FftStnfaift plačana t gotovini Številka 9 Liuhliana dne f. marca 1939 Leto XXI Demokracija - edina pol Zmotne politične teorije so pahnile svet v nepopisno gospodarsko in socialno zmedo, iz katere bo težko najti primeren izhod, ako se človeštvo pravočasno ne spametuje in ne zapusti te poti. Napredek tehnike leto za letom bolj izrazito strinja in oblikuje svet v enoto, v celoto. S tega vidika bi se morala uravnavati tudi proizvodnja in pridelovanje. Sodobna prometna in prevozna sredstva so že danes tako izpopolnjena, da se proizvodnji in pridelovanju ni treba ozirati samo na domače potrebe, ampak na potrebe najširših okolišev in trgov. Prav zaradi tega razne industrije izdelujejo svoje iabrikate lahko v silnih množinah in bi bili ti izdelki kljub dobremu zaslužku delavstva in kapitala, ako bi bila človeška družba prav urejena in res smotrno organizirana. Enako je s kmetskimi pridelki. Tudi tu se bo moralo individualistično obdelovanje zemlje prej ali slej umakniti racionalnejšim vidikom kolektivnega gledanja, ker mora prav pod pritiskom tehnike individualno gospodarstvo shirati. Njegovi pridelki bodo postali predragi. Če pa bo tako gospodarstvo v ceni hotelo konkurirati s pridelki kolektivno usmerjenega in urejenega kmetijstva, bo moralo delati s stalno izgubo, kar brez dvoma pomeni gospodarsko smrt. Okrog tega vprašanja se danes suče vse dogajanje na svetu in tudi vse silne borbe, ki spravljajo človeštvo stalno v nevarnost novega prelivanja človeške krvi. Pojem kolektivnosti je pri nas primeroma slabo zapisan, ker so ga puhli politični kričači razvpili kot nekak komunizem. Seveda je pa to čisto prostaška izmišljotina, oziroma potvarjanje'. Kolektivno lahko imenujemo vse to, kar je usmerjeno in urejeno po koristih in potrebah splošnosti. Zato izraz nima z raznimi političnimi pojmi in gesli nobene skupnosti. Ovira zdravega in brez hudih pretres-Ijajev izvedljivega razvoja v skupnostno smer pa tvori Avtokratsko pojmovanje naroda in njegove organizacije — države, ki se je razpaslo po zadnji svetovni vojni. Takrat so mednarodni diplomatje zagrešili usodno napako. Razdelili so svet v zmagovalce in premagance, v gospode in hlapce. S tem so dali netiva za nove spore in nove požare, ki so se deloma že razvneli, deloma pa še tle, a lahko vsak trenutek izbruhnejo. Za manjvrednega sta resnica, da jo brez truda lahko vsakdo razume. Zgodovina jo potrjuje v neštetih primerih. Nam najbližja sta: podjarmljenje balkanskih Slovanov in zatirani narodi bivše Avstro-Ogrske. Nekdanja Turčija je morala prav zaradi tega, ker je hotela živeti iz krvi in dela slovanske raje, izginiti. Bivša črno-žolta monarhija je morala razpasti, ker je bila zgrajena po nauku o gospodih in hlapcih. V obeh primerih so se zatirani narodi toliko časa upirali, da so končno uničili svoje tla-čitelje. Kdo bi si bil upal pred štiridesetimi leti le sanjati kaj takega? Tedanji svet bi v njem ne bil gledal političnega puntarja, ampak bržkone norca, ki bi ga bili spravili v blaznico. In vendar se je vse to odigralo v dobi, ki pomeni komaj dobro polovico posameznega človeškega življenja. Politično lice Evrope in socialni obraz človeške družbe sta se tako spremenila, da danes mladi svet ne more več niti približno razumeti tega, kar je bilo še nedavno vsakdanja resničnost in suha stvarnost. Tole malenkost so diplomatje pred dobrimi dvajsetimi leti prezrli, pa se je — kakor že tolikokrat — zopet pokazalo, kako se zgodovina stalno ponavlja. t* Panta rei" so rekli stari Grki, to se pravi: »vse teče«. Nič ni na svetu novega, nič se ne zgodi takega, česar že ne bi kdaj bilo. V našem primeru se je ta večtisočletni rek ljudske modrosti do pičice uresničil. Premaganci so jeli zbirati svoje zatrte in razbite sile in se začeli upirati zmagovalcem. In pogodbe in določbe, ki so se leta 1918. do 1919. zdele pisane za vse večne čase, so pričele bledeti in medleti ter izgubljati na veljavi. Danes vse tisto, kar je zmagoslavna prešernost rodila v omenjenih dveh letih na versejski konferenci ni dosti več vredno kakor stavba na pesku ali grad v oblakih. Da je komedija popolnejša, se je usoda še bolj burkasto poigrala s človeštvom. Prav v krogih nekdanjih premagancev so vzkalile nove teorije o vrednotenju in poslanstvu narodov. Kakor hitro vemo, da rešilni evangeliji današnjih dni niso iznajdba sedanjosti, ampak tvorba zdavnaj propadle preteklosti, izgubimo tudi vso vero in vse zaupanje vanje. V čem je razlika med iaraoni izpred 4000 let in današnjimi? Bistveno samo v tem, da pišemo za one letnico pred Kristusovim rojstvom, za te pa po njem. Duh pa je čisto isti, vsebina je ista in metode so iste. Kri tisočerih na ljubo volji enega samega! In temu duhu se upira kmet vseh časov in vseh narodov. Upiral se mu je babilonski in egipčanski kmet, upiral se mu je rimski, upirali so se mu v puntih