i'£? Štev. 167 Lienz, torek 20.avgusta 1946» leto 2. RMSm/A V LICNZU . IN VP ITT ALI Človeku padejo v oči predvsem izreci dogodki, za vse drugo, kar se dodaja praviloma,ljudje skoraj ne kažejo zanimanja.ha stotine blagajnikov zvesto in vestno opravlja svojo službo, a nihče ne govori o njih, nobenemu 6asopisu se ne zdi vredno,pisati o njiho¬ vem 1 vestnem, delu. Pa se bo eden izmed njih spozabil in kaj pčpeveril, vse ga bo imelo v jezikih in 6ascpisi se bodo na Široko razpisali o njegovi poneverbi. Tako je tudi z na™i begunci. Tu in tam se je med nami našel kale malopridnež, ki je prišel z avstrijskimi zakoni navskriž, in vsi avstrijski časopisi so pisali o njem. Pridnega in požrtvoval¬ nega ustvarjajo&ema dela v begunskih taboriščih pa Avstrijci niso opazili, nihče ni pisal o njem. Kaj je potem čudnega, 6e so si tu¬ kajšnji domačini ustvarili svojo sodbo o beguncih zgolj po tem, kar so o "Auslanderjih" brali po časopisih. Tam. pa so bile zapisane zgolj slabe strani. Zato je bila kaj posrečena poteza z razstavo obrtniških, eolskih in umetniških izdelkov pokazati avstrijski javnosti,kaj be¬ gunci po taboriščih delajo. Obisk; na razstavah in splošna'sodba vseh, ki so ju obiskali brez predsodkov, je to potrdil. Obiskovalci .ako lienske kot špitalske razstave kar verjeti niso mogli, da begun«- oi tudi delajo, saj so'do zdaj po časopisju le brali, kako lenarijo in črno borzo_uganjajo. Vsevprek so se čudili; "Nismo mdslili, da tudi delate. Pa take lepe in koristne stvari! In še šole imate! le ??f? t mIm^«^ a Sn er f h - t0li]s:0 -, 1 ^ tVarJat;L? Veliko živi jensko sile je v vas, Nismo vas do zdaj poznali od te plati." Zelo škoda le, da ni bil obiskovalcem na razpolago vodič v nemščini, ki bi jim bil razložil, iz česa in s kako primitivnimi sredstvi je to in ono narejeno. Saj marsikak predmet sam na sebi nič posebnega ni t n.pr. rasne pletenine, občudovanja vredna je.le iznajdljivost in pridnost ter požrtvovalnost, s katero so stvari na¬ rejene. In prav na to bi bilo treba obiskovalce opozoriti, n,pr.da so pletenine narejene iz starih zavrženih nogavic itd. Rezbarski iz¬ delki na špitalski razstavi so bili lepi, če bi pa obiskovalci vede¬ li, da jih je izdelal preprost slovenski kmet, ki se prej z rezbar- stvom še nikoli ukvarjal ni, bi jih pa še vse drugače cenili. Prav tako bi bilo prav, da bi bila obiskovalcem na razpolago statistika o taboriščnem šolstvu, o zaposlenosti beguncev v taborišču in zunaj itd. le tako bi Avstrijci dobili res popolen vpogled v naše ustvarja¬ joče delo.' Toda kljub tem pomanjkljivostim moramo reči, da sta obe razstavi Avstrijcem odprli oči ter vsem,- ki so. ju videli, enkrat za vselej prepričevalno dopovedali, 'da so nas do zdaj napačno sodili, ker 30 has.poznali le iz časopisnega zabavljanja čez inozemce. Zdaj jasno vidijo, da smo begunci delavni in pridni ljudje, ki si želimo sami služiti svoj kruh. ' \ Prav v tem je velik usfpeh obeh razstav. Na voditeljih taboriščnih podjetij je zdaj, da ta uspeh izkoristijo. Polagoma mora¬ mo preiti v normalno življenje in se začeti sa ,v, i preživljati z de¬ lom svojih rok. UNRRA-ina podpora ne bo trajala dolgo, pa tudi sicer za zdravega človeka ni častno, živeti od podpor, če si more sam služi. J*f^svoj kruh. Zdaj so ustvarjeni povoji, da bi se dobršen del naših xjudr mogel sam preživljati. Na voditeljih taboriščnih delavnic je SLI'Ki j o Štev. 167 -—--Domači glasovi , 20. VIII. 1946. *-- zdaj-, ali bedo znali sadove cbeh razstav prav izkoristili. Str. TITOV ktZIM MOČE