AKTUALNO VPRAŠANJE Po nekaterih krajih Gorenjske potrošniki še niso zadovoljivo preskrbljeni s sadjem, zelenjavo in sočivjem. Dogaja se, da hodijo po zelenjavo v Ljubljano, ker menijo, da bodo tam dobili boljše in cenejše pridelke. Po vseh krajih tudi še ni ustanovljenih trgovin z zelenjavo, tam, kjer so, pa se včasih zgodi, da niso dovolj založene in tako n. pr. zmanjka solate Prav ob sobotah, ko je povpraševanje največje. Povprašali smo direktorja grosistič-nega podjetja »Sadje« r Kranju, kako bo letos založen gorenjski trg z zelenjavo in sadjem. Po dosedanjih vremenskih prilikah sodeč se letos obeta dokaj dobra letina, predvsem še za zgodnjo zelenjavo in sadje. Zato je letos solate tudi več kot je je bilo lani v tem času in je v primeri z lanskim letom tudi cenejša. Kot kaže, bomo lahko letos potrošnike mnogo bolje preskrbeli. Tudi letina zgodnjega sadja kaže, da bo letos ugodna. Ker dobimo zelenjavo in sadje največ iz Dalmacije, delno pa iz goriškega kota, se zaradi slabih železniških zvez včasih zgodi, da solate oz. drugih pridelkov zmanjka, vendar le za kratek čas — za nekaj ur. Trgovskemu podjetju »Zelenjava« v Kranju dobavljajo kmetijske pridelke, razen kranjskega grosističnega podjetja tudi ljubljanska, menijo pa, da jih gorenjska kmečka posestva ne morejo v zadostni meri preskrbeti. Lj. KTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 31 — CENA DIN 10 — Kranj, 19. aprila 1957 UREJANJE ORGANIZACIJE DELA V PODJETJIH Ko dofod podjetje nove stroje, Sf; večkrat dogaja, da so le-ti središče zanimanja. Skratka, to je dogodek za Podjetje. Kako pa je, ko pride v podjetje nov Človek ? Običajno, z redkimi izjemami. 6a po vpisu v personali aLi sekretariatu pošljejo na delo in navadno se niti najbližji sosedje njegovega delovnega mesta ne zmenijo kaj prida ta novega sodelavca. Še sindikalno vodstvo dostikrat razmeroma pozno Bve za novega člana kolektiva. Zakaj teka razlika? Ali je človek za podjetje res manj zanimiv in pomemben kot stroj? Zelo redke so tudi izjeme v podjetjih, da stalno in organizirano skrbijo za človeka v proizvodn.j.ii, za njegovo najprimernejšo razporeditev na delo, za njegovo nadaljnje strokovno usposabljanje in napredovanje, ea vpliv delovnega mesta oziroma dete na njegovo zdravje, za varnost dete itd. Toliko manj pa se je še uveljavila skrb za življenjtske pogoje delavcev v podjetjih. Taka dejstva nas ■Opozarjajo na to, da je v organizaciji dela podjetij tudi glede organizirane skrbi za človeka vrsta pomanjkljivosti in nepravilnosti. Sindikati (Republiški svet) se vne-"ftajo za uvedbo delovnega mesta socialnega direktorja, ki naj bi vodil Področje skrbi za človeka in zanj odgovarjal. Vsekakor pa bo morala v Najkrajšem času prevladati enotna lasna koncepcija o tem, kako naj bi Se lotili urejanja tega problema. Glede na dosedanje izkušnje in dognanja na področju organizacije de- la bi bilo primerno in potrebno osnovati v podjetjih kadrovske oddelke, v katerih bi bile v večjih podjetjih naslednje službe oziroma področja dela: — personalna služba (sprejemna služba, personalna evidenca in administracija); — tarifna politika; — analitska ocena delovnih mest; — strokovno usposabljanje in vzgoja kadrov; — preventivna zdravstvena služba (obratni zdravnik); — psiholog (razporejanje na delo glede na psihične sposobnosti — psihologija dela); — varnost pri delu (varnostni tehni-. ki); — socialna služba (socialni delavec -prevozi na delo in z dela, prehrana, stanovanja, dopusti, letovanja itd.). Seveda bodo morala tudi manjša podjetja urejati probleme naštetih področij, le da bodo te službe združene morda v eni sami osebi, kakor razmere v podjetju pač to dopuščajo in narekujejo. Predvsem pa je zelo važna in odgovorna naloga Jzibira vodstva takega kadrovskega oddelka. V inozemstvu vodijo take oddelke inženirji, juristi, ekonomisti in preizkušeni sindikalni delavci. V naših razmerah bo seveda le redko možna izbira med takim kadrom. Za nas bolj važne bodo osebne lastnosti, ki jih zahtevamo za vodenje omenjenih delovnih področij, in to: — objektivnost, — mirnost, — praktično poznavanje psihologije (izkušnje v delu z ljudmi). Sprijazniti pa se je treba s tem, da vodilni kader ne prihaja že kar iz šol. Take ljudi bo treba vzgajati v praksi in jim nuditi potrebno dopolnilno strokovno znanje v tečajih. Seveda pa se je tega treba lotiti premišljeno in z jasno perspektivo. Nekatera podjetja so pričela ustanavljati organizacijske oddelke, ki oe ponekod v celoti ukvarjajo z naštetimi področji dela in je dejansko le formalno vprašanje enotnega nazivanja teh oddelkov. Nekatera podjetja pa so bolj zaradi pomanjkljivosti in slabosti v organizaciji tehničnega sektorja pričela ustanavljati organizacijske oddelke, ki naj bi pomagali pri odpravljanju teh slabosti. Poleg te svoje naloge pa naj bi imeli ti oddelki tudi nekatere funkcije iiz naštetih področij kadrovskih oddelkov. V takih primerih bodo podjetja sama verjetno kmalu prišla do ugotovitve, da ustanavljanje vedno novih oddelkov, kot posledica organizacijskih hib posameznih sektorjev ne pelje k ureditvi smotrne organizacije dela. Da ugotavljamo tako stanje, je brez dvoma iskati razlog tudi v tem, da so se organi delavskega upravljanja do sedaj še premalo ukvarjali s temi problemi pri organizaciji dela v podjetjih. Delavski sveti bodo morali predvsem jasno zaičrbati in potem tudi voditi politiko skrbi za človeka, to politiko delavskih svetov pa bo uresničeval aparat kadrovskih oddelkov. C. B. GORENJSKA SE PRIPRAVLJA NA PRAZNOVANJE 1. maja Praznovanje 1. maja je v srcih delovnih ljudi že globoko zakoreninjeno. Letos bo praznovanje še toliko veličastnejše, ker -praznujemo tudi 20-letnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije, hkrati pa se pripravljamo na kongres delavskih svetov in praznovanje Dneva mladosti. Letos, z razliko od prejšnj.ih let, ne bo običajnih parad, temveč bodo vsa praznovanja povezana z izleti v naravo, kjer bodo obujali spomine na praznovanje 1. maja pred vojno, med vojno in govorili o pomenu praznovanja delavskega praznika. NA JESENICAH bodo pričeli praznovanje že v ponedeljek 29. aprila s slavnostno predstavo Aleksander Marodič »Operacija Altmark« v Mestnem gledališču na Jesenicah. Ob 19. uri bo gostovala železarska godba DPD Svoboda Jesenice v Žirovnici, planinsko društvo pa bo priredilo 3-dnevni planinski pohod. V torek se bodo zbrali na vrtu Delavskega doma, kjer bo koncert godbe DPD Svoboda Jesenice, akademija z umetniškim programom, posebno praznično razpoloženje pa bodo ustvarile fanfare, ognjemeti itd. Na predvečer 1. maja bodo proslave in akademije tudi v vseh okoliških krajih jeseniške občine — v Ratečah, Kranjski gori, Podkorenu, Žirovnici, na Dovjem, Hrušici, Javorniku in Blejski Doibravi. Ta dan bo na Jesenicah v Delavskem domu odprta tudi fiia-telistična razstava, razstava o-troških risb v Okviru pionirske knjižnice pa v zgradbi Mestnega gledališča. Na praznik sam bodo že Ha vse zgodaj zadonele po mestu budnice, ob 9. uri pa bodo Jeseničani in okoličani kolektivno odšli na Poljane, že znani kraj, kjer so že pred vojno praznovali 1. maj. Tu bo centralna prvomajska prireditev s tekmovanji, zabavnimi točkami- itd. Iz zgornjesavske doline bodo odšli tudi na Korensko sedlo, iz Mojstrane v Ra-dovno, kjer bodo prav tako slavnostne proslave. 