kmetje vseh narodnosti širom Evrope! Napačno je misliti, da je bil Boj za staro pravdo kako narodnostno ali nacionalno gibanje! Ne, to ni res! To potvorbo so iz velikega mednarodnega socialnega gibanja napravili zgodovinarski romantiki. Proti kmetom se je v tedanji dobi borilo združeno plemstvo brez ozira na jezik in vero čisto podobno, kakor se danes proti socialnim gibanjem bori vesoljna kapitalistična reakcija. Proti tej reakciji bijemo danes boj in smo v tem zvesti dediči ponosnih pradedovt Slovenski kmetje se s toliko večjim zanosom borimo proti samovolji posameznikov za pravice skupnosti, ker se zavedamo, da je naša tradicija skozi in skozi demokratična. Slovenci in Slovani smo bili tisti, ki smo imeli družabno organizacijo izvedeno na zadružni pod-lagi. Pri nas ni bilo čred, ki bi se bile slepo pokorile sili najmočnejšega, ampak so bili samo svobodni člani zadrug, ki so se prostovoljno podredili interesom skupnosti in za svojega poglavarja ali starešino po lastnem preudarku izvolili — najsposobnejšega. Ako bi hoteli govoriti o rasah, ki so danes tako v modi, bi lahko s ponosom ugotovili, da je bila ta visoko socialna kultura lastna edino slovanski rasi že v času, ko so današnji zveličavni narodi delili sebi in sosedom pravico samo z ognjem in mečem. Usoda je hotela, da smo potem dolga stoletja morali prav Slovani braniti Evropo pred azijatskim barbarstvom. Slabo se nam Evropa za to junaško varstvo oddolžuje, vendar naj ve, da bomo sebe znali braniti še z večjo odločnostjo nego smo v preteklosti druge. Zato veljaj za dom in za svet naša odločna beseda, da ne maramo uvoženega blaga, ki bi ga nam hoteli vsiliti razni vodje. Tihotapsko uvoženi po j m je pri nas žalostno propadel, vse kmetstvo pa vidi prav v tem zmago svojih demokratičnih, res ljudskih idej in nazorov. Tudi vprašanje sporazuma Pomembne so številke v dneh, ko uradni in zasebni krogi toliko govore o sporazumu. Tudi naše čitatelje bodo nedvomno zanimale nekatere številke, posnete po zagrebškem »Obzoruc, o številčnem razmerju med Slovenci, Hrvati in Srbi v državnih in poldržavnih finančnih zavodih. V Narodni banki (podatki veljajo za 1.1937., ker novejših še ni) je bilo med višjim uradni-* štvom 83 Srbov, 13 Hrvatov, 7 Slovencev in 2 druge narodnosti. V Poštni hranilnici 24 Srbov, 10 Hrvatov, 8 Slovencev in 2 drugih narodnosti, V Državni hipotekami banki 27 Srbov, 4 Hrvatje, 1 Slovenec in 1 druge narodnosti. Nižje uradništvo je sestojalo iz 700 Srbov, 40 Hrvatov in 60 Slovencev in Rusov. Na višjih položajih je bilo v Privilegirani agrarni banki 28 Srbov, 2 Hrvata in 1 Slovenec, med nižjim uradništvom pa 297 Srbov, 15 Hrvatov, 11 Slovencev in 17 Rusov. V Upravi monopolov je 62 Srbov, 4 Hrvati, 1 Slovenec in trije Rusi. Pri Državni razredni loteriji je 8 Srbov. Beseda o bratstvu bo morala biti prelita V zgovorne številke, - Agrarni interesi in samoupravne doklade Osrednja vlada je izdala 19. oktobra lanskega leta uredb« o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopol-nilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane. Prvi člen zgoraj omenjene uredbe pravi dobesedno tole: »Občinske in banovinske doklade, dolgo-vane do 1. januarja 1938 za zemljišča agrarnih subjektov po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih (§ 18.), ali po prejšnjih začasnih zakonih o izvedbi agrarne reforme, se odpišejo posameznim agrarnim subjektom ne glede na to, ali imajo dodeljeno jim zemljišče še v posesti ali ne. To se pravi, da morajo davčne uprave agrarnim interesentom odpisati vse zaostale občinske in banovinske doklade do 1. jan. 1938. Nekateri agrarni interesenti so se. obrnili na Zvezo slov. agrarnih interesentov s prošnjo, da naj se od njene strani opozorijo davčne uprave na to uredbo, ker se še nikjer niso zaostale davščine, izvirajoče iz občinskih in banovinskih doklad agrarnim subjektom odpisale. Zveza slov. agrarnih interesentov se je obrnila g posebno spomenico na davčno upravo ljubljanske okolice, v kateri jo je opozorila na 'določbe zgoraj omenjene uredbe in na dejstvo, da se še do sedaj davčni zaostanki agrarnim interesentom niso odpisali. Prav tako je Zveza prosila davčno upravo, da naj se zato vse zaostale občinske in banovinske doklade čimprej odpišejo. Na svojo spomenico je prejela Zveza slo- | venskih agrarnih interesentov naslednji odgovor in pojasnilo: »Na Vašo cenj. spomenico s dne 1. t. m. Vam sporočam, da so v smislu uredbe o ureditvi samoupravnih (obč. in ban.) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane (Služb, list kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. decembra 1938, kos 97), odnosno navodil za izvr Sevanje gornje uredbe (Služb, list kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja 1939, kos 11) občine dolžne sestaviti sezname dolgovanih občinskih in banovinskih doklad agrarnih subjektov. Te. sezname morajo občine predložiti pristojnemu agrarnemu oblastvu, da jih preizkusi in vidira. Šele tako spopolnjene sezname dobe davčne uprave v pristojno poslovanje. Ker pa teh seznamov do danes od nobene občino nismo prejeli, zato tukajšnja davčna uprava ne more poslovati v smislu navodil objavljenih v zgoraj citiranih službenih listih.