jPogamesn	<* *’f-7
Naročnina lis
&din„ čelrt leta 20 din., mesečno 7 din.
n Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insertu ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; Ml večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije.
<J{ šZA-t 4*>*-
Sleodoisen po li fiten lisi za slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža* izhaja v pondeljek, sredo la petek. Uredništvo fai upravništvo te v Mariboru, Koroška ceste št 5 Z uredMjtvoin K ra govoriti	4w<i!Mtfr 9#	**
im.
le reklamacye so Tol afA» In^mrhaii ši 113.
49. številka.
MARIBOR, dne 19. junija 1925.
Letnik I.
Samostojno - demokratska
agitacija.
Po vzoru in vzgledu nekdanjih madžarskih komisarjev m Hrvatsko, ki so s prevaro in silo zbobnali na svoje parade in shode hrvatske seljake, da bi Pešti in Dunaju pokazali, -kako so vplivni in potrebni na svojih mestih, se z največjo vnemo tudi ravna šef samostojne demokratske stranke minister Pribičevič. Najprej si je' dal iz Siska poslati »seljačko deputacijo« v Beograd, pretečeno nedeljo je pa sam prišel na »ljudski shod« v Sisak.
Zagrebški »Obzor« je povodom tega shoda prinesel značilno karakteristiko samostojno-demokratskih agitacijr skih metod. Članek ima za moto: »Narod zahteva, naj se preneha z mlatenjem prazne slame«, potem pa lepo ra» loži, da veljajo te Pribičevičeve besede najbolj in najtoč-nejše za njega samega in za celo agitacijo njegove stranke.
Psihologija — znanost, kateri mnogi naši politiki ne posvečajo dovolj! pazljivosti, četudi igra v vsaki politiki prevažno vlogo — uči, da izgubi vsak občutek in vsak «tis sčasoma svojo intenzivnost da nas tudi ponavljanje «ajlepše melodije sčasoma tako naveliča, da se ne izgubi samo njen estetični efekt, ampak da se doseže ravno nasprotno v človeku: občutek dolgočasja in mučnosti. G. Pribičevič, če bi tudi moral imeti od vseh politikov najožji kontakt s to znanostjo, ker ji v državi kot minister prosvete kroji in odmerja pota in možnosti razvoja, še gotovo ni nikdar slišal kaj prida o tem psihološkem zakonu, ker bi drugače moral sam uvideti, da efekti njegovih govorov postajajo vedno .slabejš-i, da so poslušalci in čitatelji ravnodušni, ali iz eno besedo, da postajajo njegovi govori dolgočasni. To, kar je govoril v Sisku, se je že sto- in stokrat čulo od drugih njegovih agitatorjev, listov in tudi od njega samega. Ko njegovi člankopisci vse te stvari zavijejo vsaj po možnosti v zanimivo rjuho sloga, je pa njegov govor navadna neinteresantna varijanta staramene snovi. Njegove zvonke fraze iz leta 1918, ki so nekatere bolj temperamentne ljudi razvnemale, so z večnim ponavljanjem in še bolj po delovanju g. Pribičeviča ■h tovarišev vse izgubile in so danes dolgočasno zvonk-Jfanje ovma-vodnika, 'ki vodi za seboj povrh še prav malo čredo.
Tisk ig. Pribičeviča je polnih deset dni donašal bučno reklamo za njegov »zbor.« Aranžirali so se tudi posebni vlaki, da bi izgledalo, kot da čaka pol Hrvatske na zlatouste besede novega Demostena in na priložnost, da se mu pokloni. Deputacija v Beogradu-, zlet or june in pa ta shod v Sisku so odkrili mnogim še- ne -dositi opaženo lastnost šefa samostojne demokratske stranke: njegov talent m režiranje, ki ga je pridobil najbrž s tem, da se kot pro* svetni minister bavi tudi z gledališčnimi zadevami. Ko konča svojo politično karijero, lahko še zatemni slavo pokojnega Bamuma (lastnika znamenitega cirkusa). To je že dokazal, da zna z velikim aptombom napraviti iz muhe «iona in v tem je vsa tajnost njegovega političnega »uspeha.«
Na svojem Shodu ni političnega prav nič povedal in njegovi pristaši, ki so prišli v nadi posebnih političnih od kritij, so bili gotovo globoko razočarani. Njegov govor bi «j bil neka kritika politike Hrvatske seljaške stranke, a ta kritika je zelo plitva, nestvarna in kar je glavno, zelo stara. Ko je mlel stare fraze o komunizmu in republikanizmu, pa ni pozabil poseči v svojo slavno politično preteklost. Odkril je, da je bilo njegovo delo v Pešti — boj za svobodo. Govoril je o tem čisto resno ter ni izključeno, da po svojem mnenju in prepričanju tudi ne zahteva od Saveza dobfövoljcev »uverenja« o svoji dobrovoLjški akciji na solunski fronti, t. j. v Budimpešti. Največje brige miu zadaje to, da ne ve, kaj so radikali pravzaprav razgo-govarjali iz radičevci, vznemirja ga pa to, da radičevci nič ne zahtevajo. On in njegova stranka, ki vedno nekaj zahtevajo za svoje politično delo in za vsako svojo akcijo, pač nie morejo razumeti- da bi se mogel kdo najti, ki nič ne zahteva.
Da ‘bi pa le nekaj zvedel, je .prišel na originalno idejo: predlaga namreč Radičevi stranki, naj obdrži svoj kongres ali zbor, pa naj pove, kaj pravzaprav hoče. Tu je g. minister pozabil na obznano, ki ortemogočuje hrvatski stranki vsalko delo. Ker se pa po listih rad naziva glavni steber ne samo vlade, ampak tudi države, bi pač lahko izposloval, da se obznana odpravi in da se hrvatski stranki omogoči normalno strankarsko delo. Potem bo že slišal tudi odgovor na svoje vprašanje.
Kadar govori pravi politik in državnik, se v svojem govoru omejuje na najvažnejše in najpotrebnejše iz preteklosti ter smatra za najvažnejšo bodočnost, ki tudi poslušalce bolj zanima, kot vse to, kar itak sami vedo. O bodočnosti in o svojem mnenju glede razvoja dogodkov 'je pa PribičeVič molčal, to pa zato, ker sam ne ve, kaj bo z njim in njegovo »silno vojsko« v kratkem času.
Prav dobro je pa pogodili, da narod ne mara več mlatenja prazne slame. Samostojni demokrati so to že doslej àn bodo še bolj v bodoče izkusili, da jih narod ne mara,
videli bi pa lahko to tudi na samem »impozantnem shodu« v Sisku, kakor pri vseh svojih dosedanjih paradah. Prebi-I valeti Siska so zborovanje bojkotirali, samo 30 znanih pri-I stašev in agitatorjev je razobesilo zastave, drugi so pa 5 idkna zagrnili in se niso prikazali. Shodu so pristvovali j Itujdi. Pribičeviču so nazdravljali in ga dvignili iz voza j študenti in policijski, agenti iz Zagreba. Ne glede na radi-
kalne deputacije iz prečanskih krajev, ki prinašajo pritožbe radi oblastnosti in vsiljivosti samostojnih demokratov, poznajo radikali v Beogradu prav dobro namen in pomen samostojno-demokratskih parad. Z njimi bo Pribičevič pri ■radikalih le lepo slovo dosegel: »Rad ima Sisek, v Sisku ga 'imajo radi, zato ga pa pošiljamo v Sisek -— v politični pokoj!«
Usoda skupščine.
Včeraj popoldne se je zopet sestala skupščina, a ’njen predsednik je že v naprej pripovedoval, da se bo hajbrž
j
razpustila sredi prihodnjega mesca.
!
Do tedaj naj bi bi se skupščina bavila najprej z ’ interpelacijami, potem bi na hitro odglasovala to, kar ! je predložil zakonodajni odbor. O usodi skupščine ni do danes še nobenih pravih vesti, ker je Pašič bolan.
Glede verifikacije hrvatskih mandatov
I
; je še tudi vse nejasno. Predvčerajšnjem sta se o verifi-! kaciji posvetovala šef Pašičevega kabineta in predsed-; nik verifikacijskega odbora dr. Niko Perič. Po razgo-: voru sta se oba podala k Pašiču v vilo na Topčideru, ! kjer je dr. Perič dalje časa ostal, a ni dal nobenih iz-I jav, ko se je vrnil.
Internirano vodstvo Radičeve stranke.
Notranji minister Maksimovič se je te dni dalje časa posvetoval z dr. Žerjavom, ki zastopa ministra pravde glede interniranega vodstva Radičeve stranke, a kakor izgleda, ni prišlo pri tem posvetovanju do nobenega zaključka. Razpravlja se tudi o Radičevi usodi, kar se sklepa iz tega, da sta bila v Beograd poslana iz Zagreba državni nadodvetnik Aleksander in šef pravosodja dr. Vajič. ,	;,	' ,,	;	.	....
