostoljubno vzprejmo, toliko bolj pa mil in drag gost si jim na ta praznik. _ v tem, kar se učitelju vidi potrebno, da zase razpravlja."*) V našem slučaja bi bila pač dolžnost ravnateljeva in zatem nadzorni kova, da bradata prs-ognjevitega gernUAlista, neizkušenega ačitelfa. No, kdor pozna pol)litje ta dva mqgotca, se tega od njiju ne bo nadejal. Prvi je sicer neznaten nmžiček, n poln baroknih in fiksnih, a poleg tega tudi veliko-nemških idej. Takemu možu je poverjena blaginja laške in slovenske mladine na gimnaziji Goriški! •) „Sie se. dr. Vrba) erwerben ilir« Bildon^ dnrcliaus auf Dnkosten der Zahorer, weil diese Uicht nuterrichtet vverden in dem, was sie eigentlich branchen, sondern in dom, was der Lehrer fiir sirh zu bearbeiten nutig fiudet." Dicbtung und VVabrbeit, Buch VI. .Loper, II. str. 38). Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. (Oticijeluo poročilo druilnnega odbora.) VII. I/.vestjo tajništva slove: Slavna skupščina! Veleeenjeue dame, častiti rojaki! 1. Zgodovina o razvoju slovenskega šolstva v deželah, koder bivajo Slovenci, sprieuje skoro na vsakem listu, da je ono moralo hoditi po trnjevi poti, preduo Bi je priborilo v domovini in pri sorodnih narodih tisti ugled, ki je posledica dobro uravnane šole, na zdravi katoliški in narodni — ali splošno na ped ago gi čn i podlagi. Ce se ozremo po svoji domovini, žal, zapazimo, da te tu zaznamovane krepke podlage še pogreša naše šolstvo, — osobito ob periferiji našega ozemlja. Ondi še ne morejo prodreti pravi pedagogični principi, priznani od vseh šolnikov-strokovnjakov vseh kulturnih narodov, v ljudske šole, ker se jim ovira natorno pravo materinega u o nega jezika; v take obmejne šole po našem ozemlju, kjer faktično — pošten tujec bi to komaj verjel — učitelj ne umeva učenca, otrok ne umeva vzgojitelja, ko ta ni zmožen slovenščine. (Res je!) Slovenskim rodoljubom, gledajočim to nenaravno prikazen, je krvavelo srce in še krvavi; premišljevali bo, kako bi bilo pomagati. Svetopisemski rek: ..Množica se mi smili" vzdramil je tudi njih; množica — slovenskih otrok, ki po obmejnih mestih, trgih in vaseh ginevajo za slovenstvo — se nam smili ; za to smo sklenili taki zapuščeni mladeži, ki je zoper svojih starisev in svojo voljo v največji nevarnosti izneveriti se svojemu rodu, sami pomagati, dasi smo se zavedali ogromnih žrtev, ki jih bo zahteval ta vzvišeni smoter. Tako se je porodila, kakor veste čč. skupščinarji, šolska družba sv. Cirila in Metoda. Njej velja svetopisemski klic : „ Poberite kosce, da konca ne vzamejo!" — o, ne samo kosce, nego trume slovenskih otrok zberite in pošljite v svoje slovenske šole, povsod, kjer so oni le pastorki, mej inorodnimi otroci v drugojezičnih šolah. Je-li se je pa naša družba odzvala tej srčni želji vseh pravih domoljubov in doraoljubkinj ? (Je!) Je-li vodstvo, katero danes že osmič v svoji prvotni celoti stopa pred Vas, čč. skupščinarji in družbeniki, prav pojmilo ter izvrševalo svoj nalog: je-li opravdalo zaupanje, katero ste mu tekom let poverili? (Je! je!) Je-li ono v zmislu družbinih pravil res pospeševalo pri nas katoliško narodno šolstvo? (Je, vzorno!) Vodstvenemu izvestitelju je čast, vse to nekoliko pojasniti ter družbo pokazati, kakoršna je, kar mu je z ozirom na odmerjeni čas mogoče storiti le v glavnih potezah; čč. skupščinskim zastopnikom pa je prostost in dolžnost soditi o družbinem delovanji. Vodstvene seje. 1.) Leto za letom raste ugled naše družbe, to 8pričujejo mej drugimi skupščinske slavnosti, ki so po /nt rji I u naših časnikov postale pravi narodni prazniki. (Istina!) Tako je tudi lanska skupščina dne* 21. julija v Postojini vsled požrtvovalnosti on-dotnih narodnih društev in posamnih rodoljubov tako lepo uspela, da je vsem udeležnikom ostala v najprijetnejšem spominu. (Slava jim!) Poročilo o njej itak najdete v družbinem Vestniku VI. Tedaj je bila v vodstvu zopet potrjena izstopivša tretjina odbornikov, ki so se sešli k jednajstim sejam, da rešijo družbine zadeve. Prva te upravne ddbe ali LIX. seja je bila dne 5. avgusta 1892, v kateri se je vodstvo konstituiralo kakor prejšnja leta; le v ožji odbor v zmislu § 18. glavnih pravil se je mesto člana Ivana Hribarja radi njegovih pogostnih odsotnostij v službenih zadevah privzet vodstveni ud dr. Karol vitez Bleivvais-Trste-niški. LX. seja dm- 24. avgusta je bil sestanek ožjega odbora. IAI. dne 30. avgusta. LX.1I. 26. oktobra. L\UI 23. novembra 1892. LX1V. 4. janu-vsrja 18*8. LXV. 8. fsstuvarja. LXV1. 1. marcija. LXV11. 20. aprila LXVH1 30. junija in LXIX. pa 5. jđlija na blagdan draftnnih sv. zavetnikov. Kaj 9S je obravnavalo in kako ukrepalo, raavidno bo vsaj deloma iz naslednjih podatkov. Politični nukgldL Notranjo deftelc. V Ljubljani, 14. avgusta. Petnajstletnica grofa Tuaffea. V soboto je grof Taafte praznoval petnajstletnico svojega vladanja in skoro vsi li iti so porabili to priliko, da napišejo kak slavospev na tega državnika. Mi tega ne moremo storiti. Ko je grof Taafls prevzel vlado, obetal je izvođenje ravnopravnosti, narodne in jezikovne, in avstrijski Slovani so ga pozdravljali kakor nekakega osvoboditelja, a v prestolnem nagovoru se je tedaj celo obečalo, da bo Avstrija zavetišče vseh narodov. Zgodilo se seveda ni nič. Avstrijski Slovani so sicer verjeli tem obljubam m se dali od vlade izkoristiti v njene namene, toda narodna in jezikovna ravnopravnost se ni izvedla, nego kaže se, kakor da je vlada imela iz vsega začetka namen, drŽavo samo .administrirati1. Ministri se v vseh ozirib drže načel nemške stranke in le zato, ker niso kot levičarji kompromitirani, zamorejo vzdržati fijcijo, da vladajo nad strankami. Nemci s tem niso zadovoljni, in šele te dni čitali smo v Monakovski „Allg. Zeitung" senzačni dopis iz Avstrije, v katerem se je mej drugim pisalo — „avstrijski Nemci si bodo na vsak način zagotovili svojo samostalnost, a za nobeno cenovzvezi s to monarhijo; že sedaj bi bil Andrej Hofer v Avstriji povsem nemogoč." Te doslovno preložene besede svedočijo najbolje, kako je mišljenje avstrijskih Nemcev. „Mtlnch. A lig. Ztg.