« Ta odgovor nosi št. 1607 z dne 21. februarja 1939. Z ozirom na navedene okolnosti v odgovoru davčne uprave svetujemo vsem agrarnim interesentom, ki imajo zaostale davščine, da naj se obrnejo takoj na svoje občinske uprave glede sestave seznamov dolgovanih občinskih in banovinskih doklad. Čim prej bodo občine sestavile te sezname, tem preje bodo davčne uprave izvršile odpise dolgovanih doklad. Doma In drugod diktatura iSiojadinovžčeve vlade Počasi prihajajo na dan namere, ki jih je imela Stojadinovičeva vlada v naši notranji politiki. Že za časa volitev se je moglo slutiti njene načrte. Razne izjave na naslov državnih uslužbencev, strokovnih delavskih organizacij, upokojencev itd. so razkrivale njihove namere. Dr. Stojadinovič je zapretil tri dni pred volitvami na shodu JRZ v Ljubljani, da ni mesta v državni službi za onega, ki bi glasoval za kandidate dr. Mačkove liste. Zagrebško časopisje je pričelo sedaj razkrivati skrivnostne načrte dr. Stojadinoviča, ki jih je nameraval izvesti s prvim aprilom letošnjega leta. Zagrebško časopisje je objavilo one amand-mane (zakonske določbe) v finančnem zakonu za leto 1939/40., ki jih je predložil dr. Stojadinovič in ki bi ga pooblastili, da uvede popolno osebno diktaturo. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je vse te odredbe izločil iz finančnega zakona. Že zadnjič smo objavili nekaj Stojadinovi-'čevih diktatorskih odredb, danes pa sporočamo našim čitateljem še ostale določbe iz finančnega zakona, ki bi imele dalekosežne posledice za celokupno naše notranje politično življenje. Z njimi bi bile stvarno ukinjene vse državljanske svoboščine, ki jih daje narodu ustava. 2*cliiični uradniki brez odgovornosti r Dalekosežen je bil predlog • odgovornosti upravno političnih uradnikov in o disciplini aktivnih in upokojenih državnih nameščencev. Državljanom je imela biti odvzeta pravica, da pred eivilnkn ali kazenskim sodiščem tožijo uradnike favne oprave za škodo, ki bi jo ti povzročili 8 Bvojhn postopanjem. V bodoče bi bila taka tožba iapustna samo, ako bi jo notranji minister iir rečno dovolil. Kar se tiče »discipline«, so bile predvidene težke disciplinske in denarne kazni za vse osebe, zaposlene v službi države, banovine in njunih podjetij, ki bi v službi, ali izven nje kritizirale obstoječi red ali postopanje vlade, odnosno njenih članov in bi ta kritika mogla izzvati nezadovoljstvo z obstoječim stanjem, z vlado ali njenimi člani, ali pa bi bila sicer žaljiva ali omalovažujoča. Taki nameščenci bi bili kaznovani z zmanjšanjem plače za 20 do 50 odstotkov za dobo do 10 let ali pa z upokojitvijo in zmanjšanjem pokojnine do 50 odstotkov za isto dobo, v težjih primerih pa tudi z odpustom iz državne službe. Kazni za upokojence Podobne kazni so bile predvidene tudi za upokojence in to ne samo za dejanja, ki so jih kot upokojenci zagrešili, temveč tudi za dejanja, zagrešena še za časa njihove aktivne službe. Proti tem disciplinskim kaznim bi bila sicer dopustna pritožba na državni svet, toda ako bi državni svet pritožbe ne rešil v dveh mesecih, bi postala kazen avtomatično izvršna. Te nove disciplinske odredbe so se izrecno nanašale tudi na sodnike. Kaznovanje Zupanov Dve važni spremembi sta bili predvideni za občinski zakon. Prva odredba daje sreskemu načelniku pravico, da kaznuje » 500 do 1000 dinarji župana ali občinskega odbornika, ki ne izvrši naredbe sreskega načelnika. Pritožba na sodišče je nedopustna. 'Razreševanje občinskih odborov Z drugo odredbo se poostruje znana, od Stojadinovičeve vlade potom finančnega zakona uveljavljena določba, ki daje banom pravico razreševati župane in občinske odbornike. To pravico naj bi imel ban tudi x onih primerih, kadar občinska uprava ne izvrši odredbe oblasti, ali odreče pokornost zakonskim prepisom, ali pa poda kakršnokoli izjavo, ki bi p« mnenju bana bila škodljiva važnim državnim interesom. V takih primerih bi ban lahko razpustil tudi cel občinski odbor. Pritožba na upravno sodišče je izključena. Ako bi bil razpuščen ves občinski odbor, bi se imele sicer v smislu zakona v dveh mesecih izvršiti nove občinske volitve, vendar teče ta rok šele od trenutka, ko bi ban smatral, da so prenehale okolnosti, ki so povzročile razpust občinskega odbora. Cbčinski nameščenci Posebna odredba je bila pripravljena za občinske nameščence. V bodoče bi imel tudi ban pravico, da jih odpušča, zlasti kadar bi smatral, da je to v interesu službe. Namesto odpuščenega pa bi smel nastaviti novega občinskega