Konferenca šefov opozicijonalnega bloka.
V sredo dopoldne so imeli voditelji bloka narodnega sporazuma konferenco glede dela v skupščini. Hrva-te je zastopal na tej konferenci dr. Polič. Sklenilo se je na tej konferenci tudi, da bo opozicija nastopil proti prošnji ministra Lukiniča za enomesečno odgoditev razprave o njegovi tožbi. Dr. Korošec je na tej konferenci sprožil tudi vprašanje stabilizacije dinarja, ker trpi celo naše gospodarstvo vsled neprestane nestabilnosti naše valute. To vprašanje bo opozicija iznesla tudi pred skupščino.
Prečiansko radikalno deputacijo
je končno sprejel tudi Pašič. Deputacija je njemu ponovila vse pritožbe proti samostojnim demokratom in sedaj se smatra ta sprejem kot znak slabe usode samo-stojno-demokratske skupine.
O Pašičevi bolezni
se zadnji čas mnogo govori, češ, da ni več politična, am pak prava in nevarna ter da so iz Pariza pozvani zđrav-niki-špecijalisti, da ga preiščejo in lečijo. Gotoro je, da tudi konzultiranje teh zdravnikov ne more ostati brez nasveta, naj se Pašič umakne ter končno odloči ali za mir in za zdravljenje ali pa za ambicijo po previa-danju situacije. Radikalni poslanci še vedno govorijo o sporazumu, a odkar je Pašič v svoji vili na Topčideru, je radikalni poslanski klub o vsem še manj poučen, kot je bil poprej.
politične vesti.
Deputacija radikalov iz Hrvatske. S am o s iojno-demo-kratski shodi in parade bodo dosegle ravno nasprotno, ,koit si samostojni -demokralje in njihov šef želijo. Povodom zadnjega saimostojno-demofcratskega shoda v Sisku je pri Spela v Beograd deputacija radikalov iz Hrvatske pod vod istvom bivšega ministra dr. Pelosa, in je v radikalnem klubu orisala vse zlorabe uradne oblasti in vsio nasilje samostojnih demokratov. V klubu je bilo veliko število- radikalnih poslancev in vsi so se zgražali nad metodami in nad agitacijo samostojnih demokratov. Glavno radilcaJsko glasilo- »Samouprava« je napisala ob tej priliki sledeče: »Ko je podala konkretne dokaze nelojalnosti samostojnih demokratov na Hrvatekem in orisala brutalno teptanje zakonov od strani posameznih državnih funlkcijomarjev samostojnih demokratov, je -deputacija s svojim pripovedovanjem in s svojimi izjavami zapustila v radikalnem poslanskem klubu mučen vtis,, kako je moglo priti tako daleč, da si je- ena vladna skupina zamogla dovoliti take nezakonitosti napram drugi vladni skupini«
Zemljoradnišld sestanek v Zagrebu. Zadnjo nedeljo in pondeljek je bil v Zagrebu sestanek zemtjoradnikov iz prečanskih krajev, ki je pripravljal širšo konferenco zem-ljoradniških pristašev iz Hrvatske, Bosne, Črnegore, Vojvodine in Dalmacije. Ta konferenca se bo vršila tudi v Zagrebu ter bo po načelni razpravi državnopravnega, političnega in gospodarskega značaja podala svoje mnenje o delovanju stranke v sedanji politični situaciji. To mnenje bo v imenu prečanskih zemljoradnikov predloženo glavnemu kongresu zem 1 joraduiškega saveza, ki se bode koncem avgusta sestal v Beogradu.
Po svetu.
Justica bolgarskega režima. Krvavemu Cankovemu režimu ne zadostujejo tisočeri umori brez vsake vojaško-sodnijsike komedije, doslej izvršene justifikacije ter mnogoštevilne smrtne obsodbe nad nedolžnimi ljudmi, ampak poskrbel je za poslovanje svojega vojnega sodišča tudi s tem, da je odredil velik proces proti vsem zemljoradniš-kim voditeljem, ki se nahajajo kot begunci po raznih drugih državah. Da se ne bo razpravljalo samo glede odsotnih, bodo sprejeti v ta proces tuidi mnogi izmed jetnikov, katerih je po vladnih izjavah okrog 3200, druge bodo pa izbrali izmed nasprotnikov režimskih strank. Zaenkrat je pripravljeno že 140 obtožnic in sicer 80 na smrt, 60 pa na dosmrtno ječo. Kot glavni obtoženci fungirajo vsi že znani zemljoradniški voditelji, kakor bivša ministra Obov in Atanasov, poslanik K ost a Todorov in mnogi drugi, ki bivajo deloma v Jugoslaviji, deloma pa na Češkem. Vsi ti
bodo seveda obsojeni na smrt v odsotnosti in sicer tokrat res v pravi odsotnosti. Ko bo obsodba izrečena, bo pa bolgarska vlada od držav, kjer obsojenci prebivajo, diplo-metičnim potom zahtevala izročitev, češ, da niso politični krivci, ampaik navadni zločinci. Oni bolgarski begunca, ki so na Češkem^ v Franciji ali pa na Dunaju, kjer jih je tudi precej, so popolnoma varni, glede ordh, ki bivajo pri nas, pa niso izključeni pomisleki, ko je naš zunanji minister Ninčič parkrat govoril o potrebi diplomatičnega podpiranja Cankovega režima. Kakor doslej, bo po tem procesu bolgarska vlada še z večjo vnemo pošiljala v svet najete morilce za svojimi nasprotniki.
Zopet eden od "makedonskih ustašev ubit. Pred par dnevi na večer je bil sredi Sofije ustreljen znani vojvod« makedonskih komitov Panta Mihajlov, O motivih tega timora in o žrtvi se mnogo razmišlja, a še vedno ni prave jasnosti. Z ozirom na 'to, da atentatorja ali atentatorjev ni mogoče najti in da je bilo samo par ljudi radi lepšega prijetih in potem zopet izpuščenih, bi se dalo sklepati, da je prišel Mihajlov navskriž z bolgarskim režimom ali z Vojno ligo in da je bil umorjen od te strani. Ker je med make« donskimi komiti, ki so bili nekdaj enotni pod vodstvo«» lani umorjenega Todora Aleksandrova, nastalo več struj, je prav lahko mogoče, da je Mihajlov žrtev komitskega nesoglasja. Drugi zopet trdijo, da so ga ubili makedonski federalisti, da maščujejo smrt vojvode Todora Paniče, ki je bil nedavno na Dunaju ubit od morilke Karnicin, najet« od makedonstvujuščih, odnosno od bolgarske Vojne lige. Ni pa izključeno, da iso- Mihajlova ubili sami makedomstvu jušči ali sedanji bolgarski režimovci, ker je že pred mesci izstopi! iz bolgarsko-makedonske komitske organizacije. Mogoče jim je postal nevaren ali pa celo nasproten. Umorjeni Mihajlov je lani vodil komite preko naše mej« in je bil težje ranjen pri, nekem spopadu z našimi četami.
Italijanska fasistovsJoa vlada in opozicija. Sklepu italijanske opozicije, da zaenkrat opusti abstinenco ter se vrne v parlament, posvečujejo vladni fašistovski list* dolge članke, ki vsi izzvenevajo v pozivu, naj opozicija le ostane zunaj parlamenta, kakor doslej.. Nekateri fašistovski članki so zelo grozilni ter dodajajo svojim grožnjam visoko doneče fraze o velikem nacijonalnem delu in pomenu fašizma ter o ovirah, ki jih je opozicija delala nacijonlnemu poletu. Eden od glavnih fašistov-skih listov v svojem uvodniku ponovno povdarja: Ne pozabite, gospodje, da se v naši zbornici tudi strelja! — Glede prihoda v parlament se pa tudi posamezne na-cijonalne skupine mnogo posvetujejo s svojimi pristaši in vpričo velikega ogorčenja, da se še vedno zavlačuje proces proti morilcem Mateottija, se najbrž sklep o parlamentarnem sodelovanju še ne bo izvršil.
Rusija in Nemčija. Sovjetski listi prinašajo članke, s katerimi se priporoča Nemčiji, naj ne vstopi v Ligo narodov in naj ne podpiše garancijskega pakta, ker pomeni to, podvreči se britanski nadoblasti in odbijati
zvezo z unijo sovjetskih republik. Če Nemčija noče slediti Rusiji, si bo pa Rusija poiskala druge zaveznike.