* je jeden najodličnejših nemških listov, ima ozke zveze z levičarji in njih „press-hureau" jo zalaga z dopisi. Karakteristično za uspeh Taaffaove politike je vsekakor, da Nemci o petnajstletnici Taaffeovi napovedujejo skoro formelno vele-izdajstvo. Javni napisi. Vprašanje o javnih napisih postalo je tako pereče, da je nujno potrebno principijelne rešitve. Ta bi se lahko dobila, saj je že skoro leto dnij tega, kar je Ljubljanski občinski svet v tej stvari podal pritožbo na upravno sodišče, katero je pa iz povsem nerazumljivih razlogov doslej še ni rešilo, dasi je že davno potekel v to določeni rok. Na Mora v i in na Češkem se je sedaj začelo mogočno gibanje, da to, kar velja za Ljubljano in za Prago, obvelja tudi v nemškočeških mestih, kjer sedaj vlada prusjaška utjtoleranca. Praškemu namestništvu bo pa seveda prav nič ne mudi, aplicirati čl. 19. tudi tam, kjer se je kršil na troške Slovanov. Slovani smo najbrž le državljani druge vrste, dobri za plačevanje davkov in za »kanonenfutter", za drugega pa nič. Karakteristično je tud*, da so se levičarski in oficijozni novinarji Že sešli in dogovorili, kako jim je braniti ravnopravnost v Pragi in nemške predpravice v drugih mestih. Dunajski oficijozni „Fremden-bl a 11" priobčil je članek, v katerem skuša dokazati, da v nemških mestih ne velja to isto, kar velja v Pragi ter poudarja z nekim zadoščenjem, da bo vlada dovolila u vedenje dvojezičnih napisov samo ondu, kjer je to potrebno. Ta zvijačna logika dokazuje najbolje, v kako zagato ie zašla vlada. Te dni je „Deutsche Zeitung* izrekla strah, da hi Štajerski Slovenci utegnili, sklicevaje bo na argumente, s katerimi je Praško namestništvo utemeljilo svojo naredbo, zahtevati, da se napravijo tudi v G rade i dvojezični napisi. Tako zahtevanje bi bilo samo naravno in upravičeno in mi bi je pozdravili z največjim veseljem. Gradec je glavno mesto dežele, v kateri prebiva pol milijona Slovencev, vrh tega je blizu jezikovne meje mej Slovenci in Nemci, a tudi v mestu samem živi več tisoč Slovencev. Želeti bi bilo, da se štajerski Slovenci potegnejo za svoje pravo tako glede Gradca, kakor glede* Celja, Maribora itd., a tudi primorski Slovenci naj bi bo ener* gično oglasili. V n a u J <* države. Srbska ministerska zatožba. V Bobotni seji narodne skupščine predložil je preiskovalni odsek svoje poročilo glede ministerske zatožbe in skupščina je sklenila, povabiti zatožene ministre Da dan 15. t. m. k razpravi o zatožnem predlogu. Tudi nekateri radikalci so za to, da bi se vsa stvar opustila, toda večina boče na vsak način uničiti vsaj Ribarca, bivšega ministra notranjih rečij. Zategadelj ni dvomiti, da obvelja zatožni predlog. Ribarac je bil nekoč navaden pisar pri sodišču v Belem gradu. Radi nekih nerednoBtii je bil odpuščen ter je za nekaj časa izginil iz Belega grada, pred nekaterimi leti pa se zopet vrnil in se etabliral kot advokat. Kot minister je Ribarac postopal kakor Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" fct. 185, đnj 14. avgnsta 1893. kak pafia. Desna roka njegova je bil o-kiMadjar Szakach, ki je bil svoj čas v Novem Sadu, kakor je dognala preiskovalna komisija, radi goljufije obsojen na 6 mesecev zapora. Ta Človek je bil pre fekt in je sedaj odvetnik v Požarevcu. R barac upa, vslic temu, da nima ni jeduega prijatelja, da se bo rešil zatožbe. Posrečilo se mu je, doprinesti nekake dokaze, da v Goričici ni vlada ničesar zakrivila, nego da je zapovednik dotičnega vojaškega oddelka is svoje inicijative ukazal streljati na ljudstvo. Soc l jal t stični shod v Curihu. Kongres zmernih Bocijalistov se je srečno raz sel. V zadnji seji bo bile viharne debate e vprašanju, ali naj bo socijalisti udeleže volitev in parlamentarnega delovanja, ali ne. Radikalni elementi so se silno poganjali, naj se socijaliuti ne udeleže kot revolucijonarna stranka ni volitev ni parlamentarnega dela, a večina se je izrekla za udeležbo, pre-pustivši stranki v posamnih deželah, da si sama določi način, kako izvršiti ta Bklep. Vzpreiel se je tudi dodatni predlog, naj ue v vseh državah začne takoj energična agitacija za splošno volilsko pravo. H koncu so naBvetovali angleški socijalisti, naj se prihodnje leto vrši kongres v Londonu, kar je obveljalo. S tem se je zaključil kongres. Kot kurijo-zuni bodi še omenjeno, da se je tudi neki socijalist iz Hrvatske udeležil shoda in pripovedoval o napredku socialistične ideje na Hrvatskem. Rudarski štrajk na Angleškem. Angleški premogarji štrajka jo že nekaj tednov. Delavci in lastniki premogokopov imajo siluo škodo, a vzlic temu ne mara nihče odnehati. Red in mir še ni bil nikjer kaljen in nadejali se je, da se to tudi v prihodnje ne bo zgodilo. Vodja angleških premogarjev, VVoods, je izjavil, da ne bo neredov, ako se vlada ne bo postavila popolnoma na Btran kapitalistov, kakor se je to zgodilo o drugih prilikah. Cena:premoga rase od dne) do dne in mnoge tovarne so že ustavile delo. Tudi v Škotski in v Yorkshiru je nastal štrajk in kar nič ni upanja, da bi se