2. maj bodo proslavili s športnimi tekmovanji in enodnevnimi izleti kolektivov v okolico. Pionirji bodo tekmovali s skiroj i, v nogometu; pripravljajo tudi kegljaški tro-fooj, odbojkaško tekmo, košarkaško tekmo, strelsko tekmovanje. Z mednarodnim namizno-teniškim dvobojem, nogometno tekmo in nastopom atletov pa bo praznovanje zaključeno. TUDI V KRANJSKI OBČINI se že po vseh kolektivih pripravljajo na praznovanje 1. maja. Kolektivi bodo priredili izlete v naravo, na predvečer 1. maja pa bo na Titovem trgu veliko zborovanje, kjer bo slavnostna proslava in kino predstava na prostem. Na praznik sam bo tudi Kranjčane zbudila godba na pihala z budnico, na>-kar bodo odšli na izlete v naravo. V TRŽIČU se bodo na predvečer 1. maja prav tako zbrati na slavnostnem zborovanju, na sam praznik pa bodo odšli kolektivi in posamezniki na izlete v bližnje kraje. Društvo tabornikov bo povezalo svoje praznovanje Tedna tabornikov, ki bo od 23. do 28. aprila, s praznovanjem 1. maja. Tudi po okoliških vaseh tržiške občine pripravljajo za praznovanje delavskega maja obširne programe. NA BLEDU se letos pripravljajo na praznovanje 1. maja 6 posebno vnemo. Osrednja proslava bo na Straži pri Bledu, kjer bo tudi kulturni program, nakar se bodo lahko ljudje razvedrili v naravi. Posebno pozornost posvečajo pripravam še zaradi tega, ker pričakujejo, da bo ta dan Bled obiskalo precej turistov. Praznovanje bo združeno s kresovi, ognjemeti in tradicionalnim streljanjem. Okoliška kultumo-prosvetna društva si bodo izmenjala gostovanja. Prizadevajo si, da bo Bled t teh dneh čim lepše okrašen. Praznovanje bodo združili tudi s Tednom komunale. V CERKLJAH pripravljajo za predvečer 1. maja akademijo » kulturnim programom, na Krvavcu pa bodo ta dan zakurili velik kres. Avto-moto društvo organizira izlet na Štajersko, ostala društva in organizacije pa bodo priredile kolektivni izlet na Krvavec iz treh različnih smeri, med potjo se bodo ustavili pri ploščah in spomenikih padlih borcev, obiskali nekatere družine in jim čestitali k 1. maju. V ŽELEZNIKIH bo na predvečer povorka iz zadružnega doma na Češnjici skozi Železnike do Plavža, združena z delavskim zborovanjem. V povorki ho sodelovala godba na pihala iz Selc, dijaki z bakladami. zastopniki organizacij itd. Na praznik sam 1. in 2. maja bodo odšli na izlete v naravo. Tudi praznovanje 1. maja v GORENJI VASI bo združeno s kolektivnimi izleti v naravo. Mladina iz Trebije bo na predvečer zakurila 5 kresov in sicer v Kladju, Trebi j i, Fužinah, Podgori in Stari Oselici. Postavili bodo tudi mlaje ;n čim lepše okrasili okolico. Na najvišje drevo bodo obesili zastavo. 1. maja zjutraj bo vaščane zbudila budnica, za tem pa bo slavnostna akademija. Tudi ▼ Sovodnju bo mladina zakurila 4 kresove, prav tako v Gorenji vasi. Tudi po vseh teh vaseh bodo proslaviiili 1. maj s slavnostno akademijo. Na vseh teh prireditvah in praznovanjih po občinah bodo sodelovale vse organizacije in društva. Levo zgoraj: V SKOFJI LOKI SO ZACELI GRADITI NOVO A V T O B U S N O POSTAJO. GRADNJA ZELO HITRO NAPREDUJE. — Levo spodaj: TRAKTORJI IN LJUDJE NA NJIVAH. — Zgoraj: PO NEKAJDNEVNEM HUDEM MRAZU JE SPET POSIJALO TOPLO POMLADANSKO SONCE. 8 1 1 i 1 NI VSEENO, KDO JE SODNIK - POROTNIK Zadnje čase je večkrat slišati mnenje, da bi se morala tudi sodišča nekoliko tesneje povezati in rasti s komunalnim sistemom. Eno izmed torišč sodelovanja državljanov v splošnem družbeno političnem življenju so tudi sodišča, kjer sodelujejo državljani kot sodniki - porotniki. Da bi o njih delu in vlogi nekaj več zvedeli, smo se zmenili za pomenek s predsednikom Okr. sodišča v Kranju dr. Vertovškom. V nevezanem razgovoru nam je povedal marsikaj zanimivega: »Pri Okrajnem sodišču v Kranju«, je dejal dr. Vertovšek, »sodeluje 62 sodnikov - porotnikov. Največ jih je iz vrst neposrednih proizvajalcev. Njih vloga je presojati razna nepravilna dejanja državljanov s človeškega stališča in z ljudskim pravnim čutom, medtem ko predsednik porotnega senata zastopa zakonska stališča. Zato je potrebno, da so sodniki porotniki vsestransko razgledani ljudje pa tudi z ustreznimi človeškimi lastnostmi in vrlinami« »Se sodniki - porotniki redno udeležujejo razprav ob napovedanih dnevih?« »Za sedaj sc čez sodnike porotnike pri našem sodičču ne bi mogel pritožiti, kajti razprav se redno udeležujejo. Moram rečU da je prav določena — dvoletna — mandatna doba za sodnike -porotnike, ugodno vplivala nanje, saj so pokazali v tem času, vsaj večina izmed njih, precej zanimanja.« Ko smo se pogovarjali še o tem, kdaj poteče mandatna doba sedanjim sodnikom porotnikom, katere voli Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov, je dr. Vertovšek pristavil: »Mandatna doba sedanjih sodnikov porotnikov poteče nekako v drugi polovici junija. Zato že sedaj razmišljamo o novih kandidatih za sodnike -porotnike. Ni majhnega pomena — raeven tega da ne smejo bita mlajši kot 27 let — v kakšni meri bodo novi sodniki porotniki razgledani. Saj od tega v marsičem zavisi uspešno delo porote.