Marokanski ogenj. Marokanska zadeva postaja vrti »ec, ki vedno več požira, ali požar, ki zavzema vedno večji razmah. Ko so se Marokanci bili samo s Španci, so se tudi Francozi veselili še bolj kot Angleži, ki imajo vedno veliko veselje, če se drugim silno slabo godi v tujem in kolonijalnem svetu. Abd-el-Krim pa naskoči tudi francosko interesno območje — in pri tem so se zradostili najprej Španci pri vseh svojih porazih iz same škodoželjnosti, ker so jim Francozi poprej toliko polen pometali pred noge v Maroku. Ko je pa marokanski vodja Abd-el-Krim postal Špancem neprijeten koi poprej, Francozom pa z isto silo na novo, so pa v Franciji in Španiji začeli vpiti: Kdo je pri vsem tem kriv in sokriv? — »Španci so Bilance nam nahujskali na vrat«, pravijo eni, drugi: »Anglija daje Abd-el-Krimu orožje«, tretji: »Sovjetska Rusija ima prste vmes« — in ko se v Parizu jezijo na Špance, Angleže in Ruse, ne pozabijo tudi na Nemčijo ter trdijo, da je vse polno nemških oficirjev v vrstah marokanskega ustaškega voditelja. To buči med francoskim meščanstvom kot ogenj in nihče se ne zmisli na to, da je v francoski tujski legiji, ki se bori proti Abd-el-Krimu gotovo 100 krat toliko Nemcev, ki doma ob sedanji politiki zaveznikov proti Nemčiji ne najdejo zaslužka in posla, kot pa na strani Abd-el-Krima, ki razpolaga z idejo kot najboljšo privlačno silo bojevnih moči. Mesto da bi francoska vlada to zmoto meščanstvu pojasnila, je še pred Agadirom zaplenila dvoje nemških parnikov »Leipzig« in »Dortmund«, češ, da vozijo orožje za Marokance. Seveda se je izkazalo, da na ladjah ni orožja, ampak samo ribe. Francoska oblast je oba parnika zopet izpustila, kar pa ni omejilo pripovedovanja o »nemški podpori« Abd-el-Krimu. Ge bi ta ustaški poglavar res užival vso podporo, ki se mu predpisuje, bi lahko napovedal vojno celi Evropi.
U Slovenije.
PREDRZNOST IN — »NAIVNOST« DR. PIVKA.
Dr. Pivko se zaveda tega, da bodo demokrati kmalu fefrča! iz vlade, da ne bodo nikdar več »delali« volitev in s podkupovanjem dobivali volilecv, se zaveda tega, da ga radi glasovanja za zvišanje davkov nilkdo ne mara, zato se .skuša dičiti s pavovim perjem 'in se hvali v »Jutru« ter opisuje svoje zasluge. Kot namestnik zakonodavnega odbora je parkrat prilezel v sekcijo, ki razpravlja o sodnij-skih zakotnih, ni niti ust odprl, ker dragega ne zna, ko goniti »protifarške« lajne, pač pa je v sekciji slišal, da se je poslancu dr. Hodžarju posrečilo doseči ustanovitev novega okrožnega sodišča. Ne bodi len, poroča »Jutru«, da ®e je posrečilo njemu in edino njemu, da se ustanovi novo okrožno sodišče.
Dne 16. t. m, poroča dr. Pivko v »Jutru«, da se je posrečilo njemu, sestaviti predlog za podporo štajerskim posojilnicam, bivšim članicam Verbanda v Gradcu. Menda je izvedel, da se bo dala tem posojilnicam podpora, zato je spustil v »Jutro« vest, da je — sestavil predlog. G. dr. Pivko naj v Beogradu vpraša in bo izvedel, da se že tri leta bore poslanci Jugoslovanskega kluba za dosego podpore za te posojilnice, izvedel bo, da je v imenu vlade ob priliki razprave o konvenciji z Avstrijo minister g. dr. Ninčič dal obljubo, jda bo dala vlada posojilnicam podporo. Zvedel bo nadalje, da je SLS bila samo tri mesece na vladi in je stavila v proračun 800.000 din. kot podporo, da pa sedi dr. Žerjav že 8 mesecev na vladi, jr a ni ukrenil ničesar, okoraivno se je z naknadnimi in izrednimi krediti proračun povišal za 3300 milijonov din. Dr. Pivko in dr. Žerjav sta glasovala za nove izdatke v znesku 3300 mil. din., a nista hotela in mogla oskrbeti za slovenske posojilnice borih 800.000 din. Izvedel bo lahko, da se je poslanec Vlad. Pušenjak i za časa volitev brigal za ite nesrečne posojilnice, četudi ne ležijo v njegovem; volilnem okraju in da je pred več kot mesecem dni stavil temeljito obrazloženo vprašanje na pristojne ministre in opozoril na dano obljubo.
Dostojnost in spoštovanje samega sebe bi naj Pivku velevala, da se ne smeši in poroča o zaslugah, katerih nima. Ako hoče s tem pokriti svojo popolno nesposobnost, naj bo, a pomisli naj, da zmanjšuje njegovo postopanje ugled slovenskih poslancev. Edino umestno je, kar želijo demokrati v Mariboru, namreč da ga zamenja — g. dr. Lipold.
Liberalci v Ljubljani protestirajo pjroti davkom.
»Jutro« in »Slov. Narod« z amerikansko reklamo vabita na protestni shod proti davkom, njihova poslanca Žerjav in Pivko pa glasujeta za zvišanje davkov in pustita mirno svoje agitatorje na deželi, kakor predzadnjo nedeljo Založnika iz Celja na shodu obrtnikov v Slov. Gradcu trditi, da ne plačuje Slovenija preveč davkov, da so baje druge pokrajine bolj obdačene. Vsi ti protestni shodi so brez pomena, dokler poslanca, ki nastopala večino inteligence, velikih trgovcev, velikih obrt nikov in meščanov s svojim glasovanjem potuho dajeta vladi in pustita po istih listih, ki sedaj vabijo na protestni shod, psovati one, ki se bore proti preobremenitvi Slovenije. Vsi protestni shodi so brez uspeha, dokler Žerjav in Pivko ne nastopita v Beogradu in ne glasujeta proti pretiranim davkom. Ako niso protestni shodi samo pesek v oči nepoučeni javnosti, potem zahtevajte v vseh organizacijah DSD, da Žerjav in Pivko solidarno z vsemi drugimi poslanci iz Slovenije, ob priliki razprave o dvanajstinah, ki bo prihodnji teden, nastopita v smislu resolucij gospodarskih krogov iz Slovenije proti prevelikim davkom in da, ako ničesar ne dosežeta, glasujeta proti dvanajstinam.
EEEBSBBHBHBBBESBSSBE
Vseh ¥*>st letnemu, kakor angl. modnemu sutinu, delenu epongu, etaminu in drugemu manu-fakturnemu blagu
je znižala cine ile 30% trrdlG
Fr. Mastek, Glavni trg 16
! ! ! Oglejte si izložbe ! ! !
Državnim nameščencem in pcnzijonistom! Večina državnih nameščencev in penzijonistov je volila dr. Pivka, zato naj od njega zahteva, da se pobriga za izplačilo uradniške razlike in zboljšanje materijelnega položaja penzijonistov. Dr. Pivko pusti milostno, da se poslanci protivladnih strank brigajo za te zadeve, on glasuje za nove davke, za povišanje proračuna za 3300 milijonov dinarjev, nima pa z dr. Žerjavom vred ne korajže, ne srca za trpine, ne more ali pa noče izposlovati borih 200 milijonov za uradnike, 20 milijonov za pen-zijoniste. V kratkem — že prihodnji teden — bodeta Pivko in Žerjav spet glasovala za dvanajstine, spet za ogromne kredite, uradniki in penzijonisti, zganite se! Pašič nima brez Pribičevičevih demokratov večine, je od vsakega glasa odvisen, lahko bi se vaše zahteve iz-vojevale, če hi gg, laži-demokrati le hoteli. Tega vam »Tabor« in »Jutro« ne povesta, temveč vas samo farbala in povesta, da »slavni« Pivko ni ust odprl, ne koraka sloril za vas.
Proti razpustu občinskih odborov. Ker gg. ministri zelo pozno odgovarjajo na interpelacije, a je potrebno, da se razpravlja o razlogih, kateri so povzročili razpust obč. odborov, zato so poslanci, člani Jugoslovanskega kluba vložili vprašanja na ministra notranjih zadev v zadevi razpusta obč. odborov ter zahtevali, da se nemudoma izvrše nove volitve v občinah, v katerih je obč. odbor razpuščen. Poslanec Vladimir Pušenjak je vložil vprašanje na ministra notranjih zadev v zadevi razpusta obč. odborov v Bočni in Solčavi, zahteval preiskavo, osobito glede neštevilnih pritožit prebivalstva v okraju Gornjigrad radi poslovanja in postopanja nekaterih uradnikov okr. glavarstva.