nasprotstva kmalu poravnala. Dopisi. Iz Chlcage, konec julija. [Izv. dop ] (Svetovna razstava v Chicagu.) Ako bi primerjali našo svetovno razstavo Pariški in drugim, reči bi morali, da se ne odlikuje po novih posebnostih; ali temu je kriva le okolnost, da so se poslednja desetletja razstave tako hitro druga za drugo vrstile, da človeški um niti ni mogel najti časa, da bi stvarjal obilo in izrednih, do sedaj še na nobeni razstavi razstavljenih umotvorov, s kojimi bi se mogla Chicaška svetovna razstava posebno ponašati. Pač pa bo mora priznati, da je ta razstava velikanska iu zanimiva, Američanom nekaj, česar ni vsak dan videti. Zato jo tudi ameriško ljudstvo prav pridno pohaja. Do sedaj še ni minul dan (razun nedelj), da ne bi imela razstava od 80 do 100 tisoč in še več obiskovalcev. Poudarjal sem: raaven nedelj! Morda niso vsem rojakom v mili stari domovini tukajšnji odnošaji do dobra znani, zato zmatram za potrebno, da stvar malo natančneje pojasnim. Še prej, pred 1. majem 1. I., ko se je imela razstava slovesno otvoriti, so napeli zagrizeni pro-hibicijonisti in drugi tesnosrčni fanatiki vse svoje sile, da bi ostala razstava ob nedeljah zatvorjens, češ, drugače bi se Bog Žabi — — —.S tem bi pa bila delavcem pot v razstavo zaprta, kajti umevno je samo o sebi, da ubogemu trpinu ne dopuščajo sredstva, da bi delo zanemarjal in ogledoval razstavo ob delavnikih. Komisija je sicer določila, da naj bo razstava ob nedeljah otvorjena, a i to ni mnogo pomagalo, ker so si fanatiki iz zadrege drugače pomagali. Zagrnili so svoje izstavljene produkte s platnom, tako, da ubožnejše ljudstvo, ki je prihajalo ob nedeljah, ta dan, ki mu je jedini prost v zabavo, ni moglo ničesar videti in bo ničesar naučiti. Sedaj je razstava ob nedeljah zaprta vsled česar je na tisoče tu živečih ljudi j ne bode videlo. Mi dvomimo, da bi Bogu dopadala taka hinavska pobožnoBt — kapitalistov, ki seveda vsak dan lahko praznujejo — nedeljo. Razstava bo razprostira na južni strani mesta Chicage ob Michiganskem jezeru. Palače so jako ukusno izdelane in lepo razvrščene po širnem prostoru. Mej njimi se vijo rečice, ki so nalašč iz micbigauskega jezera napeljane, lepe, gladke ceste, ob katerih je nastavljeno polno klopij, ki prav dobro služijo že utrujenim gledalcem, zlasti one po senčnatih drevoredih ali bolje malih parkih. Da bi hotel razstavo natanko opisati, mogel bi spisati celo knjigo; k temu bi trebalo mnogo časa, še več pa ogledovanja. Tacih, ki bi bili tej nalogi povsem koB, mislim ne bo mnogo v razstavi. Bil sem že par poti v razstavi, žuril sem se s svojo radovednostjo, kar se je le dalo; videl aem mnogo ali bolje rečeno, malo, ker je prevelikanska. Že nekatere posamne palače so tako velike in razstavljeni produkti tako zanimivi, da bi trebal človek samo za jedno tako več dnij, ako bi si jo hotel do dobra ogledati, in razstavljeno pošteno oceniti. Posebno mi je omeniti umetuiška dela iz Francoske, katera so tako zanimiva, da se od njih kar ločiti ne moreš, katerih je pa tudi tolika obilica, da je treba samo zanje* velikanske palače. To še ni vse, dub tvoj hrepeni po slovanskih delih. Žal da imajo slovanski izBtavljalci svoje produkcije preveč raztresene. Tu mi je navesti pred vsem ruske izBtav-Ijalce, kateri imajo v industrijalni palači cel svoj oddelek v katerem se zlasti ponašajo s svoto produkcijo: tkanin, zvonov, glasovirjev in še več drugih zanimivosti]. Napisi ruskih izstavljalcev bo izključno ruski. Avstrija je v primeri drugim državam jako slabo zastopana na razstavi in moglo bi se reči, da je avstrijski oddelek be rajtfco malovreden, ko bi se ne bilo češke razstavljalce prisililo, da so se morali pridružiti Dunajskim in ogerskim Židom. Tu na razstavi se vidi, da je samo in jedino češki oddelek, ki dela čast državi, brez njega bi bila Avstrija zastopana tako kakor Kongo-država. Največjo pozornost obuja češki porcelan, steklo, umetniške sliko i. t. d. Cehi tudi niBo pozabili svojega narodnega poklica, pri čeških izstavljalcih se blišči povsod na prvem mestu češki naspi. Vsa čast jim! Moj dopm bi se preveč razširil, ko bi hotel podrobneje govoriti o slovanskih izdelkih na tukajšnji razstavi, tudi mi ni moč, ker sem jo še premalo ogledal, kakor sem že s početka naglašal. Ako mi bo moč, še drugi put kaj več. BI konci mi je še omeniti dan 4. julija. Ta dan je že sploh velik praznik Američanom, spominjajo se slovesno dne, ko so se odkrižali popolnoma davka, ki ho ga preje plačevali Angleški, ter postali tako popolnoma samostojni Letos pa so proslavljali ta dan še sijajneje in tudi v razstavi. V razstavi se je vrstilo mnogo govorov, vse je bilo sijajno okrašeno in na večer umetalm ogenj ob jezeru. Obiskalo je razstavo samo tega dne 274.917 gostov, a veuder ni bilo nobene posebne gnječe, iz ČeB&r lahko sklepa blagovoljni čitatelj, kolikošna je svetovna razstava v Cbicagu. —c Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranji dne 13. avgusta t. I. Včerajšnji dan bil je zopet narodni praznik za krasno našo gorenjsko stran. Še le nekaj tednov je minulo, kar je praznoval prijazni Kamnik petin-dvajsetletnico svoje narodne čitalnice na prav slovesen način, vSeraj pa se je odel starodavni Kranj v praznično krilo, da proslavi tridesetletnico svoje narodne čitalnice, jedne izmej najstarejših mej čitalnicami slovenskimi. V središči ponosne naše Gorenjske pokazalo se je včeraj sijajno, da se niso zastonj trudili možje, ki ho uatanovljali čitalnice, ta ogujišča narodne zavednobti in prosvete. Tridesetletnica čitalnice Kranjske bila