« Dr. Vertovšek je dejal, da bo tudi letos pretežni del na novo predlaganih sodnikov porotnikov slej ko prej iz vrst neposrednih proizvajalcev, neznatno število pa iz vrst pedagoških delavcev, ki pridejo v postov za sodnike - porotnike pri obravnavanju kaznivih dejanj mladoletnikov . . . I. A i r t\ London je trenutno v središču pozornosti. Ožji odbor razorožitvcne komisije Organizacije združenih narodov, ki že peti teden zaseda v Londonu, je začel v sredo obravnavati vprašanje inspekcije in kontrole, doslej največjo oviro na potr k razorožitvi. Konferenca je zaključila uvodne razprave a poskusnih atomskih eksplozijah, o številčni moči oboroženih sil posameznih velikih držav, o zmanjšanju običajne oborožitve in vojnih proračunov ter načrtu ZDA o prenehanju tekmovanja v atomskem in jedrskem oboroževanju, sproženem prejšnji teden. Med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami so prišle v minulih razpravah do izraza razlike v interpretaciji o učinkovitosti mednarodne kontrole in nadzorstva. Kažejo se tudi nasprotna gledišča o možnosti, da bi registrirali poskusne atomske eksplozije. Vzlic temu pa nekateri diplomatski krogi menijo, da je bodrilno to, da so se delegacije držav v ožjem odboru sporazumele, da bodo potem, ko bodo proučile inspekcijo in kontrolo, znova podrobno razpravljale o posameznih točkah, ki so na dnevnem redu. A Iz New Delhija poročajo, da je po izvolitvi predsednika Indijske unije vlada formalno odstopila. Nehru je dobil mandat in je davi predsedniku republike predložil seznam nove vlade. V vladi ni večjih sprememb, razen da je dosedanji minister brez listnice Krišna Menon prevzel obrambni resor. V sredo je bil ponovno pri argentinskem zunanjem ministru Laferreri jugoslovanski veleposlanik v Argentini Slavoljub Petrovič in mu izročil zahtevo Jugoslavije, da Argentina izroči vojnega zločinca Anteja Pavclića. A Glasilo KPF »Humanitc« obtožuje francosko vlado, da s sodelovanjem Izraela pripravlja nov napad na Bližnjem Vzhodu. Po podatkih lista bi se morala »operacija Jaguar« proti Egiptu začeti dne 24. aprila in privesti do zasedbe Sueza po francoskih in izraelskih četah. Poskus izraelske ladje, da v spremstvu franc. vojnih ladij prepluje Sueški prekop, naj bi bil začetek te operacije. S tem hočejo provocirati Egipt neposredno v prekopu. Reakcijo Egipta bi razglasili za nevarnost za svobodno plovbo po prekopu. Potem pa bi francosko letalstvo, razmeščeno v Izraelu, napadlo in podprlo prodor izraelskih čet čez demarkacijsko črto. Uradni francoski predstavniki so odklonili vsak komentar glede napovedi »Htimanitcja« ter se omejili na pojasnilo, da so se podobne trditve pojavile ledavno tudi v drugih listih in da so bile v celoti že prej demantirane. Obrambno ministrstvo pa je objavilo, da bo proti »Humaniteju« takoj sprožilo vojaško preiskavo zaradi objavljanja lažnih vesti. A Ciprski etnarh Makarios je v sredo po enoletnem pregnanstvu na Seychellskih otokih prispel v Atene. Na tisoče prebivalcev mesta je pozdravljalo Makariosa. Svečanemu sprejemu na letališču so prisostvovali tudi člani grške vlade. — Ko je govoril množici, ki ga je sprejela v Atenah, je nadškof Makarios poudaril odločnost ciprskega prebivalstva priboriti si samoodločbo. Makarios je izrazil priznanje boju ciprskega ljudstva in izrazil upanje, da bo britanska vlada razumela potrebo po pravični rešitvi tega vprašanja v skladu z določbami Ustanovne listine OZN. izdaja Časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, '397 — telefon uprave st. 475 / tekoči racl*n pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev LJUDJE IN DOGODKI POLITIČNA KRIZA V JORDANU Potresi, ki stalno vznemirjajo Bližnji vzhod, so se tokrat osredotočili na Jordan. Najmlajša arabska kraljevina je zabredla v hudo politično krizo. Po zadnjih novicah sodeč so to politično neurje začasno prestali, čeprav je le malo verjetno, da se je s tem kriza tudi končala. Jordan je majhna in oddaljena dežela, velika tako kot naša LR Srbija, ima pa manj prebivalcev kot Slovenija (nekaj nad milijon). Te dni pa so ji povsod v svetu posvetili precej prostora v dnevnem tisku, več kot> pa bi morda pričakovali po njeni velikosti in številu prebivalstva. Ta pozornost pa ne velja toliko deželi sami, kakor njenemu važnemu strateškemu in političnemu položaju na križišču vplivov velikih sil, na občutljivem področju Bližnjega vzhoda. Vsaka nova poteza na tej velikanski politični šahovnici lahko resno ogrozi mir in spravi v nevarnost negotovo ravnovesje sil in jo zato s skrbjo spremljajo povsod v svetu. Takšna poteza je deležna tem večje pozornosti, če poteka v tako dramatičnih »kolišč in ah kot je v Jordanu. V svetovni javnosti so že dalj časa krožili glasovi o nesporazumu med mlađim jordanskim suverenom in odločnim predsednikom vlade Sulcjmanom Nabulsijem. Spor je v bistvu širši: za kraljem so še njegovi svetovalci in pretežni del vojske, za Nabulsijem pa vlada, parlament, glavne polit, stranke in ljudstvo. Kralju, zlasti pa njegovim svetovalcem prisojajo težnjo po zbližanju z Zahodom, medtem ko se druga stran, predvsem ljudske množice zavzemajo za arabsko politiko neodvisnosti, za zvezo s Sirijo in Egiptom, za tako imenovano politiko pozitivne nevtralnosti. — Kraljevi kabinet je bil za Ei-senhovverjevo doktrino, vlada pa je sklenila navezati stike s Sovjetsko zvezo. »Mi smo za Vzhod, kadar je Vzhod z nami. Mi nismo za Zahod, ker Zahod noče biti z nami. Zahod nas hoče kolonizirati in izkoriščati.« Tako je preprosto razlagal Nabulsi pred svojim odstopom. Med obema strujama je slej ko prej moralo priti do spopada. Tako se je tudi zgodilo. Pod pritiskom dvorskih krogov je moral Nabulsi odstopiti, položaj pa je prevzel v roke mladi, komaj 20-letni kralj Husein. Spopad pa se vseeno ni končal z zmago kralja, čeprav mu je stala ob strani večina vojske. Ko je kralj Husein hotel takoj po premierovem odstopu začeti zmagoslavno uresničevati svoje politične načrte, predvsem v du- hu tesnejše povezave z Zahodom, je naletel na nepremostljive težave. Štiri najvplivnejše politične stranke, med njimi tudi Nabulsijeva narodno-sociali-stična stranka, so se izrekle proti nasilni odstranitvi dosedanjega premiera in so znova potrdile svojo privrženost zamisli arabske federacije. (V tej federaciji naj bi bila mimo Jordana še Egipt in Sirija). Mladi jordanski kralj se je zato moral v marsičem odreči svojih častihlepnih načrtov in popustiti pod pritiskom parlamenta in javnega mnenja. Med obema strujama pa je prišlo do kompromisa tudi zaradi zunanjepolitičnih momentov. Nekateri sosedi, kot Irak ali Izrael, so se začeli pohlepno ozirati po jordanskem ozemlju, pa tudi nekatere velike sile so menile, da je zanje napočil čas, da kaj ulove v kalnem (kolikor niso same skalile položaja v Jordanu). Obe strani sta zato sklenili sporazum, ki pa se prav iz teh vzrokov lahko izkaže sčasoma zgolj za začasno premirje. Po dolgih naporih so sestavili novo vlado. V njej je samo sedem ministrov, med njimi šest neodvisnih političnih osebnosti in bivši premier Nabulsi, pripadnik nar.