uslužbenca. Sodna tožba bi bila tudi v tem primeru izključena. Sodniki Poostreni so bili disciplinski predpisi za sodnike. Z izgovorom, da je treba sodnikom za-braniti vsako strankarsko delovanje in strankarsko politično nastopanje, so bile določene hude disciplinske kazni tudi za vse primere nedopu-ščene kritike in omalovaževanja naredb in postopanja oblasti, uradnih starešin in predpostavljenih. Politične kazni Važna je bila tudi odredba o povišanju denarnih kazni za neizvrševanje oblastnih naredb po § 67. zakona o splošni upravi. Sreski načelnik bi naj imel v bodoče pravico kaznovati z globo do 1500, namesto dosedanjiih 500, ban do 3000 namesto dosedanjih 1000. minister pa do 5000 dinarjev namesto dosedanjih 1500 din. Sodna pritožba proti tem kaznim bi bila izključena. Nepolna zadušitev tislz a V pogledu tiska so bile predvidene dalekosežne poostritve. Vsak tiskarnar bi bil obvezen, da izroči od vsake tiskovine po 6 izvodov drž. tožilcu in bi se smele tiskovine izročiti naročnikom, odnosno dati v javnost šele, kadar bi drž. tožilec potrdil, da je dolžnostne izvode sprejeL Na ta način bi se bilo lahko preprečilo pravočasno izhajanje dnevnikov in drugih periodičnih listov. Za pregreške proti temu predpisu so bile predvidene težke sankcije in zlasti tudi ustavitev lista. V isti odredbi so bili vsebovani tudi predpisi, ki bi bili znatno olajšali ustavitev dnevnikov in drugih periodičnih listov. Cnemogočenje delovanja političnih nasprotnikov Da se končno omogoči poln uspeh lastne strankarske formacije je bala predvidena posebna odredba, ki predpisuje, da se mora organizacija prijavljene stranke v vsej državi izvesti v teku enega leta, kar je praktično skoraj nemogoče in bi imelo za posledico, da se onemogoči ustanovitev novih političnih strank odnosno obnovitev starih. Vrh tega so bile določene ostre kazni za vse, ki bi bili člani, ali bi delovali v kakšni prepovedani ali neodobreni politični organizaciji. S to odredbo bi bilo postalo delo skoraj vseh opozicijskih skupin v državi nemogoče. Za prikrito diktaturo je hotel dobiti Stojadinovič zakonito podlago v bodočem finančnem zakonu in za vse svoje že izvršene nezakonitosti razrešnaco. Cvetkovičeva vlada je napovedala spremembo notranje politike. Od diktature naj se vrnemo na pot svobode, demokracije in sporazuma. Ne diktat enega, temveč volja naroda naj bo mero-dajna v našem notranjem političnem življenju. Ta volja naroda naj se svobodno izraža v časopisju, na zborovanjih in pri volitvah vseh narodnih zastopnikov od občinskega odbora do parlamenta. Vsi uslužbenci javne uprave morajo biti odgovorni za svoja del«. Poslujejo naj strogo nepristransko in po zakonu. ~— V mejah demokratičnih zakonov naj se zagotovi svobodna kritika. Vse krivice, ki so bile storjene za časa Stojadinovičevega režima naj se popravijo in zadosti užaljenemu narodnemu čutu pravice. Posebno važne so spremembe na gospodarskem in finančnem polju. Stojadinovič je centraliziral vse državne denarne zavode v eni roki. Celokupne državne in privatne finance so bile odvisne od njegove volje. Centralizacija raznih fondov je spravila v njegovo odvisnost vse narodovo gospodarstvo. Gospodarski odvisnosti je sledila politična odvisnost, ki se je stopnjevala od leta do leta in bi dosegla svoj višek z letošnjim drž. proračunom in finančnim zakonom. Politično svobodo se more utrditi s Čim širšo gospodarsko decentralizacijo. S padcem Stojadinovičevega režima in s polomom njegove politike pričakuje narod olajšanje na vseh poljih. Narod pričakuje nestrpno odločna dejanja Cvetkovičeve vlade v to smer. "Finančni odbcr narodne skupščine je v ponedeljek zaključil debato o proračunskem predlogu in o finančnem zakonu. Pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva je predsednik vlade in minister za notranje zadeve g. Dragiša Cvetkovič izjavil, da bo pred plenumom narodne skupščine obrazložil smer svoje notranje politike in da bo tam napovedal ukrepe, ki jih namerava izvršiti v notranji politiki, da pripravi pot k sporazumu. Vojko Cvrkič ki je postal predsednik verifikaeijskega odbora po imenovanju Stevana Ciriča za ministra prosvete, je bil postavljen z ukazom kr. namestnikov minister brez listnice. Vojko čvrkič je bil v Stojadinovičevi vladi minister za pošte. fVevi politični „računi" Nedeljski »Slovenec« sramežljivo priporoča neko »napredno« društvo, okrog katerega da naj se zberejo oni napredni Slovenci, ki odločno obsojajo metode in nasilja, ki so se vršila za časa petomajskih volitev, ko je bil v Sloveniji ban g. dr. Dinko Puc. Ti »napredni« Slovenci da priznavajo večinsko stanje politične Slovenije in da so pripravljeni torej priznati tistega voditelja, ki ga jim bo »Slovenec« odredil. To jim bo toliko lažje, misli »Slovenec«, ker je centralni Fiihrer dr. Stojadinovič s svojimi namerami propadel, voditelja naprednih Slovencev Ivana Puc-lja in dr. Alberta Kramerja pa da je JRZ časopisje že tako oblatilo, da je upati, da bodo šli napredni Slovenci na ukaz »Slovenca«, »Domoljuba« in »Slov. Gospodarja« v ono društvo, ki je tej Slovenčevi druščini najbližje in najmanj na poti. P ~ Naj bo »Slovenec« kar potolažen. Slovenska vas je napredna in kmetsko zavedna. Zato jo kaka skrivnostna »Slovenska beseda«, ki diši po vsem drugem kot po slovenskem, ne bo mogla preslepiti in še manj cepiti. 