je pravi tabor slovenski, toliko prihitelo je društev in naroda iz vseh krajev slovenske domovine. Številu letošnjih večjih narodnih slavnostij pridružila se je tudi Kranjska in jih tako rekoč zaključila prav sijajno. Narodna navdušenost, ki se je včeraj kazala pri vsaki priliki, bila nam je vesel dokaz, kako prebujen je naš narod na Gorenjskem V najlepši slogi videli smo poleg vrlih meščanov zastopnike krepkega našega k merskega ljudstva, odposlan.'o kmetskih brainih društev in mnogo prostega naroda, ki je z največjim zanimanjem ho udeleževal vse slavnosti. Zastopani so bila vsi stanovi, le jednega, ki je nekdaj stal tudi ob zibelkah naših narodnih čitalnic — njega ni bilo tudi včeraj ! Ker je slavnostni odbor izdal izborno in mar-liivo sestavljeno knjžico, v kateri nam g. Božidar Vodušek obširno pripoveduje tridesetletno zgodovino čitalnice Kranjske in ker se ie ta slavnostna knjižica prodajala in se še more dobiti pri čitaluiškem odboru, smemo se tu sklicati na njo. Omenimo le toliko, da so ustanovitelji Kranjske čitalnice bili gg. Konrad Pleivveiss, tedanji mestni župan Konrad L o k e r , sedanji Kranjski župan Karol Š a v n i k , Matej Pire in gospa Katarina Florijan, katerih pozivu se je odzvalo 71 rodoljubov. Pravila čitalnice bila so potrjena dne* 16. decembra 1862 I,; osnovalo! zbor pa se je vršil dne 29 januvarja 18G3 1. Prvi predsednik bil je g. Matej Pire Prva beseda bila je dne 8. februvarija. Kumovali so čitalnici Kranjski oče slovenskega naroda dr. Janez lile i-w e i s s , pesnik dr. Lovro Toman, mej prve častne člane pa šteje Kranjska čitalnica diko jugoslovansko prevzvišenega biskupa StroBsmavra. S'ovesoo besedo priredila je dno 16. avgusta istega leta v sedanjih prostorih, v katerih je delovala — izvzemši kratek presledek — ves ras svojega obstanka, kakor nam to obširno popisuje slavnostna knjižica. Koliko veselih, koliko krasnih trenutkov v tej dolgi vrsti let! Že I. 1866 razpadla je nemška kazina in le neki „leseverein" životaril je na njenih razvalinah. Krepko gojila je Čitalnica ves čas slovensko petje pod vodstvom g. Lahainerja in posebno uspešno tudi slovenske gledališke) predstave, za katere si je pridobil izreduih z.aslug g. prof. Ivan Franke, katerega po njegovem odhodu nadomeščata g. Cif. Pire in A. Drukar. Tudi „godbeni klub" deloval je prav uspešno v zadnjem čbbu. L. 1891 izgubila je čitalnica svojega prvega predsednika g. Mat. Pire a. Našla pa mu je izbornega naslednika v g. notarju V. Globočniku, sedanjem predsedniku, ki je z vrlim odborom priredil prekrasno včeraišnjo slavnost, katera je rodoljubnim prebivalcem Kranjskega mesta pokazala, kako Žive Bimpatije ima za njih vsa širna Slovenija. Bilo je pravo taborovanje, kakor smo že rekli, ki se je včeraj vršilo v prestolnici gorenjski. Kakor pri vsaki narodni slavnosti, dala je tudi pri tej Ljubljana na stotine udeležencev, ki so se odpeljali z opoludanskim vlakom, mej njimi okolu 70 Sokolov v društveni obleki. Vse je bilo na nogab, ko bo korakali Sokoli z novo fanfaro trobentačev proti kolodvoru, kjer je zavladala skoro prava gnječa. Ko je vlak dospel do Škofje Loke, kjer so gromeli topiči, bil je že tako poln, da niti ni bilo več prostora za Loške čitalnice člane, ki bo se nekoliko minut pozneje morali odpeljati z drugim vlakom. Na Kranjskem kolodvoru čakala so že vsa društva, ki bo tekom jutra došla od raznih strani in katera je bil poprej ob V'a12. uri dopoludne pozdravil na stari pošti s toplimi besedami predsednik g. notar Glo-bočnik. Bila bo to večinoma društva iz gorenje strani, iz Radovljice, Bleda, Tržiča, Gori j, Šenčurja itd. Vsa druStva z domaČimi in BlavnoBtnim odborom z Domžalsko godbo na čelu so potem odkorakala na kolodvor, kjer je bil slavni vzprejem z Ljubljanskim vlakom došlih gostov. Predsednik g. notar Globočnik pozdravil je z prav krepkimi besedami goste iz Ljubljane in vseh druzih slovenskih krajev došle ter jim zaklical prisrčni : Dobro došli! Živili! Gpdč. S a j e v i č e v a izročila je s«.kolski zastavi darilo Kranjskih dam, trobojen trak, in okitila zastavo z lipovim vencem, na kar se je zahvalil narodnim damam Kranjskim starosta Sokola g. Hribar v prav lepih besedah razlagajoč pomen narodnih barv. Gospodičine so potem okitile vse društvene zastave z lipovimi venci Pri vsakem posamičnem govoru orili so krepki Živio in Nazdar klici, posebno narodnim damam Kranjskim. Potem razvrstil se je slavnostni sprevod in se po* mikal z godbo na čelu počasi proti mestu. Zasto-, pana so bila v sprevodu ali korporativno ali po odposlanstvih nastopna društva z desetimi zastavami : .Ljubljanski Sokol", akademična društva: .Sava", .Slovenija*, „Triglav", bralna društva na Bledu in v Gorjah, čitalnice v I d r i j i, Kamniku, Ljubljani, Podragi in Ptuj i, pevsko društvo „Ljubljana", „Slovensko planinsko društvo", pevsko društvo .Triglav" v Radovljici, bralno društvo v Šenčur j i, čitalnici v Škofji Loki in v Trstu, slov. bralno društvo v Tržiči, čitalnici v Šiški in na Vrhniki, gasilna društva na Bledu, v Radovljici in v Kranji, bIov. bralno društvo v Kranji in zadnja kot prirediteljica slavnosti čitalnica v Kranji. V tem redu došel je sprevod do stare pošte, kjer je bil postavljen slavolok iz mlajev in zelenja z napisom: .Slovenski Kranj, SloveDcem!" iu na drugi Btrani „Preširen budi, Preširen nas vodi". Tu pričele so se prave ovacije, iz vseh oken u ni pala se je prava ploha cvetk na got>te, ki so navdušeno odzdravljali. Ljubeznive Kranjske dame 8o morale kar cele vrtove opustošiti, tako intenzivno bo