-socialistične stranke. Kar se tiče zunanjepolitične usmeritve, je prevladala ideja prejšnje vlade: boj proti tujemu vplivu in za arabsko vzajemnost. Ce je moral Nabulsi v zameno kaj popustiti kralju, še ni znano. Vsekakor, kompromis je očiten: bivši' predsednik vlade je kljub vsem nasprotjem ostal v vladi, kralj pa je najbrž pospravil letalo, ki je bilo dotlej ves čas pripravljeno za morebitni beg vladarja iz dežele. Poročajo, da je nastal mir in red v Jordanu. Toda ali ni to morda samo mir na površju? Jordan ima veliko nasprotnikov in tudi notranje ni najtrdnejši. Jordan pomeni nasploh umetno tvorbo britanske kolonialne politike, kot država pa je žal še nesposoben za samostojno življenje. Pokonci ga držijo podpore od zunaj. Nekdaj je dobival letno podporo 12 milijonov funtov šterlingov od Velike Britanije, zdaj pa so ostale arabske iežele obljubile, da bodo nadomestile to podporo londonske vlade, samo da iztrgajo Jordan iz območja britanskega vpliva, 'iolikor pa je danes britanski vpliv opešal, ga skuša nadomestiti ameriški. Boj za Jordan se nadaljuje; pri tem pa je treba računati, da bo kmalu morda imelo glavno besedo samo jordansko ljudstvo. martin TOMA2IC kratko, vendar zanimivo NEMILJCANI SI ŽELIJO ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ Za Svetovni dan zdravja so obiskali Nemil je tovariši z Okrajnega higienskega zavoda Kranj. Predavali so nam, kako naj se pravilno prehranjujemo in naim pokazali nekaj zdravstvenih filmov. Po predavanju se je razvil prijeten razgovor. Ker smo .imeli v vasi težak primer otroške paralize, smo zaprosili zdravnico, da nam je na kratko povedala nekaj o nastanku in preprečevanju te bolezni. Mnogo koristnega smo izvedeli in si še želimo takih obiskov, kar smo dokazali s polnoštevilno udeležbo. Nemiljčani. AVTOBUSNA ČAKALNICA V TRZlCU ODPRTA Turistično društvo Tržič je v prostorih bivše Vilfanove peka-rije uredilo lepo opremljeno čakalnico za potnike, ki odhajajo in prihajajo z avtobusi. Čakalnica je odprta od ranega jutra do prihoda zadnjega avtobusa in ima vse potrebne pomožne prostore. J. V. NESREČA PO KRIVDI KOLESARJA Kolesar Lovro Osolnik je v petek dopoldne vozil od »Titana« proti Kamniku. Vozil je napačno po levi strani. Ko je pripeljal nasproti tovornjak, ki ga je upravljali šofer Janez Kodra, je kolesar nenadoma zavil na desno, tako da je bila nesreča neizbežna. Avto ga je zbili na tla, kjer je obležal nezavesten. Šofer ga je takoj odpeljal v ambulanto, od koder so ga prepeljala v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec je dobil lažje telesne poškodbe in pretres možganov in se prvi dan še ni zavedel. KZ NAKLO BO IZVOZILA NEKAJ KRAV Za gorenjsko ciikasto pasmo živine so se zadnije čase začeli zanimati grški kmetovalci. Tudi Kmetijska zadruga Naklo namerava izvoziti v okolico Aten nekaj krav. Pogoj: 2600 litrov mleka letno s tolščobo 3,5%. TRŽNA INSPEKCIJA V TRŽIČU JE UGOTOVILA... da je premožen čevljarski mojster I. J. v knjigovodstvu obrata knjižil med materialne stroške 80.000 dinarjev izdatkov za privaten pogreb in 30.000 dinarjev za privatno zdravljenje. Uprava za dohodke mu takih izdatkov verjetno ne bo priznala, ampak jih bo štela kot dohodke. J. V. V BREZNICI PRI ZIREH BODO OBNOVILI ELEKTROVOD Vas Breznica šteje 13 hiš. Med vojno so iz 2i.ri v vas napeljali elektriko. Elektrovod je bil le zasilno zgrajen in ker takrat ni bilo mogoče dobiti bakrene žice, so namesto nje napeljali kar železno, ki pa jo je zoib časa že tako uničil, da ne more več služiti svojemu namenu. Na ne- davnem zboru votMlcev so sklenili, da ibodo elektrovod obnovili. Vaiščani bodo prispevali ves potreben les za drogove in opravili vsa težaška dela. Za nakup nove žice in potrebnega materiala bodo vaščani prispevali 1 milijon dinarjev, nekaj pa bo prispeval tudi Občinski ljudski odbor Žiri. Cr. ZAKAJ TAKO ZAVLAČEVANJE? _ Naš naročnik nam piše: Kmetijska obdelovalna zadruga »Stara Loka - Lubnik« v Stari Loki je bila likvidirana že pred petimi leti, vendar še danes v zvezi s tem ni vse urejeno. Nekaterim članom je likvidacijska komisija takrat priznala izplačilo v denarju. Stvar se je zavlekla, zato prizadeti člani - kajžarji vprašujemo, kdaj bodo pristojni organi zadevo rešili. Prepričani smo, da našim upravičenim zahtevam ne bo težko ustreči. J. L. Preskrba potrošnikov z zelenjavo na Gorenjskem še ni najboljša. V nekaterih krajih Gorenjske (Tržič, Jesenice) odhajajo potrošniki celo v druge kraje, ker na domačem trgu ne dobijo dovolj zelenjave, ali pa je le-ta mnogo dražja kot drugod. Trgovsko podjetje »Sadje« v Kranju meni o preskrbi z zelenjavo takole: Vso zgodnjo zelenjavo uvažamo — največ iz Dalmacije,-delno pa iz Goriške. Stroški prevoza precej podražijo izdelke, vendar je cena še vedno sorazmerno nižja, kot če bi zelenjavo nabavljali doma. Trgovsko podjetje »Zelenjava« v Kranju: Zelenjavo nam dobavlja grosistično trgovsko podjetje »Sadje« v Kranju, delno pa jo nabavljamo tudi iz Ljubljane An nekaterih drugih krajev. Cene so enake kot v poslovalnicah trgovskega podjetja »Sadje«, včasih pa celo nižje. Kmetijsko posestvo" škof ja Loka: Res je, da gorenjska kmetijska posestva ne pridelajo dovolj zgodne zelenjave za gorenjske' potrošnike. Menimo pa, da bi od srede maja dalje s svojimi pridelki lahko krila potrebe. Mi skrbimo za to, da čim več zelenjave prodamo na posestvih sami naj- bližjim potrošnikom. Nekaj zelenjave damo tudi »Sadju«, da jo potem kot grosistično podjetje laže razdeli po gorenjskih poslovalnicah. Najbolje bi bilo, za kar smo mi in, upamo, tudi ostala kmetijska posestva najbolj zainteresirani, da bi se ustanovila večja trgovina (tržnica) za sadje in zelenjavo, kjer bi lahko prodajala vsa kmetijska posestva svoje pridelke. Prav gotovo bi bili pridelki tudi cenejši. v Vrtnarija Kranj: Moti nas predvsem to, ker grosistično trgovsko podjetje »Sadje« Kranj prodaja naše pridelke v trgovinah po mnogo višjih cenah kot jih prodajamo mi. Cene narastejo za 100 ali celo več odstotkov. Toliko kailo prav gotovo he more podražiti pridelkov. Samo za primer naj navedem, da mi prodajamo peteršilj po 40 dinarjev, v trgovinah na droibno pa je po 80 dinarjev. Zato, če le moremo, raje prodajamo pridelke na posestvu sami ali pa jih damo v kmetijsko zadrugo, kjer ni opaziti tako občutnega zviševanja cen. Vsekakor bi ustanovitev tržnice dobro vplivala na pocenitev kmetijskih pridelkov. Lj. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE 1. MAJA NA JESENICAH Delavski svet Železarne Jesenice je za praznovanje 1. maja že odobril finančna sredstva, s katerimi bo razpolagal tovarniški sindikat. Izvoljen je bil poseben odbor, ki vodi vse priprave za izvedbo osrednje proslave na predvečer praznika na Jesenicah in za ostale proslave v jeseniški okolici. Praznik bodo oznanjale godbe na pihala jeseniške, javorniške, hruši-ške in žirovske svobode z budnica-mi po vseh krajih občine. Na Poljani nad Jesenicami bo dopoldne slavnostno praznovanje. Nad 200 pevcev bo ob spremljavi godb zapelo Internacionalo. Na sporedu bo koncert združenih pevskih zborov Svobod jeseniške občine ter fiizkul-turne in športne točke. U. KOLEDAR LETOŠNJIH TURISTIČNIH PRIREDITEV Na ponedeljkovi seji Upravnega odbora Turistične podzveze so razpravljali o okvirnem programu turističnih prireditev, ki bi jih kazalo podpreti. Sklenjeno je bilo, da je treba v bodoče podpirati v prvi vrsti tiste prireditve, ki so že postale znane in katere obiskuje razmeroma veliko število turistov. Razen tega so govorili še o nekaterih tekočih in tehničnih vprašanjih novo nastale Turistične podzveze. i. A. UVEDLI BODO SAMOZAVAROVANJE KMETOV ZADRUŽNIKOV Na nedavnem izrednem občnem ziboru K Z Naklo so zadružniki « navdušenjem sprejeli sklep o samozavaravanju kmetov zadružnikov in njihovih družinskih članov. Kot osnovni delež bodo pobrali po 100 din od člana, pzneje pa bo upravni odbor zadruge sestavil osnutek pravil. Sčasoma mislijo formirala tudi iz dobička poseben fond, iz katerega bii črpali del sredstev za samozavarovanje. T. IZ OBRAČUNA DELA ObLO TRŽIČ Na zadnji občinski seji je predsednik občine med drugim tudi povedal, da je ljudski edibor lani dogradil 1056 m2 novega stanovanjskega prostora, z adaptacijami pa je pridobil še 872 m2 stanovanjske površine. Lotos je v gradnji 2170 kvadrat. metrov stanovanjskega prostora. Mestno prebivalstvo je lani poraslo za 207 oseb. Pri tolikšnem povečanju števila •prebivalstva trud občine za gradnjo novih stanovanj ne more še . imeti uspena, kot ga želijo številni prosilci za stanovanja. J. V. KROJAŠKO PODJETJE V KRIZAH SI JE OPOMOGLO Letos je prevzela Kmetijska zadruga Križe krojaško podjetje, ki se je dolgo borilo za svoj oibstoj. Nabavila je potrebne stroje in BOVO podjetje ima toliko dela, da ga ne zmaguje. Podjetnost kolektiva dokazuje tudi to, da bodo te dni v Kranju na Titovem trgu odprti lastno poslovalnico. J. V. NEPOZABNO UMETNIŠKO DOŽIVETJE Minuli ponedeljek so bili kranjski ljubitelji koncertov deležni umetniškega doživetja., ki sta ji«1 ga v okviru zadnjeg abonmajskega koncerta v letošnji sezoni posredovala člana ljubljanske opere, so-pranistka Sonja Hoče var jeva in ba-ritoniist Marcel Ostroševski. Pri klavirju je bil dr. Danilo Svara. Vsa dela tega zahtevnega koncertnega sporeda so bila podana tako kot si jih more želeti le razvajeno uho zahtevnega poslušalca*-Umetniška intenziteta vseh treh umetnikov je prišla ta večer do popolnega izraza. — Končni vtisi* žal, maloštevilnih poslušalcev, -s0 bili docela isti: zares umetniško doživetje. aa INVALIDI V ŠKOFJI LOKI SO DELAVNI Pred dneci je bil v Skofji Loki redni letni občni zbor Zveze vojaških vojnih invalidov. Udeležba članstva je bila številna, pogrešali pa smo zastopnike političnih |w drugih organizacij, čeprav so bil1 vabljeni. Med otroke padli'h borcev je občinski odbor Z V vi razdelil 152.000 dinarjev. Večje število jih je bilo tudi v kolonijah. Prf učenju bodo morali imeti ti otroci več pomoči, da bedo njihovi uspehi 'boljši. Loški invalidi so se tudi v političnem in kulturnem žiV-ljenju precej udejstvovali. Organizacija šteje 220 članov in je en* najdelavnejiših na Gorenjskem. F. V. 999999^ CB 7 CLAS Koga bomo izvolili V DELAVSKI SVET V podjetjih prirejajo te dni predvolilne sestanke, razpravljajo o delu delavskih svetov v zadnjem letu, izbirajo kandidate, ponekod pa so novi delavski svet že tudi izvolili. Tu in tam so znali pritegniti v razpravljanje o problematiki delavskega samoupravljanja bolj ali manj celoten kolektiv. Po podatkih iz sindikalnih organizacij so na Pr. v »Iskri« in »Tiskanini« Kranj razpravljali o poročilih delavskega sveta na predvolilnih sestankih po oddelkih. So pa tudi primeri, ko predsednik delavskega sveta na predvolilnem sestanku ni ničesar poročal volivcem, kar kaže na pomanjkljiv čut od-Bovornosti do volivcev. Pomanjkljivo se pripravljajo na volitve delavskega sveta v nekaterih manjših podjetjih, zlasti obrtnih. Delavski sveti nekaterih teh podjetij do pred dnevi še niso niti razpisali volitev. V nekaj primerih pa so Priprave na volitve delavskega sveta zavrla Se neurejena vprašanja s področja tarifne Politike. Tako so v enem izmed gradbenih Podjetij že razpisali voliitve, s sklicanjem predvolilnega sestanka pa so odlašali; vodstvo podjetja se ni upalo pred kolektiv, ker tarifni pravilnik še ni bil potrjen. V takih Primerih so krivdo za to, da še nimajo potrjenega tarifnega pravilnika, običajno skušali Pred ljudmi prevaliti na komisije za potrjevanje pravilnikov, niso pa povedali, da so to sami zakrivili, ker pravilnika niso popolno fi^ pravilno sestavili. Zanimivi so pojavi okrog sestavljanja kandidatnih list. V mnogih podjetjih zma- gujejo mnenja, da je dobro organe delavskega upravljanja pomladiti in vključiti vanje tudi več žena. Ponekod pa celo osnovne organizacije Zveze komunistov in sindikalna vodstva jemljejo to stvar samo formalno, češ: »Pa napišimo na kandidatno listo še nekaj mladincev in žena, ker je pač taka direktiva, saj jih bodo ljudje tako in tako črtali.« Ce nekoga kandidiramo samo zato, »•ker sicer, ne bi bilo v delavskem svetu nobenega mladinca ali žene« ali pa zato, »ker je taka direktiva,« potem nismo dosegli ničesar. V delavske svete kandidirajmo več žena in mladine, toda na osnovi merila, kakšno razumevanje kaže mladinec ali žena za družbeni razvoj, za gospodarjenje, za povečevanje proizvodnosti ipd. Pretirano, nepravilno je tudi zahtevati, da mora znati mladiinec vsaj toliko kot starejši, da bi zaslužil kandidiranje v delavski svet. Tudi starejši člani delavskih svetov so se nekoč morali začeti učiti in orati pri tem celo ledino, medtem ko mlajši rod upravljavcev že lahko uporablja bogate izkušnje. To, docela neupravičeno nezaupanje v mladino, zožuje število ljudi, ki sodelujejo v organih samoupravljanja, povzroča, da so posamezniki preobremenjeni, medtem ko drugi ne morejo vnašati svežega duha v organe samoupravljanja, vse to pa ovira hitrejši razvoj samoupravljanja. Druga skrajnost pri izbiranju kandidatov je v tem, da v posameznih primerih delavski sveti in politične organizacije stvar docela spustijo iz rok. V eni izmed gorenjskih tekstilnih tovarn so določili 71 kandidatov, čeprav bo štel delavske svet le 45 članov. Prav je, da je kandidatov nekaj več kot je treba izvoliti članov delavskega sveta, saj sicer volivci nimajo izbire. Kandidiranje pretiranega števila kandidatov pa pomeni le formalno, navidezno demokratičnost, ki se lahko sprevrže tudi v škodo, kajti v takem primeru prepuščamo stvar bolj ali manj stihiji, v kateri lahko ob volitvah odpadejo ravno kandidati, ki bi bili med predlaganimi najboljši člani delavskega sveta. Ce pa je že tolikšno število kandidatov, potem