'Dva nova bana Za bana dunavslte banovine je bil imenovan z ukazom kr. namestnikov dr. Jovan Radivoje-vic, odvetnik v Sidu. Za bana vardarske banovine je bil imenovan narodni poslanec Vladimir Hajduk-Velj-Jiovlč. V Hrvatskem domu — skupščina J2V<$ Te dni se je vršila sreska skupščina JNS v ^Tuzli. Skupščina se je vršila v tamkajšnjem Hrvatskem domu. Na zborovanju sta poročala bivši poslanec Mustafa Mulalič in bosanski organizator JNS Dobrosav Je vd je vid. Zadnji govornik je povdarjal zlasti potrebo po sporazumu med Srbi in Hrvati in rekel, da nudi osebnost dr. Mačka dovoljno jamstvo, da se bodo v Jugoslaviji upoštevali tudi upravičeni interesi bosanskih Srbov, Skladatelj Zorko Prelovec Kar verjeti nismo mogli, da je res, ko smo v soboto 25. t. m. prejeli nenadno vest o smrti Zorka Prelovca, skladatelja kmetsko-mladinske himne Zeleni prapor. Komaj pred dvema letoma je obhajal petdesetletnico, ves čil in čvrst in mlad, poln zasnov in načrtov. Hej, kako nam je tedaj zagotavljal, da bo učakal še najmanj devetdeset let! Pa je bil tudi res tako mladeniški, da mu ne bi bil tedaj nihče prisodil srečanja z Abrahamom. Medtem je zavratna bolezen neumorno nadaljevala svoje razdiralno delo na tem vedrem človeku. Vedrina se mu je spreminjala v za-mišljenost, hoja je bila manj prožna in obraz je pepelnato posinjeval. Takega smo še nedavno srečali, ko je odhajal v ljubljansko bolnišnico — umret! Pokojni je bil Idrijčan, kjer je študiral realko, potem pa je prišel v Ljubljano, kjer je nastopil službo uradnika pri Mestni hranilnici. Srce njegovo je bilo že tedaj posvečeno pesmi. Ze leta 1910. je postal pevovodja »Ljubljanskega Zvona«, po osvobojenju pa je bil Prelovec eden glavnih organizatorjev Zveze slovenskih pevskih društev in kasneje Ilubadove župe Jugoslovanske pevske zveze. Pod njegovim vodstvom je bilo prirejenih častno število odlično uspelih koncertov, razen tega pa je Prelovec uglasbil celo vrsto pesmi in je še doživel čas, ko so njegovi napevi ponaro-deli. V mestu in na deželi so jih prepevali, jih prepevajo in jih bodo prepevali z enakim veseljem. Kajti Prelovec je s preprosto toplino svoje pesmi osvajal srca in je bil prav v tem — velik umetnik. Poleg njegovega »Doberdoba«, pretresljive tragedije naših fantov v svetovni vojni, se glasi po vseh slovenskih vaseh iz grl navdušene kmetske mladine zmagujoča in srca oživljajoča himna »Zeleni prapor«. Kadar koli jo bo odslej na svojih prireditvah, v veselju ali v težki borbi prepevala naša mladina, se bo s hvaležnostjo, spoštovanjem in z ljubeznijo spominjala Prelovca, ki je prav kmetski mladini poklonil ta živi dragulj svojega skladateljskega daru. Zdaj je utihnil. V ponedeljek popoldne so ga spremili številni prijatelji, tovariši pevci in častilci na poti k zadnjemu domu na Ljubljanskem polju, kjer sanja večni sen že njegov pobratim Emil Adamič in toliko, ah, toliko naših tvornih ljudi. Nehalo je utripati plemenito srce, omahnilo je pero iz roke, ki bi nam bila rada poklonila še marsikak dar, toda Prelovčev duh bo živel po svojih delih in nam bo v pesmi budil vero v življenje, dokler bo živela slovenska beseda. Pokoj blagi duši, slava Prelovčevemu spominu! Narodna skupščina Predsednik g. Milan Simonovič je sklical sejo narodne skupščine za torek 28. febr. Od finančnega odbora ji je bil predložen proračun in finančni zakon. Narodna skupščina bo začela takoj z razpravo novega proračuna, ki mora biti v štirinajstih dneh končana in predlog proračuna predložen senatu. Prebivalstvo balkanskih, držav Po podatkih direktorja Nikola Ivoronosa v grškem ministrstvu narodnega gospodarstva šteje Romunija 19,423.000 prebivalcev, Turtija 16,201.000, Jugoslavija 15,174.000, Grčija 6,903.000 in Bolgarija 6,254.000 prebivalcev. Edino v Bolgariji je več moških kakor žensk. Ti podatki izvirajo iz leta 1936. Popravljanje krivic Zagrebški »Obzor« piše o Cvetkovičevi vladi tole: »Poročali smo že, da se je vlada g. Cvetko-viča odločila vrniti v državno in samoupravno službo uradnike, ki so glasovali za iisto dr. Mač-pa, pa jih je zato odpustil dr. Stojadinovičev režim. Je pa še mnogo državnih in samoupravnih nameščencev, ki so bili odpuščeni zaradt svojega političnega prepričanja že pred volitvami. Tudi te uradnike in nameščence bi bilo treba čim prej poklicati nazaj v službo, kakor tudi popraviti vse krivice in posledice preganjanj vseh opozicijskih uradnikov. Naša javnost pričakuje od Cvetkovičeve vlade, da bo vse te krivice Čim prej popravila.