bombardirale sprevod s cvetjem in šopki. Hiše bile so vse krušno nakičeue z mnogimi narodnimi in cesarskimi zastavami. Bil je impozanten pogled na slikovito bujno podobo. Pred mestno hišo vstavil so jo sprevod iu je pozdravil g. župan Š a v n i k vse goste. Prišli ste, rekel je iz vaeh krajev slaviti ne samo Čitalnico naSo, nego tudi spomin velikana pesnika Vteširns, ki je v pro-roškem duhu videl in pel sda se vremena Sloven-vencem bodo razjasnila" in pesnika Jenka, ki je budil naš rod, kličoč .Naprej zastava slave!" Obeh smrtni ostanki počivajo na našem pokopališči in njima položili bodemo danes venec na grobe. Da ste prihiteli slaviti dan tridesetletnica naše čitalnice za tu Vam srčna hvala in Živili! Odčna Savni -kova izročila je potem s primernim govorom zastavi Kranjske čitalnice krasen srebrn lovorvenec in se je podal po končanih pozdravih ves sprevod v čitalnico. Banketa udeležilo se je okolu 200 gostov in so bile posebno tudi dame, katerih krasen venec je dičil omizje. Prvo zdravico napil je predsednik g. notar G I o b o č n i k , spominjajoč se ustanoviteljev čitalnice in njenega delovanja, presvetljemu cesarju, na kar je vojaška godba, ki je svirala pri banketu, zaigrala cesarsko bimno, knrero so vsi poslušali stoje. Dalje je pozdravil vsa društva, g. župana Sav u i k a, drž. poBl. g. Kušarj«, dež. poslanec gg. ces. svetnika M urnika, vit. dr. H I e i w e i b a, dr. Tavčarja, Hribarja in Lenarčiča, g prof. Spin Brus i no in druge gost« iz Hrvatskepro fdaorja g Maksimilijana Osipoviča Fišera iz Moskve, arhitekta g Antonina Balšaneka iz Prage, koroške in štajerske rodoljube, predsednika Ptujske čitalnice g. Gregoriča, posebno pa krasni spol v tako lepem broju zastopan. Vitez dr. B1 e i w e i b, omeujajoč Kamuiško in Kranjsko slavnost kot dokaz, kako zavedno je Iiud-ttvo in ožigosajoč izvestao kroge, katerim je uarodno-it deveta briga, napije zavednemu narodnemu meščanstvu. G. Ciril Pire nazdravlja Liubljanski čitalnici, materi vseh drugih in nje predsedniku dr. vitezu Bleiweisu ter prote-stuje proti ;>rtp>vedi, da bi se ne smelo govoriti na grobu uaAega uajvečjega pesnika. Zupan gospod Š a v n i k ozirajoč se na skromni Kače te k čitalnice in toliko število odličnih gostov pri današnji slav-nosti nazdravi Sokolu kot pijonirju narodnega napredka in u|ega starosti Hribarju, na kar odzdravi poslednji poudarjajoč veliko važnost narodnega meščanstva, kot trdnjave proti navalom tujstva. In mej kraniskimi mesti zavzema Kranj odlično mesto, zatorej kliče Slava odločnemu meščanstvu Kranj skemu iu njega načelniku županu g. Šavuiku. Vai govori bili so vzprejeti naudušeuo. Profesor M a«s i n i L ja n Osipovič Fišer iz Moskve, ki že četrto leto prihaja na uaš divni Bled, pozdravi čitalnico Kranjsko kot središče kulture. Narod, ki ljubi knjigo, za.duži svobodo, zatorej kliče: mnegaja leta živi čitalnica, vzajemnost slovanska in vsi Slo venci! Arhitekt g. A nt. Bal A a nek iz Prage napije bodočnosti Slovanov kot sinovom jedne matky". Oba govora slovanskih dveh no.-»tov bila sta burno vzprojeta. Kouečno napil je Ae dr. Ar ko iineuom Škofjetoške čitalnice Kranjski čitalnici in se je zaključil oticijelni del banketa. Telovadba, ki ae ;e potem vršila na velikem trgu pred mestno hišo, jirivabila je toliko občinstva, da je hI trg daleč na okrog poln gledalcev. Produkcije naših vrlih Sokolov so znane in tudi včeraj pokazali so zopet, da imajo „zdravu mišicu in srce junačko". Poleg raznih vaj na drogu in na bradi i izvajali so tudi nekoliko upravo vratolomnih skupin. Vse vaje vzbujale so živahno odobravanje in občudovanje občinBtva, ki je burno izražalo zadovoljnust. Po telovadbi odkorakala so vsa društva z zastavami na pokopališče, da polože vence na groba tam pučivajočih pesnikov Preširua iu Simona Jenka. Vsled žalostne prepovedi ordinarijata ni se smelo govoriti ua pukopulišči, kar je naznanil predsednik Kranjske čitaluice Pevci „L| ubijane" zapeli so „Nad ... i.no." m položil se je veuec ua grob ne umrlega Preširna. Potem pa je stopil pred grob g. not.u Piautau iz Ljubljane iu rekoč, da bi bili podel narod, ki ne bi zaslužil, da živimo, če bi so ua tem svetem mestu z besedo ne spominjali dveh velikanov pesnikov, ki sta vso svoje življenje delala za napredek naroda, zakliče Slava spominu Preširua in Jenka. Tiaočtrui gromoviti Slava-klici pričali so, kako iz srca so bile govorjene te besede vsem navzočim. Cul uo je marsikak piker komentar. Na Jenkovem grobu zapeli so pevci .Molitev" iu mogočno se je razlegalo čez grobišča „Ti, ki si nas stvaril, kakor listja, trave — čuj nas večni Bog!" Potem so društva odšla v najlepšem redu, kakor bo bila došla. Predzadnja točka slavuosti bil je slavnostui koncert, ki so je izvajal povsem izborno. Žal, da nam tesnoba prostora ne dopušča govoriti obširneje. Najbolj zanimalo nas je petje domačega mešanega zbora pod vodstvom g. Šavnika ml., ki je pel FoersterJHvo »Naše gore" in Nedvčlov vedno sveli aNazaj v planinski raj". Prva skladba morala seje ponoviti vsled burnega aplavza io tudi drngo želeli smo čuti Se jedenkrat, kar se pa ni moglo zgodili zaradi pozne ure. Ieborni slavnostni govor g. dra Tavčarja, po katerem ploskanju ni bilo konca ni kraja, priobčimo doslovno v bodoči številki. Pevsko društvo „Ljubljana" sodelovalo je iz prijaznosti in pelo več zborov io čveterospevov ter si pridobilo glasno in živahno pohvalo, g. Pavšek pa je pel z zborom Ipavčevo krasno „Naša Zvezda" s prav lepim čutom in na splošno zadovoljnost. Vojaška godba pa je izpolnila ostale številke