Iz Goinjcgagrada. V našem okraju vse zabavlja radi visokih davkov, ki so posebno zadnji čas vedno večji. Temu se ni treba čuditi, ako pogledamo na naše okr. glavarstvo, kjer mrgoli uradnikov in uslužbencev, ne iz potrebe, temveč radi tega, ker bi — nekdo rad igral vlogo »malega ministra«. Ta kopa uradništva stane, a plačati moramo to davkoplačevalci v okr. Gornjigrad. Sedaj dobimo še nepotrebnega šolskega nadzornika v osebi zagrizenega liberalca Pulko za par šol v okraju, dočim je prej zadostoval 1 nadzornik za okr. Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec in Marenberg. Ali je Pulko postal nadzornik radi tega, ker je v Dobjem bil velik pri jatelj nemškutarjev in vodil nemčursko posojilnico ali radi liberalne agitacije, se ne ve, gotovo je, da — kot šolnik ni postal nadzornik. Hudomušneži trdijo, da dobimo v Gornjigrad eno osebo več, ki bo — lovila muhe v pisarni, a žalibog na naše stroške. Mogoče pa je Pulko potreben kot posvetovalni organ demokratske stranke, ker Kocbek in Podkubovšek ne zadostujeta?
Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. priredi od 21. do 28. t. m. razstavo pismenih in risarskih izdelkov ter ročnih del v risalnici in v dveh razredih. Razstavljeni bodo izdelki iz vseh predmetov in knjigovodstva. Občinstvo vabi prijazno k ogledu razstave — ravnateljstvo meščanske šole.
Orlovska srenja Sv. Marjeta niže Ptuja priredi dne
12.	julija 1925 pri Veliki Nedelji svoj prvi telovadni nastop s pestrim sporedom;. Pridite in poglejte! Več se še pravočasno objavi. Bog živi!
»Občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo se vrši v soboto dne 27. julija ob 11. uri v Narodnem domu v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju zveze po zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo preglednikov.
4.	Izdajanje strokovnega lista. 5. Določitev stališča zveze napram osnutku novega vinskega zakona. 6. Slučajnosti. Odbor zveze je izposloval za udeležence pri ministrstvu Saobraćaja četrtinsko vožnjo po železnicah (odlok MC brč 14863-25 od 30. maja t. 1.). V ta namen si naj vsak vinogradnik, ki se hoče udeležiti občnega zbora, preskrbi pri krajevnem vinarskem društvu, ozir. pri pristojni kmetijski podružnici ali pri obč. uradu potrdilo, da potuje v Maribor na občni zbor zveze vinogradnikov in si naj kupi na odhodni postaji polovično ikarto v Maribor, katera velja s potrdilom udeležbe za povratek. Vinogradniki! Udeležite se čim številnejše občnega zbora svoje organizacije!
Tillerjeva koča v Logarski dolini se otvori dne 28. junija 1925, ob 14. uri. Odpeljemo se v soboto, dne 27., ob 13.42 do Prevalj ter od tam z avtom v Črno, kjer prenočimo. Drugi dan se povspemo čez Bistrasedlo v Solčavo in od tam do Piskernikovega zavetišča. Povratek čez Okrešelj—Kamniško sedlo—Kamnik—Ljubljana. — Radi polovične vožnje se je zglasiti z legitimacijo SPD. v trgovini g. I. Baloh, Gosposka ulica, do najkasneje 24. t. m. Udeležite se po možnosti otvoritve te najmlajše planinske postojanke. Planinski pozdrav! Rotter.
Dnevne novice.
Pozor na modri križ in položnice! Naročnina preneha s 1. ali 15. julijem. Prosimo, da se naročnina ob
pravem času obnovi! »Naša Straža« stane polletno 40 D, četrtletno 20 D, mesečno 7 D. Upravništvo.
Kake strokovnjake pošilja naša vlada na mednaflodne razstave. »Beograjski dnevnik«, ki je režimski list, je napisal: »Te dni se na mednarodni razstavi za dekorativno umetnost v Parizu otvori tudi razstavljal»! paviljon naše države. Radi predpriprav in vseh drugih poslov je naše ministrstvo za trgovino že pred kakimi sedmimi meseci poslalo precejšnje število osebnosti v Pariz, da tam kot strokovnjaki vse pripravijo, da bo naša država pred toliko drugimi dostojno zastopana. Med drugimi strokovnjaki, ki so bili že pred sedmimi mesteci poslani v Pariz, je poslan tudi neki V. P., ki je določen za sekretarja izložbe. On je v loizkih zvezah s predsednikom razstavnega odbora, njegova umetniška kvalifikacija je pa sledeča: T. dovršil je nižji in višji kurz vojne akademije, 2. Iko-mandiral je začasno divizijo artilerije. Do nedavno je bil kot oficir v penziji, potem se je pa bavil si prodajanjem jajc, sira, .kajmaka (smetane) in drugih domačih pridelkov. Od tujih .jezikov govori samo svoj materni jezik. V njegovem, pot-,nem listu bi pa moralo stati pod rubriko »posebna znamenji« : »Ima rad dnevnice v francoskih frankih.« — Ko jpiiše režimski list gotovo iz kakega posebnega, najbrž oseb nega nagiba tako oceno enemu od naših »strokovnjakov«, ki hodijo na .mednarodne razstave in drugače po svetu zastopajo našo; državo, si vsakdo lahko misli, kako iizgl-edajp tudi drugi, ki pri režimskih listih slučajno nliso v 'zameri.
Strašni dnevi v Sisku. Hrvatsko časopisje poroča o dnevih prave inkvizicije., ki so zavladali v Sisku po Pribičevičevem zborovanju. V Sisku je namreč ostalo tudi po shodu SDS 50 plačanih orjunašev, ki so se združili z delavci žage Drach in onimi iz tvornice za špirit Teslič. Ta uniformirana in oborožena tolpa hodi že cele tri dni po Sisku, strelja ter strahuje mirne meščane. Poveljnik teh divjaških orjunašev je Zvonko Duličič, pisar mestnega komisarja Auerja. V noči od 15. na 16.
I. m. se je krdelo teh orjunašev postavilo pred hišo Radičevega poslanca dr. Superine in izstrelilo celo salvo iz revolverjev. Sisečani so poslali posebno deputacijo k srezkemu glavarju. Ta deputacija je predala pismeno prošnjo ter zahtevo, da se naj mirno meščanstvo zaščiti predi orjunaškimi bandami, ki oorožajo življenje in imetje prebivalstva. Sisečani so poslali nadalje o orjun skih nasilstvih obširno brzojavko notranjemu ministru. Vkljub vsem tem omenjenim protestom pa se teror orju našev nadaljuje — policija pa celo inkvizicijo mirno gleda.
Strahote srbskih policijskih metod. Beograjske »Novo sti« prinašajo o grozovitosti policije in o malomarnost» sodnije v Srbiji dve karakteristični sliki: V Vrnjačke toplice je dospela iz Sikoplja gospa Kaliopa Vico. Opazila- je, da ji je zmanjkala Škofljica z dragocenim nakitom,- obve-stila je o domnevami tatvini orožnike ter osumila nekega kmeta Stanojeviča. Orožniki so osumljenca takoj aretirali, d us travno je zatrjeval da je nedolžen. No, policija! ga je kmalu z znanimi sredstvi pripravila do tega, da je priznal tatvino. Drugo jutro so ga našli obešenega v celici. Zdravniki so na truplu odkrili sledove grozovitosti (policijskega izpraševanja; celo telo je bilo pokrito z ranami in jetra so mu bila popolnoma razcefrana vsied silnih udarcev po 'trebuhu. In tega dne je dobila gospa Vico svoje dragocenosti nazaj, katere je pozabila na postaji. — Drugi tak žalosten slučaj se je dogodil v Smederevu: Smederevsko .sodišče je Obsodilo Miloša Aleksejevima* kmeta iz Hadžibegovoa, radi razbojništva. Obtožili so g«, da je oropal svojega soseda. Obtoženec je obupan zatrjeval, da ni kriv. Njegov zagovornik je predlagal nove priče ter prosil da se proces za nekaj dni odjgodi, da se zaslišijo, nekateri n-ovoa retina ni zločinci, ki so rop, katerega je obtožen Aleksejevič, že priznali. Sodišče je predlog odvetnika zavrnilo. Ko je nedolžni Aleksejevič slišal obsodb» na večletno ječo, je izpit pred sodniki strup ter se zgrudil mrtev na tla. Naslednji dan je obvestil oropani tužitelj, da. je bil Aleksejevič nedolžen, ker so našli pri aretiranih rar. bojnikib oropano blago.
Trčenje vlakov v Rumi. V Rumi je zavozil brzo-vlak v osebni vlak, ki je čakal na postaji. Razbitih je-bilo 10 vagonov osebnega vlaka, ki so bili k sreči prazni, tako da ni zahtevala nesreča človeških žrtev.