čaka politične organizacije v podjetju težavnejša naloga, ,da se zavzemajo za izvolitev najboljših. Sestav organov delavskega samoupravljanja pa postaja letos še važnejši spričo nove delitve dohodka, ki pomeni začetek izdatnejšega stimuliranja kolek tivov za boljše gospodarjenje. Okrajna konferenca sindikalnega aktiva, ki je bil pred dnevi, je ugotovila tudi to, da so priprave na volitve sicer zelo živahne, vendar se razprave ponekod omejujejo skoraj zgolj na ugotavljanje pomanjkljivosti, premalo pa je • še prizadevnega iskanja ustreznih rešitev kompliciraniih ekonomskih problemov, ki nas žulijo. Razen tega je razprava o problematiki samoupravljanja marsikje preveč omejena samo na aktiv, premalo pa so pritegnjeni vanjo širši krogi delavstva. To pomanjkljivost od-pravljajmo v pripravah na kongres delavskih svetov; teh priprav se bomo še pospešeno lotili po izvolitvi delavskih svetov, kolikor nam kje že zdaj ni uspelo združiti uresničevanja obeh nalog: priprav na volitve in na kongres. Z. Po občnih zborih kmetijskih zcdrug kranjske občine Kmetijske zadruge v kranjski občini so že imele svoje občne zbore. Ugotovljeno je !>ilo, da se je občnih zborov, razen ponekod, udeležila večina članstva lin razmeroma še» kar dobro posegala v razpravo. Iz razprav na teh občnih zborih je zapaziti, da so najbolj boleča točka v zadrugah strojni odseki. V vseh zadrugah bolj ali manj tarnajo, da so njih stroji napačno ocenjeni, Odmori mUU Uaukau SE O PREOBREMENJENOSTI ŠOLSKIH OTROK Ko sem bral v »Glasu Gorenjske« prispevek »Postal sem domači učitelj«, sem tudi jaz ob površni analizi otrokovega dela ugotovil, da so šoloobvezni otroci resnično prezaposleni. Mislim predvsem na tiste, ki živijo na deželi in so oddaljeni od šole po 4 ali več kilometrov. Za hojo v šolo in nazaj porabi tak otrok 2 uri, v učilnici se zadrži 4 are, domačo nalogo pa dela povprečno nadarjen ter priden otrok tudi uro 4n več. To je že kar 7-urni delavnik. Podeželski otroci so razen tega večinoma doma s kmetij in starši jih uporabijo za različna fizična dela. 1 (Opomba uredništva: Na to, da kmečki otrok opravlja težaška dela, se šola ne more ozirati, pač pa se bodo morali starši prej aH slej zavedati, da je potrebno enako znanje otrokom iz mesta kakor otrokom s podeželja. Razen tega bo treba spremeniti sistem dela v šoli, da se otroku ne bo treba toliko ukvarjati z nalogami doma.) Otrokova preobremenitev se kaže tudi na učnem uspehu. Nastajajo razlike med uspehi v mestu in na deželi, toda vzrokov nihče ne išče v preutrujenosti. Starši se premalo zanimajo za svoje malčke. Te napake bi vsaj delno lahko odpravili, če bi starši in učitelji razpravljali na roditeljskih sestankih tudi o tovrstnih težavah in ne samo o ocenah. Starši naj bi razbremenili otroke težaških del. Dostikrat se zgodi, da otrok nima naloge, ker ni imel časa zanjo ali pa je zaradi utrujenosti ni napisal po učiteljevih zahtevah. K. I. med seboj. (Na vsakega člana bi prišlo 780 dinarjev!) Prav tako so negodovali, da niso mogli .lani spomladi prodati krompirja po taki ceni, za katero so se bili domenili in ki je bila znatno višja od dnevne tržne cene. — Vsekakor bi bilo pravilneje, da bi zadružniki kmetijske zadruge iz Zabnice temeljiteje razmislilii o samem povečanju blagovne proizvodnje, saj bi lahko bolj učinkovito in smotrno preskrbovali naša industrijska središča na Goren'jskem (predvsem Kranj) s poljiskimii pridelki. Na občnih zborih pa se je vsekakor premalo govorilo o tesnejšem sodelovanju vjeh upravnih odborov kmetijskih zadrug s terenskimi odbori Socialistične zveze in s samimi krajevnimi odbori. Brez dvoma je nemogoče ločiti na vasi interese kmetijske zadruge, krajevnega odbora ali političnih organizacij. Le v složnem delu je moč, s skupnimi napori vseh se da K BELEŽKI t* da da je treba plačevati zanje kljub temu, Pri so nekateri stroji uporabni izkljiučno le Sezonskih delih, preveliko amortizacijo. dejstvo je, da so bile storjene napake pri _Cenjevanju osnovnih sredstev strojnih od-ekov. Toda v razpravah je bilo tudi čutili, a zadružniki nekoliko premalo obravnavajo , u£o plat, se pravi boljše in časovno daljše koriščanje posameznih strojev, Posameznih kmetijskih zadrugah pa je T t ^iti tudi nekatere nezdrave pojave. a«o so n. pr. zadružniki v Zabnici želeli, doseči, da bi ustvarjeni dobiček razdelili' „Niste naša stranka" V 28. številki našega lista smo objavili beležko »Niste naša stranka«. V tej beležki je bil poglaviten očitek prodajalki v mlekar--ni »Pri Grošeljnu« v Kranju zaradi nevljudne postrežbe, češ da ni hotela prodati neki stranki zahtevane količine mleka; prodajalka je namreč izjavila, da mora Imeti mleko predvsem za svoje stalne stranke. V beležki je bila tud; trditev, da so se nad nevljudnostjo te prodajalke zgražali tudi drugi. Te dni pa nas je potrošniški svet pri omenjeni prodajalni obvestil, da ta kritika ni bila objektivna in da se je prodajalki z objavo beležke zgodila krivica. Potrošniški svet trdi, da prodajalki v tej mlekarni doslej še nihče ni mogel očitati nevljudnosti in napačnega odnosa do strank. V omenjenem primeru je stranka zahtevala 2 litra mleka, ker ga je v mlekarni, kjer stalno kupuje, zmanjkalo. Prodajalka pa ji je rekla, da ji bo mleko lahko dala ob 17. uri, če ga bo kaj ostalo, ko bodo prišle ponj stranke, ki imajo mleko plačano vnaprej. S tem pojasnilom potrošniškega sveta omenjeno beiLeako popravljamo. Pristavljamo pa, da prav taki primeri opozarjajo na problem, ki je pri tem bistven. Gre za naslednjo anomalijo: Hkrati, ko stranke, ki niso »stalne«, ne morejo kupiti v mlekarnah mle-, ka v poljubnih količinah (podobno je z nekaterimi drugimi mlečnimi izdelki), kmetje v nekaterih gorenjskih vaseh ne morejo prodati vsega mleka, o čemer smo že večkrat pisali. Vzroki so objektivni (zastarelost in premajhna zmogljivost mlekarn), pa tudi subjektivni, med katere sodi tudi .nezadostna elastičnost prodajne mreže. Ali res ni moč urediti stvari tako, da bi imele prodajalne sleherno uro dovolj mleka naprodaj, mleko, ki bi jim zvečer ostalo, pa bi vrnile v predelavo ali pa bi ga kako dirugače uporabili? To je vprašanje, ki zasluži, da ga obravnavajo tudi organi družbenega upravljanja v trgovini. . • postopoma dosegati določene uspehe. Tako je pokazal upravni odbor kmetijske zadruge v Voklem veliko razumevanje do učiteljstva, saj so sklenili skupaj s šolskim odborom, da bodo gradili nekaj stanovanj za učiteljstvo in tako dalje. ' Kljub temu, da je prišlo na nekaterih občnih zborih kmetijskih zadrug kranjske občine do posameznih nepravilnih teženj, pa brez dvoma ni moč zanikati precejšnjega