programa ter bila prav radodarna c dodatki slovanskih skladb. Eleganten in dobro obiskan ples, ki se je začel še le pozno, zaključil je slavnost in se je še živahno plesalo, ko je „Sokol" in mnogo drugih gostov že odšlo z vlakom, ki se je odpeljal ob 11. uri. Mej živahnimi Žmo-klici poslovili smo se od vrlih Kranjčanov, dan pa, ki smo ga preživeli včeraj mej njimi, ostane nam vsem v nepozabnem spominu. —i. Domače stvari. — (Osobne vesti) Iz Kobarida se nam brzojavlja dne 13. t. m.: V današnji seji je Koba-ridako starešinstvo jednoglasnim sklepom imenovala gosp. Ignacija Gruntarja za zasluge častnim članom Kobaridske županije. — Začasni glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, okrajni Šolski nad zornik g. Joh. Kožuh, (s imenovan stalnim glavnim učiteljem na sedanjem mestu. — Avskultant v Gorici gu8p. dr. Anton P o v š i č je premeščen v Rovinj. — (Pri nas in drugje.) Kot kurijozum poroča se nam iz Celja, da je plapolala tam včeraj raz visok mlaj na c. iu kr. vojaškem vežba-lisči tista črno - rudeče - zlata pangermanska zastava, katero je pred kratkim ministerstvo notranjih zadev prepovedalo kot znak nelojalnosti. Slavila se je namreč v uelji v senci te zastave slavnost tamošnjega ognjegasnega društva ter je svirala godba c. in kr. 87. pešpolka. Pri nas pa se na privatni zemlji prepovedujejo narodnim društvom nedolžne slovenske pesmi. Altri paesi, altri co-nt u mi . . . — („Agramer Tagblatt") priobčil je v soboto dhl ši dopis iz Ljubljane, v katerem je govor o Novomeškem katoliškem shodu in o nekih nemških /.urnalist h Liublianskih, imenom* o prof. W a I I -erju, učitelju Si mi, učitelju Schmidtu in hranil n ■enem pisarju D z i makom. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista ho poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Ljutomeru darovali so 3 5 kron po tamošnji podružnici nastopne mdoljubkinje in rodoljubi: po 2 kroni: gOBpi Sršen, gdčna Schneider, po 1 krono: gospa Šlamberger, gospodične: Erjavec, Kavčič, Kupljen, Razlag, Robek, Smodiš, Turman. Gospodje: Ciherl, Čagran, Erjavec, Freuensfogojev z dno 7 avgusta 1893, ki služi v |)«>dlago tenu kupu, pogleda se lahko pri vojni intendanciji, pn napominanih vojaških skladiščih m pri političnih okrajnih oMastvib voinega okoliša Pri voinških skladiščih se zvezek tudi labko kuni proti plačilo 4 kr. za tiskano polo. Razglas, obsezajoč splošne pogoje, pogleda se lahko tudi v pisarni trgovHke in obrtniške zbornice v Ljubljani. Podpisani odbor izreka tem potom vsem, kateri so se dne 6. avgusta t. I. povodom velikega pevskega zbora prirejene slavnosti udeležili in pripomogli, da se je ista kljubu neugodnemu vremenu sijajno dovršila, svojo najiskrenejšo zahvalo, posebno pa slavnostnemu odboru v Mariboru za požrtvovalnost pri dienem okrasenju slavnostnega prostora, nadalje pevskemu društvu „Slavec" v Ljubljani in Litijskemu pevskemu društvu za mnogobrojno in požrtvovalno sodelovanje pri petju, potem gospoda Franju Gerbiću za izborno pevovodstvo skupnega pevskega zbora, vsem društvenim poverjenikom in kapelnikom posameznih pevskih zborov za njih trud pri pevskih vajah, slednjič vsem pevcem in pevkam, ki so s svojimi krasnimi glasovi pripomogli k naj-sijajnej.šemu uspehu, kojega smo dosegli dosedaj v pevskem obziru, vsem skupaj in vsakemu posameznemu bodi prisrčna zahvala. Odbor „Slovenskoga pevskega društva" v Ptuj i. Listnica uredništva. Gosp. A. M. v V.: „Kožo v trnji" prejeli. Hb.govo-lite potrpeti! — Gribdjski: Isto tako! — Gosp. dopisnik iz Košanske doline. Oprostite! Ceinu bob v steno metati I Vi Hte povedali .svoje w lenjo, Vaš nasprotnik tudi in seda] naj Košarici sami sodijo, kdo ima prav. Zdravi! — Gosp. svarilec pri S t, Lenartu: Hvala na Vasi brižnosti; sicer smo pa bili ie preje dobro informirani. In da bi ne biti — prišlo bi bilo Vaše posvarilo prekasno. Na zdar! — Lajoš: Pre-joli! Hvala! Pride skoro ua vrsto. B£rne" pa nismo nikdar prejeli. Pozdravljeni! ■ lljCi: .13. avgusta. Pri Maliftli Dr. Turner, Sperber, Kobu z I Omaja. — Ilouigiuan, Jaslic iz Kočevja. — Suutar iz Idrije. — Cernič iz Pulja. Pri Slouii : Hor/iger, lleruianv, Lowy, Steski z DunaJA. — Dolleiu iz Trsta. — Gorup iz Ljubljane. —■ Kloflltar iz Zagreba. — Hrabiik iz Prage. — Seutter is Gradca. — Marek iz Vnlikih Lade. Pri SavarHkciu dvoru: Sinolars iz Trsta. — Kobi, Dangel iz Celja. — Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. £*> 7. zjutraj 88 i 2. popol. -m' 9. zvečer 731»' 1 mm. 735"5 »se. 786 5 mm. 13-6°C 278» C 18 6° C si. szh. si. vzb. al. jvz. megla d. jas. jasno 0*3 um. dežja. ob > 7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer 7380 mm. 737-3 mm. 7869 mm. 15 2° C 96 8° C 170° C si. svz. si. vzh. si. szh. jasno jasno jasno O'OO mu. Srednja temperatura 200° in li»-6\ za 02° in 00° nad iiiiriijuloin. :D-u.naosls:a, borza dne" 14 avgusta t. 1. včeraj — danes Papirna renta . Srebrna renta . Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije Lordon ..... Napol...... C. kr. cekini Nemfike marke , , Italijanske lire. , , Papirnati rubulj . , gld. 96-40 — gld. 96 45 96-0ft — , 96 10 „ 11H-M5 — „ LlS'85 96 0;> — 96 — „ 977*— — „ 976 — „ 33375 — _ 38325 „ 12V95 — „ 19605 993 - „ 994«/, 591 — „ :.93 . 61-5 J — „ 61-52«/, „ 45-:i5 — „ — ■— 1-30'/, - „ -'- HM po H in S krajcarjev nadkurilja vsak drugi mesni ekstrakt glede praktične ranljivosti in cenoati ter ga svojim cenjenim kupovitlcem najbolje priporoča •T. Buzzoliul. (21) Tnžnega srca naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naft prelj ubijeni soprog, oziroma brat in svak, gospod posestnik in trgovec, obrinski svetovalec i. t. d. včeraj popoludne ob 3. uri, po kratki a mučni bolezni, v 32. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega rajncega bode v torek dne 15, avgusta ob polu 4. uri popoludne v biši žalosti blagoslovljeno in potem na tukajšnji-m pokopališču k vernemu počitku vloženo. Sv. maše zadušnice brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Preram« umrli bodi priporočen v blag spomin in pobožno molitev. V Borovnici, dne 14. avgusta 1893. I rNiilii 14 eri I č roj. V^rbi«, soproga. — Helena >l«jitron roj. Kcr/.if, IvttiiM Morel roj. Krri.ii', sestri. — I v u u na|aron, Jakoli M orel, svaka. ' (840) (841) Katarina Šareč roj. Dolinšek. Zahvala. Za mnogo dokaze srčnega sočutja ob izgubi naše ljube matere, oziroma tašče in stare matere Ivaixo Keber pot«*m za lepe vence dragi rajnki darovane in za jako častečo udeležitev pri spruvi-ilu k poslednjemu počitku, izrekam vsem svojo odkritosrčno in najiikrenejlo zahvalo. V Ljubljani, dnč 14. avgusta 1893. (8391 V imenu žalujoče rodbine: Anton Mrak, c. kr. računski revideut. Zahvala. Vsem onim, ki so mi povodom nenadomestljive izgube ljubljenega mojega soproga, gospoda Janeza Šarec-a vinotržca, posestnika, v Ljubljani, v Šiški in v Žapužah izrazili tolažeče sočutje, izrekam najtoplejšo zalivalo. Osobito pa se iskreno zabvaljujem pre-častiti duhovščini, sorodnikom, mnogobrojnim ude-ležiteljem pogreba, darovalcem krasnib vencev, slavnim društvom in gg. Šentviškim pevcem za ginljive nagrohnice. V £ a p ti z a h pri St. Vidu nad Ljubljano, dnč 12. avgusta 18^3. Žalujoča vdova: 9V~ Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti itn m vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—32) him iiior c. Ur. priv. j u/n«- leleanleoi v ij)ui»ijttui. 11» IMllIHJMlii cCMtl Nt. 15. (98—2«) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. irtjnlenit. Izvod iz voznega reda veljavnegra od 1.- j-o.nl j a. 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajaltd časi ozna ceni so v srednjeevropskem «aau. Odhod lz Izubijane (jnž. kol.). Ob 13. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Anssee, Iscbl, Gmunden, Solnogra i, Lend-Gastein, Zeli am See, Iuomost, Bregenz, Ztlrioh, Genf, Pari«, Steyr, Line. Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco\e vare, Karlove vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 00 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeil am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut do poln dne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. Url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v 1.1 ubijano {jnž. kol.). Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetteu, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Stevra, Delila. Gmundena, tsebla, AuBseea, Pariza, Genfa, ZUricba, Bregen/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gaateiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. nri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prao '■>■> kr in » 25 kr. l'o pošti 6 kr. več. ^ Na vueh deliti zavojnine je moja tu dodana aako- nito varstvena znamkn. G-lavna zaloga B. FRAGNER, Praga, U. 20S-2KI, Mulu mraiiii, lekarna ,.|iri črnem orlu", |y PoSttiA raz po s i 1 j atev vsak dan. HBH Več dijakov se vzprejuie v dobro oskrbovanje pri uradniki obitelji sredi mesta. Glaaovf r na razpolaganje. Vpraša naj ae pri C Brllli-Ju, n* Dunajski eeati it. 3». (636-7) Učenca ki je vsaj 15 let atar, krepak in marljiv, vzprejme takoj Anton Obresen, tapetni k v Ljubljani, Selenhurgove ulice St. 4. (349—7) (19) Koroški (196) rimski vrelec najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica, prost vseh želodec obtežujočih, sliznice diažeftih postranskih sestoj in. V Ljubljani glavna zaloga pri M. E. Hupami. i I I 1 Zobni zdravnik D1^ ROMAN JACOBI ustavlja po n»t| 110>ejfij in najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira In istlira zobe v narkocl (umetno spanjej l»re/, boleclu. (118—14) Zdravi spluh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. obiraš OQEI@ «a puškar ^ v Korovi fa li (FcrliM»li) ua Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstna nov«* puike in revolverje ter vse lovske priprt**?, pntroue ter ilrugjo streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-skuiene na ces. kr. izknšavaliači ter zaznamonovane /. znamko tega zavoda (438 —16) Za izbornost blag;a jamči izdelovatelj. — Stare puške popravljajo se ceno. — Ceniki pošiljajo se brezplačno. I am- Glasovita ! radi svojega učinka, odliko- X \i»nu radi svojih zdravilnih £ laBtnostij s častno diplomo o in zlitin svetinjo na raz- ♦ stavi v I.« mm I «111 n in 1'arlzil, * z zlato svetln|o v liru- X seljia in TuiiImu. ♦ Želodčna tinktura lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspe&no dietetično sredstvo, katero krepčn in zdravi želode«, kakor tudi opra« 11» prebavnih organov izborno pospešuje. (173-27) Izdelovatelj razpo&ilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 -l.l. 3»> kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. 26 kr. — Poštnino plača vedno naročnik. Cena jedni steklenici 10 kr. Pravi zaklad za nesrečne žrtve s aiu o o s k r u iu be (onanijo) in tajnih razpnftoostij je izborno delo @ lb @ O lik 3? SI 99* €U« Češko izdauje po HO. nemški izdaji. S ti7 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi ua strašnih posledicah tu razuzdanosti, resnični ujo-govi pouki res i j o vsak (t leto na tisoče b o I-uikov gotove smrti. Dolova se v založni knjigarni „Verlag s-Maga/. i n B. F. Bloroy v Lip-skem (Saško), Neuiuarkt 34", kakor tuai v vsaki knjigami. (291—U3) Učenca veščega slovenskega in nemškega jezika, Tsprejmem po d ugodnimi pogoji takoj v svojo pro«lajalulcu b mešanim blagom. f827—3) Fran Fischer v Kamniku. Spreten pisar izvežban komptoirist vešft Rlovenskega in nemškega jezika — Išč;© ©1-u.