ClDV.EV u r i nvi \lU Rimski dopisnik "New Ynrk Timesa-" .Cam.il 1 o Cianfarra je - poslal sto j emu listu poročilo, ki ga je dobil iz Jugoslavije .in ki pravi, da Sito že nadalje preganja katoliško Cerkev na vseh'pod- •. ro6jih. Tako poročilo ugotavlja, da je bilo od aprila 1344 do le¬ tošnjega maja ubitih 230 duhovnikov, izmed njih 198 orez obsodbe. Prav tako ; je bilo ustreljenih, oziroma zaklanih 11 redovnic in 10 bogoslovcev. Ved žrtvami, , ki jih je pomorila OZKA, sta tudi dva opata, Štefan 'Dovoljnjak,, katerega so ustrelili v Odri vpričo nje¬ govih vernikov, in Karel Delija, katerega so ustrelili tik pred lanskim božičem na javnem trgu. Timeso.vo poročilo potrjuje prejšnja .poročila, da Titov rešim, ne dovoljuje verskega pouka v ljudskih in srednjih šolah, čeprav se je 90' do 99^ Staršev izreklo zanj, da od- stran.ja križe iz šol, zapira kapelice v šolskih poslopjih in ufei o- 'tro.ke brezbožnih pesmi. “Titova protikatpli&ka gonja”, tako piše Ti¬ mes, !, 'se poslužuje istih metod,, ki jih je že-Hitler uvedel v Nemčiji, Avstriji in. Jugoslaviji. Z izgovorom češ,da primanjkuje papirja,, so ^ versko časopisje- ukinili. Sa*~o štiri liste so ge dovolili, do čim 'jih w je prej izhajale nad 100. . Titov'režim hoče katoliška cerkev načrtno uničiti. Tehle sredstev se poslužuje v dosp.se tega svojega namena? 1) najprej'ho¬ če. oropati'duhovščino vseh sredstev za vzdrževanje, 2) ukiniti ka¬ toliške zavode in druge ustanove, 3) zatreti socialno delavnost■ ka¬ toliške Cerkve. Dno izmen sredstev v dosego tega namena je tako ime¬ novana. arrnrna reforma, ki v živo. zadeva tudi cerkveno imetje za¬ grebškega bogoslovnega semenišča, češ da ta ustanova ni bila cerkve¬ nega značaja. ]?o Time s o vem poročilu je ?-r. Tr axSorensen , predsednik ameriških katoliških bojevnikov is prve svetovne' vojne, stavil na predsednika Trumana vprašanje; "Ali se Združene države s tem verskim preganjanjem strinjajo in -ali j-e kaj 'ukrenjsno da se prepreči- tako brutalno nasilje zoper verske manjšine." . • -O be toren s j V-f J bi od '\i (Zanimiva sodba, švicarskega- lista.) V rokah imamo ugledni švicarski list "Neue Zuri.cher Zeitung” od 17.julija, ki se v.dolgem uvodniku peča z belgrajskim proces'om zoper ^ihajlovica ter z njegovo obsodbo.. .Ta članek .nam na¬ zorno, kaze, kako je tuj e z em s tv o presojalo ta proces in njegovo, poli¬ tično ozadje. Zato ga v izvlečku podajamo? Najprej članek ugotavlja, da na tem procesu hi bil glavni obtoženec Mihajlcvic, naivec Nedič, da pa je obtožba.vsevprek pome¬ šala. Dalje, naglaša, da je bil "srbski boj zoper okupatorske sile čestO/ spremljan po državljanski vojski, pri čemer so Srbi redke stre¬ gel! po večji Jugoslaviji, pač pa v glavnem po velesrbskem režimu.” ^ihajlovic in'Tito pa sta trčila drug ob drugega - zaradi Titovega, komunizma. Da je Tito postavil pred sodbo nekatere svoje nasprotnike, je sumljivo, sa^ s© ti res več ali manj- sodelovali z ©kupatarjem, dasi s.e to nihaji ovicu ne da očitati. "Docela nerazu^Tjl-vo pa je, kako je bilo. mogoče obdolžiti S© delovanj a z Nemci bivšega ministrskega,, predsednika ll.obod.aiia k-rva- Štev. 167 —- Domači glasovi, 20 »VIII »1946. -Str»3* loviča, poslanika Konstantina Fotiča in Božidarja Puri6a, Pašičeve- 'v zeta, bivšega ministra Kumanudija in bivšega voditelja srbske zemljoradniške stranke Milana Gavrilovica« Ker je Fihajlovič pripadal različnim begunskim vladam, naj bi proces zadel tudi ugledne elane "ešdanskih , kmečkih in socialističnih strank, ki so Nihajioviča dolgo