Smrt v gorečem hlevu. V Mikleušu na Hrvatskem je gorel hlev krnela Stojanoviča. Zažgala sla ga po neprevidnosti gospodar in njegov prijatelj Šimatovič, ki je bil pri Stojnoviču v gostih. Pila sta pozno v noč, na to pa odšla spat v krmo, katero sta s svojima pipama zažgala. Zbudila sla se, ko je bil že ves hlev v plamenu. Stojanoviču je še uspelo, da se je nevarno poškodovan rešil, dočim je njegov prijatelj živ zgorel!
železniški tatovi v Zemunu. Na zemunskem kolodvoru so zadnje čase izginjali celi kosi raznega blaga in -drugih predmetov, poslanih po železnici. Policija je prišla naposled lopovom na sled, ter aretirala 12 železničarjev, ki so v sporazumu z uradniki kolodvora kradli razne predmete. Pri aretiranih so odkrili cela skladišča ukradenega blaga.
Zločin norca. V osiješko bolnico je bil prepeljan nek 'delavec Živ an Bošnjak iz sela Popo-vac v Baranji Bošnjak je v nedeljo1, dne 14. t, m., nelnadoma znorel. Takoj zatem, ko se mu je zmedla pamet, je zadavil ženo in hotel usmrtiti Še otroke, a tem se je posrečilo, da so pravočasno 'ušli. Orožniki so- norca uMenlili, md oblekli prisilni jopič in ga odgnali v osiješko' 'bolnico na oddelek za umobolne.
Borza. Berlin 13.6734—13.82, Italija 213.78—216.78, L-ondon 275.90—278.90, Newyoric 56.49—57.29, Pariz 272—277, Praga 168.05—170.45, Dunaj 797—809, Zürich 11.04—14A4. Dinar notira v Curihu 9.05.
S$9o nlfllaite se DišaSke večeri t !
ZA IZEDNAČENJE DEDNEGA PRAVA.
Sestre! Naš Narodni Ženski Savez nas poživlja, da zbirajmo podpise, ,ki jih bo savez priložil prošnji na našo narodno skupščino: da se izednačijo po visej naši državi žeinslke in mioške dedne pravice.
V naši državi je od njenega obstoja do danes v veljavi šest različnih državnih zakonov. Takoj po ujedinjenju je prišlo na površje vprašanje izednačenja zakonov za celo državo in ustanovljena je bila komisija, ki izdeluje načrt za enotne zakone, ki bode predložen parlamentu v odobrenje. Zlasti pri izvedbi izednačenja dednega prava pa nastopajo težikoiče, ker se srbski državni zakon v tem pogledu zelo loči od starega avstrijskega zakona, ki je še sedaj v veljavi v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvaški, Bosni itd. z malimi medsebojnimi razlikami. Med tem, ko imajp od leta 1916 naprej, v Sloveniji rnošlki in ženski člani rodbin enake dedne pravice, so po srbskem državnem zakonu bodisi po starših ali po možu dediči le moški člani rodbine do 6. kolena in le če tudi teh bi ne bilo, kar se pa skoro nikoli ne zgodi, je dedič žena.
Naše sestre v Srbiji so torej v tem pogledu popolnoma brezpravne in samoobsebi umlevno je, da se Itemu skrajno krivičnemu položaju upirajo. In dasiravn-o najdejo •njih upravičene zahteve v javnosti mnogo odmeva, je žal v Srbiji iz različnih lokalnih razlogov še mnogo zagovornikov starega zakona. Visled tega je delo komis,ije za ized-načenje zakonov z ozirom na dedno pravo zelo otežko-čeno in nastopa nevarnost, da bi bile po novem zakonu me žene eventualno v tem vprašanju, ki ga je smatrati za podlago našega socijalnoga družabnega položaja, močno prikrajšane. Temu se moramo odločno protiviti.
Zakon, ki bo sedaj sprejet, bo veljal za celo državo. Če bi pa ne bil novi zakon enoten ter bi po nasvetu nekaterih veljale v smislu našega starega zakona za naše kraje izjeme, bi te izjeme plemenske meje ponovno začrtale ter bi se obenem godila našim sestram velika krivica, kar absolutno ne smemo pripustiti. Zakon mora biti glede naših osebnih pravic za vse naše državljanke absolutno pravičen. Zato 'se v 'strnjenih vrstah priključimo Narodnemu Ženskemu .Savezu ter podpisujmo pole, ki bodo priložene prošnji Narodnega Ženskega Saveza na narodno skupščino za izednačenje moškega in ženskega ded nega prava v novem državnem zakonu.
Organizacije različnih društev mariborske oblasti — zbirajte marljivo med sestrami podpise ter pošljite pole is podpisi mariborskemu Slovenskemu Ženskemu Društvu, ali .pa Narodnemu Ženskemu Savezu v Ljubljani.
Mariborsko Slov. Žensko Društvi).
Za kaj so ustavili izplačilo penzij vpokojenim železničarjem.
Kakor smo že poročali, je ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani dne 1. aprila, oziroma dne 1. maja ustavilo izplačilo penzij in doklad železničarjem, ki so bili vpokojeni po novem zakonu. Naši poslanci so, naprošeni od prizadetih, takoj Vložili interpelacijo na finančnega ministra. Dne 13. junija je finančni minister dr. Stojadinovič odgovoril v skupščini na interpelacijo, da je ta zadeva malenkostna in da prizadeti že itak dobivajo zopet penzijo izplačano potom finančne delegacije. Poslanec Žebot mu je na to odgovoril:
Z odgovorom g. finančnega ministra absolutno tte morem biti zadovoljen, ker se njegov odgovor ne nanaša na resnični položaj cele stvari. Posebno ni res, kakor odgovarja g. finančni minister, da vsi vpokojenci, na katere se nanaša moje in tovariša dr. Gosarja vprašanje, že redno prejemajo svoje pokojnine. G. minister, do danes niti akti niso odšli iz Vašega ministrstva v Ljubljano. (Finančni minister dr. Stojadinovič: Znate to bolje nego ja.) Vem to natančno, g. minister. Akti, ki se nanašajo' na izplačilo pokojnin . . . (Klici iz središča: So otišli v Rim. — Dr. Hohnjec: Ni treba, da bi hodili v Rim, ampak v Ljubljano jih je treba poslati! — Ivan Vesenjak: Ne smešite bednih ljudi!) . . . ti akti se nahajajo v personalnem, oddelku fin. ministrstva v sobi št. IO. Prosili bi g. finančnega ministra, da vpraša uradnika Joviča, kje so sedaj ti nesrečni akti.
Kar se tiče stvari same, naj, velja sledeče pojasnilo: Vpokojenci-železničarji v Sloveniji, ki. so bili. vpokojeni po. novem zakonu o železniškem osobju, so že več mesecev v letu 1924 definitivno dobivali pokojnine in vse doklade stalno, vsakega 1. v mesecu in sicer so dobili izplačane potom ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Do sem je bilo vse v redu. Kar naenkrat in sicer meseca aprila 1925,( je dobil prvi del novih vpokojencev naslednji dopis ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. To citiram radi tega, da g. finančni minister ne bo mogel reči, da upotrebljavam neistinite podatke. Ta dopis direkcije drž. železnic se glasi:
Direkcija drž. žel. v'Ljubljani.
Odel. za računovodstvo in fin.
Št. 50623 V 2 25.	Ljubljana, 28. marca 1925.
Na podlagi akta Generalne direkcije drž. železnic — finansijsko odelenje br. 8175 25 do 26. februarja 1925, Vas obveščamo, da plačuje od L aprila 1.1. naprej upokojence, upokojene po novetm zakonu, edino Ministarstvo, finansi ja in ne več ta direkcija sama.
Načelnik
odelenja za računovodstvo in finance Arko m. p.
Enak dopis je dobil drugi del upokojencev dne 1. 5, t. 1. Upokojenci so sicer dobili ta dopis, toda pokojnine
niso dobili ne 1. aprila., ne za Veliko noč, ne 1. maja in tudi danes, ko imamo 13. junija, še niso dobili svojih pokojnin. (Franjo Smodej: Kako morejo potem živeti?) Niti za Velikonoč neusmiljena centralistična državna uprava ni dala tem ubogim ljudem, kar jim gre po zakonu, Prizadeti •so se obrnili na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani in so prosili, naj ,se jim vendar pošlje toliko, da bodo imeli za vsakdanjo hrano zase in za svoje družine in da •bodo mogli plačati stanarino. Dobili so odgovor, naj se obrnejo direktno na g. finančnega ministra. Tam ležijo vsi akti in dokler finančno ministrstvo ne odredi, se pokojnine ne morejo, nadalje izplačevati. Deputacija vpokojencev, ki je poskušala že vse mogoče, da bi prišla do svojih pravic, je prišla nekega dne k meni in še k nekaterim dru gim kolegom, in nas je prosila, naj interveniramo za nje v svrho nakazila pokojnin. Dne 7. in 8. aprila smo poslali g. finančnemu ministru dr. Stojadinoviču več brzojavk, v kojih smo ga prosili, naj vendar odredi, da se bodo pokoj nine redno izplačevale. G. finančnemu ministru smo tudi plačali odgovor, toda ta odgovor do danes še ni prišel v 'Slovenijo. (Finančni minister dr. Stojadinovič: Odgovarjam vam sada.) O Veliki noči simo zopet brzojavili g. fin. ministru, naj se vendar usmili bednih vpokojencev iz Slovenije, a zopet nismo dobili nobenega odgovora. (Franc Kremžar: To je lep red v finančnem ministrstvu. Če je tam talka uprava, ni čudno1, da so tudi naše finance take!)