žfbe. Ponudbe vzprriema upravništvo „Slovenskega Naroda" pod ,,100*'. (820 —3) a%a%atka%a%alsA< l>r. Friderika liCiiglel-u Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pauitiveka znan kot najizvrBtnejše lepotilo; ako se pa ta Bok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-tom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, očl|o ae se drugI dau ne-tuatne Insklne od polti, ki postane vnled te^a tf'lMfo l»ela Iu uesna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z:ive pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti ua polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.SO. ('234—12) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. Najmilejče in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v IJb. pl. Trnk6czy-Ja lekarid in v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Heun, Dunaj, .\. iHHa«a«BDn«aHa«aWHBBIBiak Poštni odpravitelj in telegrafist Ponudbe naj se pošljejo „poste restsnte F. L. IO v Sežano na Primorskem*'. (819—3) ^—n—r Kegljanje na dobitke bode od 1. ti vgnstn začenši do 1. septembra pri (794-3) Franju Kuhar-ju grostlliaLl6sLrj*u. -rr Domžalali. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje ho železo, železnina, okove, cement itd. Andrej Druškoviču v Ljubljani 1111 Mrsliicni Ir^-n st. IO. Zalega nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag-, ledenic (Mi—iT) po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. Prvo mewto kjer se dobivajo brezhibna, ubrano ae glaseča, najsolidneje Izdelana Ivan Gross, Inomost. (Ustanovljeno 1. 1832) Tirolske citro Prlm ^specijaliteta) po gld. 8-—, 12—, 16'— itd. Tirolsko konoertne ali elegljske citre (specijaliteta) po gld. lfl'—, IV—, 18-— itd. Tirolska lesena in slamnata glasbila po gld. 350, 4..r>0, G —, 10—. Tirolske gitare (specijaliteta) po gld. 3-HO, 450. 5T>0, 7-— itd. Oooarine (pristno italijanske) po 60 kr., 70 kr., 9it kr. itd. Ustne harmonike (Knittlinško s srebrnim glasom) po 50 kr., 70 kr do uld. ti"—. Harmonike (najmočnejši usujati mehovi) po gld. 3'—, 5'5 , 10—, 30—. Trobila (le najboljšo kakovosti) s srebrnimi obroči, najolegantneje oprem- Ijima itd. po tovarniških cenah. (777—5) Za vsako glasbilo popolno Jamstvo. gf&r Bogato ilustrovsni kataUtgi se noš Ijajo zastonj in poštnine prosto. — Uvratne šole za vsa glasbila. — Največja zaloga cerkvenih mueikalij. Adresu je naj se: T&H ^TIT* G-roes, Iiinslor-CLClr. Najboljše železo prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prvo vrsto za (143-27) rokodelce in poljedelstvo Za i>il«* in. vodne žaugre kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava it d. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Katiireiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči \kvarnemu uživanju nemešane ali z surogati mešano bobove kave lin da je moč prirediti mnog'i NladneJIpoleg tega z«lrave|Mo io i« «'ii*'j<«o kavo. — > ejtrelion«*iio kol prliumek k na-uidiii bobovi katl. (417—17) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito seje čuvati slabih pomieiuovnn j. Doniva se povsod — kile |»o 95 kr. 'Nsw/ imrm'iI10 amsivo u i i v ij enj e v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz št. 1, v hiši društva. št. 5 in ti, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1K92.........frank. 136,805.161'— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1H92. . „ 22,840.056"—• Izplačitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. „ 271,905.620-— V poslednjej ose luuajstuicsečnej poslovalnej perijodi vložilo seje pri društvu za.................. „ 125,732.050'— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva ua vloženih ponudbah........... „ 1.853,91H.605"— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno ♦.lavna agentura, v L j ubijani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri < » imlri Zescliko-tu. (209—7) L. Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in liftro upli- ^t/\^s\ J>?\ \8Joče t>redstvo proti v^cS^ kurjim oh'Noiu, *± ^a. /iiljtui uh pod- Xj • ' Dobiva se v lukar nah. s~% , , plutih, pitah in ./T.^2" Veliko Vi drugim trdim ^^^^ . Pr'znHl»'b praskam SzsJ^ S Pisem Ju na kože. S\s8r* °K,Bd v glavni ra7j>o»iljalimi: L. Schvvenk-a lekarna ~~ ^yr (302) Moldllng-DunaJ. PriBten samo, če imata navod in ,jsj,,v J^^r obli* varstveno znamko in podpis, dmka plačajo 1»» kr. i N stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti uiodroci so solidno iz najboljšo tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenoga dratn, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilliom preoblečeni ter 10—1f> let uohenlh poprav ne zahtevajo. £jbf~ Hri naročilih z dežele naznani naj so vselej natančna mera postelje v notranji Intl. "*m*Q — Ako se torej dobi za 10 j:Id. dober tapeciran modro o na peresih, je pač neumestno kupovati uialovredue nadomestke, kateri pravemu na-meuu, imeti dobro postelju, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene. B Žicaste zimnice za vitako posteljo navadne velikosti po |fl0 tsoldov ; z afrikom tapecirane iu s cvilhoin preoblečene po 15 gld. (714—82) I i bS Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tink .Narodne Tiskarne«. 998