« Te opazke veljajo tudi za druge kraje in ne samo za Hrvatsko in pričakujejo povsod, da se bodo obljube in napovedi predsednika vlade g .Cvetkoviča izpolnile. ( Vse po starem Banjaluško glasilo JRZ »vrbaske novine« so objavile te dni članek pod naslovom »Vse po starem«. V članku se zatrjuje, da se ni s padcem dr. Stojadinoviča ničesar spremenilo. Eden, da je odšel s predsedstva vlade in drugi prišel. JRZ da ima še mnogo ljudi za razna mesta. Glasilu JRZ, da je vseeno, kdo zavzema trenutno kako mesto v državni upravi. Glavno je, da so pristaši JRZ. »Vrbaskim novinam« moramo dati v celoti prav. Le to ne vemo, ako se strinja z njihovim mišljenjem predsednik bivše vlade Davki V debati o proračunu finančnega ministrstva je minister g. Djurič govoril tudi o tem, koliko odpade povprečno na posameznega prebivalca Jugoslavije državnih in samoupravnih bremen. K državnim dohodkom prispeva vsak' prebivalec povprečno 503 din, k samoupravnim pa din 11812. Obrtniki in penzije Med obrtniki naše države se je pričelo ve« liko gibanje za njihovo pokojninsko zavarovanje. Vse obrtniške organizacije so imele v Beograda zborovanje, na katerem so zahtevale uvedbo pokojninskega zavarovanja, slično kot ga imajo že privatni nameščenci iu delavci. Zastopniki obrtnikov so se zglasili v tej stvari tudi pri trgovinskem ministru. r * Dve zanimivi knjigi D. Bičanič, vodja »Gospodarske sloge«, velike hrvatske zadružne organizacije je te dni izdal obširno knjigo, ki s številkami prikazuje gospodarsko in finančno stanje zadnjih let na Hrvatskem, njene dohodke in dajatve. Drugo knjigo je izdala politična pisarna dr. Vladimirja Mačka o decembrskih volitvah na Hrvatskem. Obe knjigi sta zelo poučni, Kaj se gcdi pe svcfa IT ' r ■ —1 i ===== Konec republikanskih san| Že pred časom smo rekli, da se španska tragedija bliža koncu. Zdaj se ta napoved uresni-iuje. Anglija ln Francija bosta prav v trenutku, bo to pišemo, verjetno že priznali pravno oblast generala Franca, s čimer je usoda republikanske Španije dejansko zapečatena. Predsednik španske republike Azana se bo umaknil iz španskega poslaništva v Parizu. V Parizu se že dva dni mudi španski republikanski zunanji minister del Vayo, ki s svojimi sodelavci zbira važnejše dokumente iz poslaniških arhivov. Dokumente bodo odpeljali v neko banko. Po nekih vesteh bo poslaništvo že pričetkom tega tedna prepuščeno diplomatskim agentom španske nacionalistične vlade. Posebni delegat francoske vlade senator Berard je imel zaključni razgovor z nacionalističnim zunanjim ministrom generalom Jordanom. Razgovor je trajal eno uro. Po vesteh iz zanesljivih virov sta podpisala tri dokumente, v katerih so bili protokolirani zaključki razgovorov. General Jordano je imel takoj nato daljši telefonski razgovor z generalom Francom, ki se Se zmerom mudi v Barceloni. Informiral ga je o svojem sestanku s senatorjem Berardom. Senator Berard s svojim spremstvom je že odpotoval nazaj v Pariz. Medtem je predsednik republikanske Španije Azana že odstopil. Tragedija se končuje, Celovec v nemški armadi Londonski listi objavljajo poročila o vlogi Celovca v bodoči nemški kolonialni vojski. Poročilo je napisal novinar C. D. Hamilton, ki je prepotoval nekdanje avstrijske dežele. Po njegovih navedbah po vseh alpskih krajih zbirajo vojake, ki jih bodo porabili v kolonijah. V zadnjih mesecih je bilo poklicanih pod orožje več starejših letnikov bivše avstrijske vojske, ki imajo dragocena izkustva iz svetovne vojne. Iz teh ljudi nameravajo sestaviti večjo oboroženo silo, ki naj bi šla na pomoč Italiji, ako bi se v Tunisu spopadla s Francijo. Zbirališče teh vojaških oddelkov je Celovee, kjer na ulicah ■vsak peti človek nosi sivo uniformo. V vojašnicah so trikrat na teden filmske predstave in predavanja o kolonijah. Predavajo ponajveč častniki iz nekdanjih nemških kolonij. Na steni dvorane v Oficirskem domu visi ogromen zemljevid, na katerem so zarisani nemški načrti. Po tem zemljevidu preseka novi nemški kolonialni imperij angleško črto Egipt—Južna Afrika, italijanski imperij pa zvezo med francoskimi kolonijami v severni in srednji Afriki. Med Poljsko in Slovaško Je bil nedavno v Varšavi sklenjen po dolgotrajnih pogajanjih sporazum, ki določa: 1. da obe vladi dokončno ratificirata nove meje, ki 6o nastale po lanskih korekturah v korist Poljske; 2. da se sklene posebna konvencija o turizmu, ki bo uredila prehod meje na Karpatih itd.; 8. da se ustanovi na slovaški univerzi v Bratislavi stolica za poljski jezik, na poljski univerzi v Varšavi pa stolica za slovaški jezik; 4. Slovaška prepusti Poljski svobodno luko v Bratislavi za promet po Donavi, Poljska pa Slovaški v Gdiniji za promet po morju. Sramotne številke Razmeroma prav veliko je v naši državi število požigalcev, zlasti če upoštevamo, da se mnogi izmaknejo roki pravice. Po uradnih podatkih je bilo leta 1937. zaradi požiga obsojenih 146 oseb, leta 1936. pa 183. Prejšnja leta je bilo Število obsojenih požigalcev precej manjše. Leta 1933. je bilo obsojenih 191 oseb, leta 1934. 