podpirale in so vedno bile zoper Titove partizane. Belgrajska obsodba je namerjena celo zoper balkansko politiko Velike Britanije in Združenih držav. Na procesu zoper Mihajloviča je ležala senca no- ■e napetosti med vzhodom in zahodom. Zlasti očitne so te zveze na vrimeru bivšega pravosodnega ministra Lazarja Markoviča, ki je že olgo pred vojsko kot izraziti pristaš Francije in Anglije bil za- rizen sovražnik Nemčije in Italije,.. Temu možu gotovo lahko očita¬ jo. da je včasih sodeloval s četniškim vodjem in da # je imel zlasti obre zveze z zahodno Evropo, nikdar pa mu. ni mogoče očitati, da el bil imel zveze z okupatorjem, saj ga je ta dal oelo zapreti. V tem smislu torej v belgrajskih sodbah vidimo kazen •.a Nedič e ve sodelavce, maščevanje nad Kihajlovičevimi pristaši in •ončno svarilo vsem, ki so prijatelji Velike Britanije.” Politične posledice te sodbe pa je le težko presoditi. .pr je ta proces veljal zoper srbsko politiko, bo severna polovice. / teh sodbah videla najprej obsodbo starih velikosrbskih idej.Vendar o el g raj ske usmrtitve notranjih težav ne bodo mogle zmanjšati. Že • -?6 mesecev je očiten prelom med Titom in novim srbskim kmečkim vodjem Dragoljubom Jovanovičem. .Ruska usmerjenost napetosti med Katoliškimi Slovenci, hrvaškimi kmeti, pravoslavnimi Srbi in revolu¬ cionarnimi Črnogorci ni omilila, pač pa jo je še povečala. Prelom z Jugoslovani v begunstvu se ne da več popraviti. Bilo bi gotovo na- ko bi iz tega p 3 tihi in. odkriti več sklepali, Toda gotovo je Titovi nasprotniki pomnožili da so kakor se zadnje tudi od- oba velikih sil o Trstu za Tita pomeni udarec. Vsekakor pa bel¬ ouške sodbe kažejo Tita na vrhuncu njegove moči. Za Srbe, ki. ljubijo legende, 'bo Fihajlovič tudi po svoji .ti ostal simbol prvega vojaškega upornika zoper nemško zasedbo, •stal j s vendar le žrtev velike politike, n ’ je teheranski konfet cci morala slediti sprememba na odru Jugoslavi je, ki je dvignila povrsj rš je m-; t- _L -1- CU. j.n pokopala Mihailoviča« NA TABLE - TENKIS turnirju '4. in 15» t-m, so igralci tabo- tiča Peggez lepo zastopali na¬ se taborišče. Saj so v 5 skupinah zasedli prvo, drugo in tretje me¬ sto. le v parih gospodov in v moštvih so zmagali Liencani. V .ajvažnejši skupini seniorjev, v ..torih je tekmovalo 8 Avstrijcev, 3 Angleži, 1 Hrvat in 20 Sloven¬ cev, se je v končni borbi fina¬ listov z zmago nad Pazcitom, -i- kolaschckom (*) In Savškovo pov¬ zpel na prvo mesto naš junior (; .) Bertoncelj Dinko, Za svojo zmago '9 mora v precejšnji mori zahva iti Sevskovi ; ki je proti pri- -kovanju vseh v naj lepši in naj-'- . 1 j. napeti 'borbi vse pii' •'di . v.. :’smagaia sicer res odličnega ikolašehcka, Po te™ porazu se ta kar ni mogel več znajti. Kljub temu pa je Bertoncljeva zmaga s kar 2 j 0 nad njim dovolj zgovor¬ na o moči. našega Dinka. Sploh sta naša Bertoncelj in Sevškova nosi- la_tudi pri tej prireditvi glavno tezo_borbe proti vsekakor dobrim Lienčšnom« To ju je tudi tako iz-, črpalo, da sta na nemalo prese¬ nečenje vseh oba pri juniorjih A in P morala prepustiti prvo mesto svojemu klubskemu tovarišu Sfiligoju Tomažu, Slednji obeta biti jako dober igralec, če se bo le stalno vadil. - Tako so naši igralci odnesli 13 lepih nagrad izmed 18, ki jihn je po večini oskrbel pokrovitelj prireditve g. jap '■-•'n Ryd^r Young, di— : - rektor tukap,-...je UNHRA-e.Eno da¬ rilo je poklonila taboriščna pro- Štev. 167--—•- Domači srlasovi, 20.VIII.1S46 . Str.4. da:alna, nekaj pa jih je oskrbel klub sam. Turnir, ki se je vršil kar na