Da bo čaša bridkosti za te uboge Upokojence in njih rodbine še bolj polna, so tik pred velikonočnimi prazniki železniški vpokojenci dobili odredbo, da se jim ustavijo krediti v skladiščih živil za železniško, osoblje. (Kremžar: Finančni, minister tega ne razume, ker še ni bil nikoli lačen!) Ker ima malokdo od teh vpokojencev kake prihranke, posojila pa ne dobijo, so morali mnogi prosjačiti okoli trgovcev in dobrih sosedov, drugi so pa morali zopet direktno s svojimi družinami stradati. G. minister, to je res •bridko! (Franjo Smodej: G. Finančni minister ne posluša. — Kremžar: On si misli, da je tako v redu; saj tudi on s svojo upravo za državo nikjer rie dobi kredita!) Mislim; da železničarji v Sloveniji >te 'zapostavitve niso1 zaslužili. Da bi Vi, g. minister, vedeli, koliko so ti železničarji ob zlomu Avstrije storili za našo novo državo, država tega ne bi storila. Takrat so slovenski železničarji noč in dan vršili svojo službo. (Franc Kremžar: Iz lastne volje.) Da; iz lastne volje, da so spravili prometne razmere v red in da pomagajo novi državi.
Poleg tega, da ti ubogi vpokojenci nimajo za preživljanje svojih rodbin potrebnih stvari, jih je pa zadnje dni zadelo še neko drugo zlo. (Tomo Popovič sedi blizu govornika in se ves čas ironično posmehuje. Dr. Hodžar Tomo Popoviču: Zakaj se posmehujete bedi’? Reveži stradajo že skoraj tri mesece. Vi se pa smejete. Nesramnost, sramota! — Tomo Popovič: Mi smo stradali tri leta. — Dr. Hodžar: Se Vam ne vidi, da bi stradali; če bi stradali, bi se danes ne posmehovali; sploh bi pa ne bili tu, kakor oini od Vaših, ki so padli za domovino. — Popovič se razburja in trdi, da je stradal. — Dr. Hodžar: In če ste tudi stradali, se Vam, gotovo ni nikdo posmehoval. — Poslanec Brankovič: Čas je potekel, govornik naj konča. — Dr. Hodžar: Vi niste predsednik! Žebot naj tako dolgo govori, da bodo penzionisti dobili, kar ji,m gre, od golih besed g. finančnega ministra ne bodo siti. — Kremžar: Poslanec mora ministru dati točnih informacij, če mu jih ne dajejo njegovi uradniki.) Sedaj, ko je vladina večina tudi s pomočjo dveh slovenskih poslancev in sicer dr. Pivka in dr. Žerjava, zvišala stanarino, ti ljudje ne morejo niti stanarine več plačati. V Marihoru je že več tožb proti tem ljudem, ker ne morejo plačati stanarine po novem zakonu. (Franc Kremžar: Pivko glasuje za to, da je slovenski narod1 molzna krava. — Klici v klopeh Jugoslovanskega kluba: Škandal, sramota. — Franjo Smodej: Lep zastopnik slovenskega naroda! — Dr. Hodžar: Doma protestirate proti davkom, tu pa glasujete zanje. To povejte na shodih, če si upate!«— Klici v klopeh Jugoslovanskega kluba: Kako morete proti eksistenčnim pogojem svojega naroda delovati? — Andrej Bedjanič: Ma že skiip prišla! — Franjo Smodej: Žerjav je vsaj zbežal iz zbornice. — Fr. Kremžar: Bivši Slovenec Pivko pa je sedaj ušel ven!)
Vsled neprestanih naših urgenc je direkcija državnih železnic v Ljubljani nakazala nekaterim teh vpokojencev, katerih pa ni 57, kakor to trdi g. finančni minister, ampak 420, začetkom, maja vendarle neko akontacijo. Sicer ta akontacija ni bila tako velika, da bi mogli prizadeti zadostiti vsem svojim potrebam, toda od maja naprej pa niti te akontacije- ni več. Radi tega sva vlažila s tovarišem dr. Gosarjem upit na g. finančnega ministra.
G. finančni minister se izgovarja, da radi tega še ni rešil te zadeve, ker mora proučiti cel akt in ga pošiljati sem in tja. Vprašam g. finančnega ministra, kako je mogoče, da taka in tako enostavna stvar, ki ne potrebuje dru gega, .kakor da ji g. finančni minister da svoj podpis, potrebuje tako dolgo pot, toliko časa, predno pride do rešitve. Kriv je temu nesrečni, birokratični centralizem, o-hromela, zavožena, centralistična uprava, ki celo našo državo spravlja v slabo luč. (Kremžar: Treba je najprej imeti več srcal — Škoberne: Kedaj pa je 'kak Žerjavovec imel srce za ljudstvo!) Vidite, g. minister, to je krivo, da ti ljudje še do danes niso prišli do svojih pokojnin in doklad.. Vprašam Vas, ali je res treba vsako malenkost pošiljati v Beograd? Ali ne bi bilo bolj praktično, da se uredijo, -stvari, kakoršna je ta, v področju ljubljanske direkcije in delegacije ministrstva financ? Za izplačilo teh pen zij ni bilo treba g. ministru iskati novih virov, ker so pokojnine in doklade -vpokojencem, določene že v proračunu in v dvanajstinah. Akt q pokojninah je moral romati v Beograd na Generalno direkcijo železnic, od tam je dospel začetkom aprila v finančno ministrstvo in nato je legel prah na ta akt. Prepričan sem, če se ne hi poslanici SLS pobrigali za to zadevo, bi morali vpokojenci čakati gotovo še nad leto dni na svoje pokojnine. Vsled takega
polževdko počasnega poslovanja v centralnih uradih na tisoče aktov ne zagleda več belega dne. Narod, kot tudi posamezniki imajo pa ogromno škodo. Kar je pa najhiujše, ugled, avtoriteta državne uprave pada pod ničlo. Splošno velja pri nas pravilo, da je treba poslati ministrstvu financ belo ženo smrt, in se prav gotovo ne bo več povrnila v Slovenijo,
Predmetni akt je ležal v ministrstvu financ od aprila do včeraj in sicer v personalnem oddelku. Ali je zavlačevanje rešitve zakrivilo tudi prometno ministrstvo in podrejeni organi, je to druga stvar. Gotovo pa je, da je finančna uprava, pred vse-m pa g. finančni minister, kršil zakon, ko je ustavil brez vsakega povoda okoli 400 ubogim Upokojencem nadaljno > izplačilo pokojnin. Izplačilo po-kojhlim bi se smelo ustaviti samo v slučaju disciplinarne preiskave.
, Zakon o državnem saobračajnem osoblju, ki je bil sprejet v narodni skupščini dne 2. oktobra 1923, objav-• ljen v »Službenih Novinah« št. 251 z dne I. nov. 1923, j nikjer v nobenem členu v glavi IX., ki govori o vpokojen-i oih in pokojninah, ne določa, da bi smela katerakoli dr-j žavna institucija, bodisi direkcija državnih železnic, bodisi ! delegacija ministrstva financ, brez povoda ustaviti železničarjem izplačilo pokojnine in drugih dodatkov. Radi tega pravim, da je izvršil ne samo g. finančni minister, ampak cela finančna uprava akt .protizakonitosti. (Klici na j levici: Tako je! — Falež: Sedanja vlada je sama protizakonitost!)
J	Radi tega, 'ker se je tukaj tako jasno kršil zakon in
j ker g. finančni minister ni prav nič povedal, ali hoče po-j vrniti škodo prizadetim in ali hoče za bodoče že v naprej preprečiti take krivice, zato z odgovorom g. finančnega ; ministra ne morem biti zadovoljen. .Ne morem pa biti za-! dovoljen z njegovim odgovorom tem manj, ker se boji-m, I da se bo na enak način postopalo ne samo z železničarji, j ampak tudi z drugimi državnimi nastavljena in vpokojenci. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
Iz Maribora.