107, leta 1935. pa 131 požigalcev. Največ požigalcev v vseh naštetih letih je bilo obsojenih na področju beograjskega, skop-ljanskega in zagrebškega apelacijskega sodišča. V Srbiji je bilo leta 1937. obsojenih 45, v Južni Srbiji 35, v Hrvatski in Slavoniji pa 32 požigalcev. V letu 1936. je bilo v Srbiji obsojenih 76, v Južni Srbiji 37, na Hrvatskem in v Slavoniji 22. Nekaj boljše je glede tega v Vojvodini, v Sloveniji in Bosni. Leta 1937. je bilo v Vojvodini in Bosni obsojenih po 11 požigalcev, v Sloveniji 12. Leta 1936. v Sloveniji 16, v Vojvodini 13, v Bosni in Hercegovini 6. Leta 1935.: Slove- Prczident republikanske Španije Azana je pretekli ponedeljek odstopil. nija 6, Vojvodina 9, Bosna in Hercegovina 8. Leta 1934.: Slovenija 9, Vojvodina 11, Bosna in Hercegovina samo 5. Leta 1933.: Slovenija 8, Vojvodina 11, Bosna in Hercegovina samo 2. Najmanj požigov pa izkazujeta Dalmacija in Črna gora. Leta 1937. ni bil v teh dveh pokrajinah nihče obsojen zaradi požiga. Požig je zločin, ki velja za enega najsramot-nejših, često je pa tudi krik žalostnih in neurejenih gospodarskih razmer ali pa spričevalo propadajoče morale. Zato nam te številke toliko več govore! Kaj pravilo ? V letošnji 2. številki »Dejanja« izvaja dr. Andrej Gosar med drugim: »Vendar bi storili veliko, vprav usodno napako, če bi pri tem, ko se borimo proti odkritemu brezbožništvu, ki je pri nas razmeroma redko in ljudi večinoma bolj odbija, kot pa privlači, pozabili na drugo sicer mnogo manj zavestno in izrazito, marveč prikrito, pa prav zaradi tega posebno nevarno obliko brezboštva, ki se kaže v tistem čudovito drznem in ciničnem prevračanju božje resnice in pravice, kakor ga opažamo danes v vsem javnem življenju in njegovih glasilih domala vseh struj in skupin.« Kadar spregovorimo mi proti takemu brez-boštvu, nas psujejo za brezverce. Zato nas možata beseda g. profesorja toliko bolj veseli. »Delavska politika« posveča notranjepolitičnemu preporodu zanimiv uvodnik, kjer pravi med drugim: »Nadejamo se, da je doba duhovne krize, ki se je vršila med dvema taboroma izven vpliva državljanov, končno minila ter da prihajamo v dobo blagodejnega sporazuma, ki nam mora prinesti vse one vrline, ki so potrebne za razvoj Jugoslavije, Svoboda, demofcraoija in parlamentarizem jo najzdravejša baza. Nikakor pa se te vrline ne smejo komplicirati s koncesijami nove reakcije, kakor se tako rado zgodi ob porodu nove dobe. To dobo imenujemo mi opravičeno preporod. Preporod znači prehod v naprednejšo dobo. Naš preporod ne sme biti torej samo preporod upravnih, socialnih, gospodarskih in političnih stvari, ampak tudi duhovnih. Nikakor ne gre, da bi za vrline ali zahteve, ki jih imamo, prodali svoje duhovne pridobitve, svojo duhovno svobodo, ki naj nas povede tja, kamor spada kulturni človek.« Kmetfska mladina Vrhnika Od ustanovnega občnega zbora vedno pristopajo novi člani in Članice k Društvu kmetskih fantov in deklet; upamo da bo kmalu vse naj-zdravejše jedro naših oholiških vasi zbrano v mladi kmetsko-mladinski organizaciji. Sedaj se pridno vadimo za vprizoritev igre »Dve nevesti«, pripravljamo pa se tudi na prosvetno-orga-nlzatoričen tečaj, ki ga bo društvo priredilo v sporazumu z Zvezo. Pri vseh tovariših in tova-rišicah opažamo trdno voljo, da potom izobrazbe pridemo do boljših časov. Kar nam drugi nočejo dati, si bomo vzeli sami. Tovariši in tovarišice, rešitev je v nas samih. Ponikva Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se udeležijo V. rednega občnega zbora Društva kmetskih fantov in deklet v Ponikvi, ki se VTŠi dne 5. marca 1939 ob 3. popoldne v novi šoli. Dnevni red je običajen. Ker se bo sklepalo o važnih vprašanjih, ne sme manjkati noben tovariš in tovarišica. Gameljne Dramatični odsek Društva kmetskih fantov in deklet Gameljne vprizori v dvorani na Ska-ručni veseloigro »Poslednji mož«. Vprizoritev se vrši 5. marca 1939 ob 3. popoldne. Vabimo vse prijatelje kmetske mladine, da se prireditve polnoštevilno udeležijo. Naš dramatični odsek bo skušal še večkrat letos nastopiti, da s tem nudi priliko splošne izobrazbe članom in prijetne zabave vsem, ki želijo videti dobro igro. Društvo kmetskih fantov in deklet Gameljne pa tudi na drugih poljih prosvete agilno deluje. Kališ Pavel. Sv. Marjeta oh Pesnici Dne 19. februarja 1939 popoldne je naše Društvo kmetskih fantov in deklet vprizorilo igro »Sestanek«, ki je dosegla zelo lep usoen. Poleg igre je nastopil tudi pevski zbor pod vodstvom tov. Vamda, ki zasluži za agilno pomoč vsako pohvalo. Sploh pa se pri našem društvu