treh mizah in v 7 skupinah (32 seniorjev, 2 dami, 10 junior- jev A, 5 juniorjev B, 7 moštev,14 parov gospodje in 2 para gospodje dame), je lepo uspel v veliko za¬ dovoljnost vseh igralcev in gle¬ dalcev v čeden okras našega kultur nega športnega tedna. Zmagovalcem čestitamo! Vsem pa, ki so na kakr¬ šen koli način pri tej prireditvi sodelovali, predvsem g.direktorju tukajšnje UNRHE, se lepo zahvalju j emo. KAKO SODI AMERIKA 0 RAS. Pre jeli smo pismo ameriškega Slovenca ki naš položaj v očeh Amerikancev takole označuješ "Da napetost med vzhodom in zahodom raste, to veste tamkaj prav tako dobro kakor mi, "New York Times" je 23* julija pri nesla daljše poročilo o preganjan¬ ju katol. Cerkve v Jugoslaviji. Govorih o 230 ubatih duhovnikih. Titova vlada je poslala demanti, ki ga je Times priobčila ž novimi, skoro strupenimi opazkami^. Kaj na iz tega pride nihče ne ve in si nihče ne upa ugibati... Ob tej na¬ petosti trpi ne samo Titova "pri¬ ljubljenost", ampak tudi prestiž vse Jugoslavije. To se zlasti vi¬ di v tržaškem vprašanju. Agerikan- ci nekako mislijo, da morajo dr¬ žati z Lahi, češ ker so ti pač za¬ hodni svet, zoper divjaške Balkan¬ ce, ki se sami med seboj koljejo in v svoji nekulturnosti ne morejo biti'brez močne roke, naj bo že ta kraljeva ali komunistova. Tako nas danes svet sodi." "RA ZAHODU HOTER-HA VZHODU SPET VEN!" Ra URRRA-inem zborovan¬ ju v Ženevi 14.t.m. je ameriški zastopnik Tyolor Wood dejal? "Kar U1TRPA od zahodne strani v Avstri¬ jo stresa, to na vzhodni strani Avstrije spet ven teče." - Ruski zastopnik je bil zaradi tega hud, češ da to ni res. TRI MILIJONE AMERIŠKIH DO¬ LARJEV ZA NEMŠKO SPIONAZO ZAPLE¬ NJENIH. Švicarska vlada je med vojsko in ves čas po vojski uprav¬ ljala poslopje nemškega veleposla ništva v ifashingtonu. Zdaj so od Švice upravo prevzele ameriške oblasti. Pri natančni preiskavi so Amerikanci v poslopju nemške¬ ga veleposlaništva našli 3 milijo¬ ne dolarjev. Ta denar je po ameri¬ ški sodbi bil namenjen nemški špionaži v Združenih državah. KANADA ODPRAVLJA VOJAŠKO DOLŽNOST. Kanadski vojni minister je 14.t.m. razglasil, da je splo¬ šna vojaška obveznost v Kanadi od¬ pravljena. Hkrati je razglasil tudi amnestijo za 14.000 kanadskih dezerterjev. , _ ARGENTINA NE PUSTI IZVAŽATI SVOJIH PRIDELKOV v dežele odkoder g v Argentino nič ne uvažajo. Tako ™ že nekaj tednov nesne v Indijo nobena izmed 6 Ladij, ki v Argen- tinskih pristaniščih z žitom nalo¬ žene čakajo na odhod v Indijo.Ži¬ to je Indija že plačala, vendar ladje ne dobe odhodnega dovoljen¬ ja, ker iz Indije niso nič pripelja¬ le v Argentino. j V BERLINU LETAKI PROTI KA* TOLIŠKI CERKVI.Frankfurtski radio poroča, da so po Berlinu raztre¬ seni letaki, ki nemške socijali- ste pozivajo k uporu, naj preže¬ nejo zahodne velesile in katoliško Cerkev,češ da se tem ni posrečilo ustaviti boljševizma. » KATOL IŠKA DRUg E/A- KaSI S TI ZNA "T Moskovski radio napada katoliška društva v'Avstriji, češ da so "fa¬ šistična". Moskovski radio trdi, da je avstrijska demokracija iz¬ postavljena napadom teh reakcijc- namih fašistov. Vatikanski radio, ki odgovarja moskovskemu, naglaša, da ti moskovski napadi potrjuj ..'jo staro pravilo komunistične taktike, ki najprej začne trositi laži, nato pa odkrito napadati. - Zdi se to vsem tem, da so očetje napadov v moskovskem radiu na avstrijske ka¬ toličane isti kakor oni, ki po Berlinu trosijo letake zoper ka¬ toliško Cerkev, češ da ni mogla premnati boljševizma. PRVI KATOLIČAN, ki je na Ja¬ ponskem postal minister ? je pr0f. Tanaka.