Orlovsko okrožje v Mariboru naznanja, da se vrši cine 28. junija t. 1. — na Vidov dan — velika orlovska prireditev s telovadnim nastopom v Rušah, ob 3. uri i popoldne. Vse somišljenike in prijatelje katoliške mla-! dine iskreno vabimo na to prireditev, posebno maribor-' cane. Natančnejši spored objavimo v prihodnji številki j »Naše Straže« in »Slov. Gospodarja«. Vsi odseki se naj j ravnajo strogo po navodilih v zadnji okrožnici! j Drugi koncert Katoliške omladine. Katoliška omla-! dina priredi na glavni praznik sv. Alojzija, 21. junija j drugi koncert od 11.—12. ure dopoldne na Grajskem trgu po sledečem sporedu: Valečnik, Koračnica; Hija-! cinta, Valček; Pozdrav iz domovine, pesem; Slovanski I svet, potpouri; Bom šel na planince, fantazija; pozdrav, i koračnica.
j V nedeljo, 21. junija od 5. ure naprej ima Katoliš-. ka omladina veliko veselico v društvenih prostorih in , na vrtu g. Anderle. Spored bo pester, zato se. pričakuje j veliko udeležencev. Torej se prijatelji društva in poštene zahave uljudno vabijo. Odbor.
Aljažev klub SPD v Mariboru bo imel v torek, dne j 23. junija, ob 8. uri. zvečer, sv-oj letini občni, zbor v drušf-i veni sobi nasproti gledališču V Gledališki ulici 2, prMičje, desno. Vsi prijatelji turistike dobrodošli! j Nov način predjanšanja modeme slovenske litera-I ture. V eni mariborskih dvoran bo ravnatelj drame g. j Bratina prihodnji teden recitiral razna slovenska mo-! derna literarna dela. Na to prednašanje opozarjamo že j sedaj, podrobnosti pa objavimo pravočasno.
Izsledena cerkvena tatvina. Lansko leto septembra j meseca smo poročali v našem listu, kako so tedaj ne-I znani tatovi pokradli v magdalenski cerkvi prte in 1 antipendije z oltarjev. Po tatvini povzročena škoda je j znašala 5—6 tisoč dinarjev. Tatovi so ostali roki pra-] viče prikriti do pred par dnevi. Pred par dnevi je pri-I šel v magdalensko župnišče fant, ki je izjavil, da ve, ] kje da so z magdalenskih oltarjev pokradeni piii. Koj j po tej izjavi se je podal magdalenski cerkovnik v sprem j stvu že omenjenega fanta in dveh policistov v drvarni-? co hiše Pod mostom štev. 8. Tukaj so našli v drvarnici ; V vreči oltarne antipendije, ki so radi čipk za predela-i vo v navadno perilo neporabljivi. Vsi drugi pili so že j davno razrezani in sešiti v bogzna kake obleke. V mag-I dalenski cerkvi pokradene stvari (ostanek seveda!) so I dobili, kakor že omenjeno v hiši štev. 8 Pod mostom pri J ženski Kozar. Ženska se izgovarja na vse mogoče na-i čine, a jej vsi izgovori ne bodo prav nič koristili. Vred-! nosi antipendi jev, ki so je še našli v vreči, je malen-I kostna in na kako povračilo cele tatvine ni niti misliti, j Toliko v pojasnilo na tozadevne čenče v »Taboru«, kjer i je bilo objavljeno, da so pri Kozarjev! našli vse v mag-[ dalenski cerkvi pokradene stvari.
Sam se je vjel v plast. Pri včerajšnji porotni obrav-; navi je spoznal sodnik dr. Vračko med poslušalci v po-j rotni dvorani mizarskega pomočnik s Tezna pri Mari-! boru Antona Muhiča. Muhič je bil svojčas obsojen na i 6 dnevno zaporno kazen, a ga je oblast do včeraj brez-■ ' uspešno iskala. Po spoznanju je moral Muhič v spremstvu paznika takoj v jetnišnico, kjer bo odsedel svojčas prisojeno mu kazen.
Dijaški počitniški dan v Mariboru. Štajerska di j. orlovska srenja priredi v soboto in nedeljo, dne 20. in
21.	junija počitniški dan-v Mariboru. Spored je sledeči: V soboto ob 4. uri slavnostno zborovanje v »Našem Domu« v Gledališki ulici. Sestanek obvezen za vse kal. dijaštvo. V nedeljo, 21. junija v Alojzijevi cerkvi ob pol 6. uri sv. maša z nagovorom in skupno sv. obhajilo. Vabimo ludi celokupno starešinstvo, da se udeleži našega praznika. Bog živi!
Sptamiie se revne dece! Pod: tem geslom priredi tukajšnji Podmladek društva rdečega križa v nedelj«, dne 21. t. m. splošni cvetlični dan. Kdor se spominja prelepe in bogate božičnice, ki jo je napravilo Podporno društvo za revne učence naši siromašni šolski mladini, bo gotovo rad žrtvoval malenkostni dar, katerega bodo »prosile gorenjega dne deklice-podmladkarice kot izkupiček za cvetke. Ne prezirajte tega dne prošnje mal-®kov, kajti i za naše podporno društvo velja izrek: »Pomagajte nam pomagati!«
Spevoigra »Snegulčtica« ob Abta se vrši pondeljek, dine 22. junija,, ob 8. uri zvečer v Narodnem gledališču, in ne kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno, peitek, dne 19. t. m. Opozarjamo slavno občinsttvo na to krasno delo.	—t.
Narodno gledališče. Repertoar: Danes zaprto. Sobota, 20. junija »Tosca« ab. B (kuponi). Gostovanje baritonista Marko Vuškoviča, člana zagrebške opere.
Gostovanje Marka Vuškoviča v »Toski«. V soboto, dne 20. junija bo gostoval ponovno v vlogi »Scarpia« v »Toski« g. Marko Vuškovič, baritonist zagrebške opere. Odlični gost je pri zadnji predstavi »Toske« v vlogi »Scarpia« s svojo vseskozi dovršeno in umetniško igro vzbujal pri občinstvu splošno občudovanje. Zato najtopleje priporočamo vsakomur, ki še ni videl Vuškoviča v tej vlogi, da si ogleda sobotno predstavo »Toska«.
Slovensko obrtno društvo je imelo 16. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Kosovo« svoj sestanek, pri katerem je predaval g. profesor Perhavc o stanovanjskem zakonu. Udeležba je bila sicer povoljna, ali glede važnosti tega «sestanka je bilo tudi pričakovati, da bi se bili obrtniki udeležili še v večjem številu. Gospod profesor Perhavc ge novi stanovanjski zakon razlagal obširno, razumljivo in je razjasnil točko za točko. Poučil je pa tudi vsakogar, kdor ga je kaj vprašal, če mu ta ali ona točka ni bila jasna. Poslušalcem je bilo tudi to jako všeč, ko jim je natančno povedal, kako se imajo vesti pri eventualni odpovedi stanovanja oziroma lokala in povdarjal je še posebno, da vsakdor mora navesti priče že pri razsodišču, ali pa jih že seboj pripeljati, kajti pozneje se to ue more upoštevati. Nato je navedel nekoliko primerov in je tudi z zgledi razjasnil, kako naj se računa nova najemnina. Gospod profesor Perhavc, ki je zadovoljil vse poslušalce, je žel vso pohvalo.
Izprememba uradnih prostorov. Mestni šolski svet in obrtno-nadalie valna šola imata odslej svoje uradne prostore na mestnem magistratu (vložišče) in ne več na, Slomškovem trgu št. 5. Tam je ostal le samo stanovanjski, urad.
V nedeljo dne 21. I. m. bo prekinjena dobava električnega toka med 7. uro zjutraj ter 14. uro popoldne.
ŠOLSKA UPISOVANJA.
Državno žensko učiteljišče v Miariboru sprejema za folsko leto 1925-26 gojenke v I. letnik v torek, 30. junija 1935 od 8. do 12. ure dopoldne v pritličju v sobi št. 14. Predložiti je treba v tem terminu krstni list in izpričevalo o 4. meščanskošolskem razredu. Vsaka kandidatinja mora biti 1. septembr 1925 15 let stara,
H 1 Drl đvojjazređna trgovska Šola v Majrtbdru. Vpisovat nje za šolsko leto 1925-26 sé vrši do 1. julija vfsak «dan med 11. iin 12. tttö ita Zrinjskega trgu 1 1 28. V I. leltnik «e sprejemajo učenci im učenke, ki so dovršili 4. razred srednje ali meščanske šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo 'lahlko tudi «pismenim potom. V ta namen, naj po*š tjejo ravnateljstvu šole« najkasneje do 5. julija zadnje šolsko spričevalo in krstni (rojstni) list- Vstop v II. 'letnik je možen samo z dovršenim I. letnikom dvorazredme trgovske šole.
Na državni deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje v 1. razred v nedeljo, dne 28. in pondeljek, dne 39. junija t. 1., vselej od 8. do 12. ure. Učenci se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom, krstnim listom in izpričevalom o cepljenju.
