264
Jezikoslovne stvari.
G a v e z.
Spisal Davorin Trstenjak.
Zelišču, ktero Latini imenujejo Solidago, Con-solida, štirski Slovenci med Muro in Dravo, dalje zagorski Hrvati pravijo g a vez.
Dolgo sem iskal korenike te besede ,jn slednjič se prepričal, da v njej imamo dva dela. Ze Plinij *) je poznal njegovo moč pisaje: „Luxatis imponitur et con-vulsis. Vulneribus sanandis tanta praestantia est, ut carnes quoque, dum coquuntur, conglutinet addita, unde et Graeci nomen (Symphyton) imposuere. Ossi-bus quoque fractis medetur".
Ime ga ve z je toraj nastalo po vezilni moči tega zelišča, in lastnost zelišča izrazujoči pomen tiči v drugem delu besede: vez.
Pa kako je prišla siovka ga pred thema vez?
Jaz razlagam to prikazen ovako. Že v sanskritu vidimo v nekterih besedah za izraze vanje velikosti in sile pomena predstavljeni slovki: k a in ga, na priliko: kakanda, zlato, od korenike: kand, čand, sijati, svetiti se, kavada, govor, od korenike: vad, govoriti. Jezikoslovci trdijo, da predstavljeni slovki ga, k a zna-čujete „qualis, quale, was fur ein", kakov, kakovo, toraj: kakanda, qualis splendor! was fur ein Glanz! V slovanščini se pa predstavljajo za izraževanje velikosti, sile, moči, obilnosti pred pomenske korenike siovke: ga, ka, ha, ca, ča, ču, ša, šu itd., in za dokaz svojih trdenj hočem le nekoliko takošnih besed sem postaviti:
1.  gamula (poljsk.), durak, homo stultus, staro-indijski: mula, m ur a, abotnik, neumnež,
2.  gomila (srbsk.), Haufe, cumulus, sansk. mela, cumulus, acervus,
3.  gomola (hrv.), gruda, sansk. mauli, zemlja, gruda, prst,
4.  ga v ran (slov.), corvus, primeri tudi ednostav: vran,
J) Plinij H. N. 26,  7. 27, 7.
5.   k omar da   (srbsk.),   mesnica,   sansk.   mrdh, klati, occidere, mactare,
6.  korebro, Rippe in ednostav: rebro, robida in korobida,
7.   komus (hrv.-srbsk. slov.), komos, Builen-beisser, sansk. maga, mag-una, pes,
8.  kopito, ungula, sansk. puta, Huf.
9.  kosal — kosala (rusk. srbsk.), razrušeni dom, sansk. sala, dom,
10.   kostrešiti se, kosršiti se, ščetiniti se, sansk. lir s, sršiti se,
11.   kaluža, Sumpf, Pfutze, primeri ednostav: luža.
Primeri s predstavljenimi slovkami: ca, ča, ču, ha, ša, šu itd. prihranim  si za drugo mesto.
G a ve z toraj znači: „quale vinculum" , „was fur eine bindende Kraft habendu.
To zelišče imenuje Nemec: Eeinwurz, Bein-bruchwurz, Latin tudi Osteocola, Kosticel, Čeh: Kostival, Svalnik, od a vali ti: zrasti, sceliti. Rus je imenuje : ko t o vi k, v okolici, v kteri sedaj stanujem, zelišču temu pravijo: S-kotnik, primeri česk. kot, koten, kotnik, kost, srbsk. kotlac, kotalac,*) Schlusselbein, hrv. kot-rig, zglob, členek, articulus, toraj rusko: skotovik in slov. skot-nik značujeta isto, kar nemško: Beinwurz, Osteocola, zelišče za kotrige.
Starodavni adrijanski Veneti so je po Plinijevem poročilu imenovali: „c o t oni a" m kotonja, neovrg-ljiv dokaz za njihovo slovansko narodnost, stari Kelti pa: halus, novokeltski: alaw, allas, eala, niederlandsk. heelwortel (wurzel).
Razun besede kotonja iz jezika starodavnih Venetov še imamo ceva, krava, h kteri sem jaz že primeril čieva, koza^, v jeziku slovanskih ostankov v kantonu vališkem na Švicarskem, dalje: cab, caban, ovca, ovčak, čoban, ovčji pastir, vendar še pristavim maloruski: čaban, vol, toda: čaba, krava, kar pa se je znalo izobraziti iz: čava, čavan, ker v prelazi v b, primeri: javor in jabor, iz čava se dobi po oslabljenji glasnika: čeva, kar je Collumella pisal: ceva.
Jeli ni v klicaji: čav! s kterim vola priganjamo, ostal še izraz za vola tudi pri Slovencih? Svinje kličemo: suk! suk! in v sansk. gukha znači svinjo, tako je tudi z drugimi klici živali. Vendar več o tem drugikrat.