skuša delati na vseh poljih izobrazbe, ker le na ta način bomo mogli priti do končnega cilja. Naša kmetska mlada kultura vstaja z vsemi silami in nobeno sredstvo je več ne more uničiti V času zime in zgodnje spomladi bomo skušali še večkrat nastopiti, da se na ta način v prosveti čim bolj spopolnimo. Hajdina Menda so malokje razmere tako neugodne za delovanje kot pri nas, zato nismo mogli sestaviti obsežnejšega minimalnega načrta. Na predzadnji seji smo sklenili, da bomo v sezoni izvedli sledeče prireditve: 6—8 članskih sestankov, 2 predavanji, 2 poučna izleta, 1 mamfe-stacijsko zborovanje, 1 igro im 1 tekmo. Če se bodo pokazale možnosti, bomo program povečali. minimalni načrt pa hočemo za vsako ceno izvesti. Fridl Alojz. Ig pri Ljubljani Kakor ponekod drugod tako imamo tudi pri nab na Igu vse polno ovir za prostvetno delo. Društvo kmetskih fantov in deklet nima že dolgo xa razvoj svojega dela primernih prostorov. Navezani smo zaradi tega na gostoljubnost naših prijateljev, ki nam gredo topogledno vsestransko radi na roko. Na sestanke se zbiramo v privatnih hišah, kjer razpravljamo o razvoju našega kmetskega mladinskega gibanja in kujemo načrte za novo lepšo bodočnost. Ker postavlja tukajšnja posojilnica svojo lastno stavbo — pričakujemo, da bomo dobili v njej za razvoj stalno zavetje, v katerem bomo imeli možnost, da se bomo v prosvetnem delu razvijali in v duhu našega gibanja napredovali. Ustanovni član in večletni predsednik nagega društva tov. France Cankar, se je poročil s tovarišico Tončko Kumše z Iga. Ker sta bila oba v prosvetnem delu na vasi pridna, jima Iskreno čestitamo in želimo v zakonu obilo sre-že in blagoslova. Bolha ml. Vojnik Posneto po »Slovenskem domu« od 24. februarja 1939. Za vzgojo mladine. Za vzgojo nadebudne mladine je neko društvo priredilo na pustno nedeljo zvečer v Vojniku maškerado. Moramo pribiti, da se je to zgodilo samo zaradi vzgoje, in da se vsaj nekoliko popravi pohujšanje, ki ga dela mladina Fantovskega odseka, ker, pomislite, zvečer telovadi. Kajti našo ljubo mladino je vendar treba imeti v »Kraljestvu vzgoje« (prosto po »Novi dobi«). Vsem v Vojniku in njeni okolici je znano, da je na pustno nedeljo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet Škofja vas v prostorih So-kolskega doma v Vojniku predpustno zabavo in to mesto neke dramske prireditve, na katero se je društvo pripravljalo že čez štiri tedne, a se ta najbrže ni izpeljala po zaslugi g. dopisnika gornjega članka v »Slov. domu« oziroma njegovega najožjega sodelavca. Prireditev (zabava) nam je s pripravami dala teden dni polnih rok dela, trud pa je bil poplačan z lepo vsotico čistega dobička, ki nam bo zasilni pripomoček za nadaljnje naše prosvet-no-kulturno delovanje. Poleg gmotnega uspeha smo veseli tudi moralnega, kajti poleg tržanov in okoličanov so posetili prireditev tudi člani gasilci fantovskega odseka, Sokoli in člani cerkvenega zbora. Umri je znacajen mož V četrtek, dne 16. t. m. je preminul Franc Kalan, posestnik v vasi Suha pri Škofji Loki. Mož je dočakal častitljivo starost 77 let in bil do zadnjega kremenit kmetskd značaj, kakršnih je dandanes malo. Kot vzoren kmetovalec in star zadružnik, je šel vedno z dobrim zgledom naprej. Pred 40 leti je pomagal ustanoviti mlekarno v Škofji Loki, v kateri še sedaj obratuje mlekarska šola. Udejstvoval se je povsod, kjer je uvidel potrebo za povzdigo kmetijstva. Pred smrtjo se je spravil " vsemi, ki so mu v prejšnjih časih kaj zamerili, povedal pa je, da svoje prepričanje nese s seboj. Čast možu in mirni pokoj! Njegovim preostalim naše iskreno sožalje! ■ Prastara ženska bolezen je v tem, da bi bila vsaka rada mlajša nego v resnici. Tako je menda povsod in tudi v Ameriki, kjer je bilo zadnjega pol leta obsojenih nad 1200 žensk, ker eo navajale napačno letnico rojstva. ■ Poldrugo milijardo braziljskih peset znaša škoda, ki jo je povzročil potres v južnoameriški republiki Čile. V potresnem ozemlju so usahnili vsi studenci in potoki. Motil žafrUU — na tunik/ Marsikaj sem že slišal na svetu, tega pa še ne, da bi se mladili sivolasi možje. V Mariboru sem končno srečal tudi to. Mož, ki je mladost že daleč za njim, me je zdaj v Mariboru poučil tudi o tem. Da mu je nekje pretesno, sem zaradi njegove obilnosti že vedel, da bi se pa v gneči rad pomladil, mi ni bilo znano. Zato na vsa usta kriči na umik. Komu ta klic velja, mož po svojem piscu ni povedal. No, je tudi vseeno, ker ga itak ne bo nihče poslušal. To je namreč tragika njegovega pomlajevanja, da se je prepozno spomnil, kaj in kam bi rad, pa se mu godi kakor tisti deklini, ki jo narod svari: — Upirati v dva oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se — gorje rodi! Sivolasemu klicarju mladosti želim samo, da bi jo res poklical in priklical. Potem bo sam spoznal, komu bije ura za — umik. Omani advokati in ina