Ravnateljstvo meščanske 'šole pri Sv-. Lenartu v Sl. g. naznanja, da bo vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1925-26 od 28. junija do 5. julija t«. k Za sprejem v I. razred se zahteva z dobrim uspehom dovršeno 4. šolsko leto na osnovni Šoli. Novi« učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev in naj «prinesejo «seboj zadnje šolsko spričevalo in «krstni izpisek. V I. razred pa lahko vstopijo tudi tisti učenci, ki so dovršili že 5., 6., 7. tali 8. šolsko leto. Da bo posel šole omogočen vsem slojem, je ravnateljstvo preskrbelo, da dobi večina učencev vse šolske potrebščine v šoli.
Na meščanski šoli v Vojniku se vrši Vpisovanje učencev «v I. razred v dneh 28., 29. in 30. junija 1925 in šioer od 8. do 12. ure dopoldne. V I. razred se sprejmejo učenci, «H so uspešno dovršili 4. šollsko leto na Osnovni šoli.
vdanost ljubeznivi mladi ženi in svoje spoštovanje cenjenemu možii. 2 rokami in z glavo se jè otresal zahvale; s katero so ga obsipali. Zagrabil je klobuk in palico in se ponižno odpravljal za krotko, veliko postavo in-cenjenega ženjerja. Mešano čustvo zadovoljstva in žalosti je vladalo v njem.
»In ti, Franco?« je hitro vprašala gospa Terezija. »Grem«, je odgovoril Franco.
»Pojdi sem«, je rekla. »Tako slabo sem vaju sprejela, otroka moja, ko sta se vrnila iz cerkve. Saj veš, «da sem imela zopet napad; saj sta razumela. Sedaj pa mi je tako dobro in sem tako mirna. Hvaležna sem Gospodu za to. Tako mi je, kot da sem vse uredila, ugasnila ogenj, opravila svojo molitev in grem lahko spat, popolnoma zadovoljna. Pa ne tako hitro, veš, dragi, ne tako hitro. Prepuščam ti Luizo, dragi, prepuščam ti strica Petra. Vem, da jih boš iskreno ljubil, (kajne? Spominjaj pa se tudi mene. O Bog, kako mi je težko, da ne bom videla vajinih otrok! Da, to me boli. Vsak dan jih moreš poljubiti v imenu stare matere. In sedaj idi, moj sin. Ob pol šestih se vrneš, kaj ne? Da, z Bog(’im7 idi.<<
Govorila mu je in ga ljubkovala kakor otroka, ki še ničesar ne razume. Od ginjenja je tiho jokal in polju-boval njene roke ter bil srečen, da je Luiza navzoča in da to vidi; zakaj v njegovi neizmerni ljubezni do matere je bilo tudi neizmerno veselje, da se je združil s hčerko; in polastila se ga je močna« želja, da bi z istim ognjem ljubil vse to, kar ljubi njegova žena.
»Idi«, je ponovila gospa Terezija, boječ se lastnega ginjenja: »idi, idi.«
Po smrti starega Maironija je začel profesor zopet zahajati v družino, toda markiza Uršula mu je kaj malo ugajala, in njen sin don Aleksander, Francov oče, še manj. Končno je hodil tja samo še enkrat na leto. Ko pa je vstopil mladi Franco v licej, je prosila« stara mati Gilardinoja, — oče je že preje umrl, — da bi ga tekom jeseni nekoliko poučeval. Učitelj in učenec sta si bila podobna v tem, «da ste se oba hitro za kaj navdušila, oba bila nagle jeze ki pa je kmalu prešla, in bila tudi goreča domoljuba. Ko poučevanje ni bilo več potrebno, sta občevala kot prijatelja, četudi je bil profesor več kot dvajset let starejši od Franca. Profesor je občudoval nadarjenost svojega učenca, dočim je Franco kaj malo cenil napol krščansko, napol racionalistično filozofijo svojega učitelja in njegova nagnjenja k misticizmu. Smejal se je njegovi strasti do knjig in teorij o zele-njarstvu in vrtnarstvu, ki ni imela nikakega praktičnega smisla. Toda imel ga je rad radi njegove dobrosrčnosti, preprostosti in nežnega čustvovanja. Bil je njegov zaupnik v času nesrečne ljubezni, ki jo je gojil (Jilardoni do gospe Terezije Rigeyj iti to mu je pozneje vrnil 2 lastnim zaupanjem. Gilardoni je bil vsled tega zelo ganjen. Rekel je Francu, da se mu zdi, da je s tetti čustvovanjem, ki ga goji v svojem srcu, postal nekoliko njegov oče, četudi noče gospa Terezija ničesar o njem slišati. Franco ni kazal, da kaj posebno ceni to metafizično očetovstvo. Ljubezen do gospe Rigeyeve je smatral za zablodo; vendar se je potolažil z mislijo, da profesor sicer ni baš bistroumen, a ima zlato srce.
Potrkal je torej na vrata. Prišel mu je odpirat profesor sam, z oljnato svetilko v roki. »Dobro«, je rekel. »Mislil sem že, da vas ne bo.«
(Dalje prihodnjič).
Na dež eh išče olikan gospod srednje starosti sobo in hrano. Ponudbe pod »Stalno« na upravništvo.	278
Prima Diirkopp šivalni strop in kolesa po najniijih cenah pri Alojzu fissar, Maribor, Krekova ulica 14.	103
LISTEK.
L
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro, Prevod iz italijanščine.
21
Gospod Giacomo je izpraznil kozarec, globoko vzdihnil in večkrat pomežiknil, izražajoč s tem različne občutke, ki so se vistili v njegovi duši, med tem ko se je vonj in okus izbornega vina izgubljal v njegovih ustih, Ponudil je gospej Tereziji svojo uslužnost, izrazil svojo
Kuri® oli.
o
»T
•«s re-S
Ua. «
3
p
,A Zaščitni enak. S.
Dobi se t lekarnah in drogerijah ali naravnost v tovarni in glavnem skladišča
M. Hrniak, letamar
Sisak.
POPRAVILA
MEHANIK IVAN LEGAT
Specialist za pisarniške stroje MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434.
1	r^|T^.,r Nir Nv.r	r j r ^ i rvx| r ^ W-*V ! t/N4 ! bAZ j
		
Ali sim ži obnovil naročnino?
! Ps/I.l rv* j l>vt i »v* j .v* j I ; PS/I
□ □□□□□□□□□□□□n n n n□□□
Primarij
DS. IVAN MATKO
docent za Interno medicino na vseučilišču v Pra/i
ordinira zopet redno.
Telef. 357 [Maribor, Slovenska ulica 4. Telef. 357

sl.
MC* Kmetje, delavci, pokop! *5136
Čevlji za moške od 150 D naprej Čevlji za ženske od 145 D naprej Čevlji za otroke od 80 D naprej
sitni.
Gosposba. ulica, št &71 MARIBOR.
Samo kratek ©as!
se zaradi prenovitve trgovine po jako nizkih cenah še-prodaja blago: moške in fantovske obleke, dežni plašči, delavsko parilo, čevlje, sandale, dežnike, potne košare, klobuke, čepice, nogavice, gamjaše itd. pri
ANTONU TKALEC
MARIBOR	Glavni trg 4.	MARIBOR
11 č
1 j 1
(za barmanke, trpežni, lepi) din. 98, nogavice flor 16 din., 20 din. in 30 din., v raznih barvah pri: f;, jH
JAKOB LAH, MARIBOR, GLAVNI TRG 2. V t
IV ^ py* 1 i rmv I r/1 r4* j rmx\ rp .1 m r.x, r.v r m ; n : n r v « r v kV : k.‘i kV kV I kV i kV kV I k>! kV i kV | kV ! kV i kV kV! kV 1 kV ! kV ' kV kV •;
se dnevno pečejo v znanem
Tutankhamenovem gpob«
in dobite za samo dinarjev
1 pore. pečene ribe, t porcijo solate,
1 komad kruha,
IO
pol litra zajamčeno pristnega dalmatinskega vina.
Vojašniška ulica 4. MARIBOR Mesarska ulica 5
k J k. ' k A' k A !
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tem potom tužno vest, da «je preminul dne 8. junija t. 1. ob pol 7. uri zjutraj gospod
Alojzij Toš
katerega smo spremiti dne 10. t. m. ob- 4. uri popoldne k večnemu počitku.
Za vse izraze sožalja, za mnogobrojno častno spremstvo na njegovi zadnji poli se vsem iskreno zahvaljujemo in izrekamo posebno zahvalo gg. odvetnikom in p. n. odvetniškemu in notarskemu urad-ništvu mesta Ptuj za poklonjene vence in šopke.
V Ptuju, dne 12. junija 1925.
Žalujoče rodbine Toš—Božičko—Babič.
Tisk Tiskarne -sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni uredu®: Januš Goleč.
loda ja konzorcij« »Naše Straže«,