napredka, ki ga je doseglo zadružništvo pri nas v preteklem letu. I. A. KAMEN SPOTIKE HUMOR OB NEPRAVI PRILIKI Smisel za šalo je zelo prijetna reč — seveda: za šalo o pravem času in na pravem mestu. Ampak, kakšna se vam zdi ta šala, ki jo kaže naša slika? Po našem mnenju je dokaj neslana: odlagati smeti, cele kupe smeti tik ob tabli z napisom ODLAGANJE SMETI PREPOVEDANO, je zares neslana šala. Ni nikogar, ki bi mogel kaj ukreniti, da se ta reč uredi? Takale »šala« namreč Kranju nikakor ni v čast, posebej še zato, ker je tik ob železniški postaji! V rubriki KAMEN SPOTIKE, ki jo začenjamo v današnji številki, bomo skušali v sliiki in besedi skupaj z našimi bralci odpravljati razne številne drobne in velike nepravilnosti, ki jih srečujemo vsak dan na cestah, v trgovinah, podjetjiih, prevoznih sredstvih — povsod pač, kjer se zbirajo ljudje. Prosimo bralce, da nam pri tem po svojih močeh pomagajo. Ce kjerkoli opazite kaj takega, kar bi sodilo v rubriko KAMEN SPOTIKE — sporočite nam! GOPENJSkjE KRATKE IZ TRŽIŠKIH DELOV* IH KOLEKTIVOV Upravni odbor Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču vsak teden ugotavlja,, kolikšna je bila produkcijia in kako izpolnjujejo plan. Komisija za higiensko tehnično zaščito je v obratnih prostorih ugotavljala stanje naprav in njih pomanjkljivosti. Zastopniki podjetja bodo skupaj z ambulantnim zdravnikom pregledali sorodna podjetja v drugih krajih zaradi primerjave. KAKO JE V »PEKO«? Vsa t-ržiiška podjetja se pripravljajo na nove volitve delavskih svetov. Člani kolektiva tovarne »Peko« so grajali premajhno udeležbo na sestankih DS. Začeli so iskati vzroke izostankov in sklenili, da bodo seje pogoste, toda nikdar ne smejo trajati več kot tri ure. Tudi v tej tovarni bodo vsake tri oziroma šest mesecev delavce in uslužbence ocenjevali. DS podjetja je sprejel ukrepe, da bi zmanjšali napake pri izdelkih. Do konca aprila bodo odpremili dokaj velike količine naročenih čevljev v inozemstvo, kjer so dosegli zelo ugodno ceno. Ker produkcija v podjetju narašča, bo izdelkov tudi na domačem trgu, kljub izvozu, več kot dovolj. V TOVARNI LEPENKE SO SUŠILNICE PRAZNE Tovarna lepenke sproti proda svoje izdelke. Sušilnice so prazne in bo podjetje skušalo ob sobotah uvesti še eno izmeno, da bi povečali proizvodnjo. V tej tovarni so že začeli z elektrifika-cijskimi deli, kar bo omogočilo stabilnejšo proizvodnjo kot doslej, ko je podjetiie imelo le lastni vodni pogon. Tarifni pravilnik podjetja je potrjen. Bil je mesec dni razobešen na vpogled celotnemu kolektivu in takrat nihče ni stavih nobene pripombe. Šele po potrditvi so se našli posamezniki, ki jim kake postavke niso bile všeč. Upravni odbor seveda takih prepoznih pripomb ni mogel upoštevati. NI SKRBI ZA PRODAJO Tovarna finega pohištva v Tržiču nima skrbi, da bi ne prodala svojih izdelkov, pač pa jo muči, kako povečati zmogljivost, da bi zadostila velikim naročilom. Skoraj 70 % dela opravijo ročno. Opremo za našo novo jugoslovansko ladjo JADRAN bi morali dobaviti že tekoči mesec, tudi oprema za ladjo JEDINSTVO mora biti še letos dovršena. Kupci iz Holandije so obiskali podjetje v Tržiču in prosili, da začno z dobavami zanje že v začetku aprila. Podjetje je naročila prevzelo, ker ne želi izgubiti solidnih kupcev. Na seji Delavskega sveta se člani zanimaijo za vsako vprašanje. Tako so zadnjič vpraševali, kako je treba'.postopati pri nabavi kredita za večje zaloge, iiz kakšnih sredstev bi mogli nabaviti novo strojno opremo, če morda niso reklamni stroški podjetja previsoki in koliko kosov posameznih vrst izdelkov SO' lani v celoti izdelali itd. Zahtevali so pojasnilo tudi o trošenju deviznih sredstev. PROBLEM — VZGOJA KADROV V Tržišiki tovarni kos in srpov pa imajo problem vzgoje kadra, predvsem kvalificiranih delavcev - kovačev. Delavski svet podjetja je sklenil, da bo konec letošnjega šolskega leta sprejel v uk vse vajence, kar se jih bo prijavilo. Vajence bodo iskaCi pri posredovalnicah za delo in poklicnih posvetovalnicah. Na zasedanju DS so razpravljali o kvaliteti izdelkov. Na domačem in inozemskem tržišču se kepičijo izdelki raznih firm in bo zato DS skupno z vsem kolektivom- skrbno pazil na brezhibno izdelavo in kvaliteto. Doslej to podjetje glede tega ni prejelo še nobenih reklamacij. Skrbeli pa 'bodo za nadaljnjo izboljšavo vseh Izdelkov, predvsem pa slaimoreznih klinov za Indijo, kjer se pojavlja huda konkurenca tujih firm. J. V. FINANČNI PREKRŠKI PODJETIJ NA GORENJSKEM Iz poročila finančne inšpekcije za preteklo leto je razvidno, da je finančna inšpekcija v kranjskem okraju preš.ibka, saj pride na enega inšpektorja kar 100,4 gospodarskih organizacij, 16 finančno samostojnih zavodov, 1,8 denarnih zavodov, 0,8 zbornic in OZZ in 139 družbenih organizacij. Pri pregledu pcdjet'j in gospodarskih organizacij je finančna inšpekcija ugotovila pri pregledanih podjetjih, da je 89 podjetij ali 36% kršilo Uredbo o pobiranju dohodkov proračunov in skladov, 88 podjet.lll ali 35,9% Uredbo o knjigovodstvu, 36 podjetij ali 14,6% Uredbo o kreditih, 14 podjetij ali 5,6% Uredbo o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, 10 podjetij ali 4,5% Uredbo o celotnem dohodku in njegovi delitvi, 5 podjetij ali 1,8% Uredbo o finančnem poslovan jn z banko, 2 podjetji ali 0,8 % Uredbo o plačah delavcev in uslužbencev ter po eno podjetje Uredbo o- dodeljevanju potrošniških kreditov in Uredbo o gostinskih podjetjih in gostiščih. ZA RAZŠIRITEV ŠTAJERSKIH KOKOŠI V KRANJSKEM OKRAJU Z uvajanjem štajerske kokoši imamo na Gorenjskem možnosti, da brez večjih investicij povečamo perutnimarsko proizvodnjo celo za 100%, s čemer bi v celoti zadostili potrebam domačega trga.- Za razširitev »štajerke« na Gorenjskem pa so potrebna rejska in razmnoževalna središča, ki bi valilnici v Kranju dostavljala zadostno količino va-lilnih jajc. Zato bo Okrajna zadružna zveza ustanovila rejska in razmnoževalna' središča, razen na Rupi, kjer že obstoja, še v Naklem in v Miljah pri Visokem. — Ta rejska središča bodo delovala v okviru kmetijskih zadrug. KINO »STORZlC« KRANJ 19. in 20. aprila, amer. barvni fiLm »ČLOVEK S PUŠKO«, ob 16., 18. in 20. uri. 21. aprila, ob 9.30. uri amer. barvni film »ČLOVEK IZ ALA-MA« ter ob 14., 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »ČLOVEK S PUŠKO«. KINO »SVOBODA« STRAZlSČE 20. aiprtilla, amer. barvni film »Človek iz alama«, ob is. in 20. uri. 21. aprila, mehiški film »poSLEDNJA zelja«, ob 15., n. *n 19. uri. KINO NAKLO 20. aprila, mehiški film »poslednja Zelja«, ob 20. uri. 21. apriila, amer. barvni, film ♦ČLOVEK z ALAMA«, ob 16. in 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 19. aprila, češki film »VEST«, ab 18. in 20. uri. 20. in 21. aprila, ameriški film »BOSONOGA KONTESA«. v soboto ob 18. in 20. uri. v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 19. aprila, jugoslovanski film »TRI ZGODBE«, ob 18. in 20. uri. 20. in 21. aprila, češki film »VEST«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. turi —- dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 20. in 21. aprila, jugosl. film »TRI ZGODBE«. KINO DOVJE MOJSTRANA 20. in 21. aprila, italijan. film »DEKLE IZ SAN FREDIANA«. KINO RADOVLJICA Od 19. do 21. aprila, ital. glasb, barvni film »GIUSEPPE verdi«, v gl. vi. Pierro Cressoy, Anna Maria Ferrero. v petek in soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30., 17.30. Ln 20. uri. KINO BLED Od 19. do 21. aprila, ameriški barvni kavbojski film »DALJNA OBZORJA«. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 19. do 21. aprila, francoski film »SUŽNJI«. KINO LJUBNO 20. in 21. aprila, amer. barvni film »JUŽNO OD SAHARE«. v soboto ob 19.30. uri ter v nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »KRVAVC« CERKLJE 20. in 21. aprila^ amer. film »JULIJ CEZAR«. v soboto ob 20. uri ter v nedeljo samo ob 16. uri. GLEDALIŠČE. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek 19. aprila ob 19. uri red Srednja tehnična tekstilna šola Kranj William Inge »AVTOBUSNA POSTAJA«. Nedelja 21. aprila ob 16. uin — iizven in za podeželje William Inge »AVTOBUSNA POSTAJA«. GLEDALIŠČE JESENICE Sobota in nedelja 20. in 21. aprila ob 20. uri G. E. Lessing »EMILIA GALOTTI«. Obakrat gostovanje v Novi Gorici. V ponedeljek 22. aprila ob 16. in 20. uri prvi koncert novo ustanovljenega Simfoničnega orkestra Mestnega gledališča Jesenice. Sodelujejo kot gostje: Franc Langus, član ljubljanske opere, čelist Ivan Poljan-šek in člani orkestra Slovenske filharmonije. GLEDALIŠČE KUD »TONE SIFRER« ŠKOFJA LOKA V nedeljo in ponedeljek 21. in 22. aprila ob 20. url Schubert-Berte »PRI TREH MLADENKAH« iizven in za podeželje. — V torek 23. aprila ob 17.30. uri zaključena predstava za gimnazijo in ostale šole. MALI OGLASI ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta. TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROČNIŠKO OGLASNEGA ODDELKA JE: 190. Motorno kolo 250 ccm, že registrirano za leto 1957, prodam. — Cešnjlica 5, Podnart. Prodam žrebico 22 mesecev staro. — Jama 16, Kranj. Proglašam št. bi. 33161 izdanega v Komisijski trgovini v Kranju dne 22. II. 1957 za neveljavnega. — Basaj Ivanka. Krmilno peso kupim. — Suha-dolnik, CirČe 77, Kranj. Dne 23. aprila 1957 ob 8. uri zjutraj se bo vršila razprodaja raznih plugov, njivskih in travniških bran ter sobnih omar. Prednost imajo državna podjetja. Po 1. maju 1957 bo na razpolago tudi ostalim.. — Kmetijsko posestvo Podvin — Radovljica. Novo diatoniČno harmoniko ugodno prodam. Ogled v sobotah popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dobro ohranjen lesen z opeko krit kmečki pod. Naslov v oglasnem oddelku. Poceni prodam dobro ohranjeno žensko kolo. — Zinka Ti-hel, Predoslje 46. Prodam 1500 kg slame. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam plug obračalnik in 800 komadov strešne opeke (bobrovca), seno, otavo in korenje. — Primskovo 48, Kranj Avtomatsko visokotlačno vodno črpalko z električnim motorjem, rezervarjem za 8001 in električnimi napravami v brezhibnem stanju, primerno za hišni vodovod ali manjšo tovarno prodam. Knpim elektromotor 1—2 KM s cca 1000 obtfmin. — Ogled in ponudbe v nedeljah dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 10 let starega konja. — Kosec Andrej, Sp. Bralki 25, Cerklje. Moško kolo poceni prodam. — Sare, Planina 17, Kranj. Prodam motorno kolo 350 ccm, elegantno, odlično ohranjeno. — Cena ugodna. — Ogled vsakodnevno od 14. ure dalje pri vratarju predilnice Šk. Loka. Prodam avto Opel Kadet — generalno popravljen, v odličnem stanju. Naalov v oglasnem oddelku. Po službi grem pomagati v Komisija ?.a razpis mesta poslovodje Pekarne Preddvor na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. 1'LR.J, št. 34-371/55) in 89. in 90. elena uredbe o ustanavljanju podjetij in obnov (Ur, 1. FLRJ, št. 51-424/53) razpisuje MESTO POSLOVODJE PEKARNE PREDDVOR Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevali enega od naslednjih -pogojev: 1. obrtni mojster pekovske stroke z nekajletno prakso 2. pekovski pomočnik z večletno prakso Pravilno kolekovane prošnje z življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do rključno 3. maja 1957. gospodinjstvo — tudi na kmetijo, v okolici Kranj—Naklo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. Kmetijska zadruga Velesovo kupi 4 rolete za izložbo cca, 1,5 m širine ali širše. Vzamem v najem kmečko hišo e vsaj nekaj zemlje v okolici Kranja, ki bi se morebiti pozneje dala odkupiti. Naslov v oglasnem oddelku. Zamenjam lepo enosobno stanovanje na Javorniku za enako ali večje med Javorni-kom in Ljubljano. Ponudbe oddati na »Glas Gorenjske« v Kranju pod »takoj«. Kmetijska zadruga Besnica pri Kranju sprejme ▼ službo pastirja — lahko je tudi z družino, za pašo 60 glav živine. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Iščem pastirja za 3-mesečno pašo na planini Javornik. — Cuderman Jože, Babni vrt, Golnik. Za pomoč t gospodinjstva v dopoldanskih urah sprejmem žensko takoj. Naslov v oglasnem oddelku. Za hrano in stanovanje pomagam v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. Iščem gospodinjsko pomočnico. Nastop takoj. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. Preklicujem besede, ki sem jih govor5' o Medveš Pavli iz Šk. Loke za neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Mlinar Jože, Bitnje, Zabnica. Avtopromet Kranj obvešča: Odhodi avtobusov iz Kranja v Ljubljano: ob delavnikih: 6.40, 9.00, 10.00 in 18.30 ob nedeljah: 6.40, 11.10 in 18.30 Odhodi avtobusov iz Ljubljane ▼ Kranj: ob delavnikih: 7.40, 10.30, 11.30 in 19.30 ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30 Iz Ljubljane direktna povezava za Golnik: ob delavnikih: 11.20 In 19.30 ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30 Koca na Kriški gori je oskrbovana vsako soboto popoldan in ob nedeljah. Za prvomajske praznike bo oskrbovana že od 27. aprila dalje. Redna dnevna oskrba doma bo od 1. junija t. 1. dalje. Gorenjska smučarska podzve-za Kranj obvešča vse smučarje iz Gorenjske in Slovenije, da je zaradi novo zapadlega snega »TRIGLAVSKI SMUK« napovedan za 21. april t. 1. — v nedeljo odpovedan za nedoločen čas. O novem datumu boste obveščeni. ZAHVALA Vsem, ki so našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka MARTINA PODKRIZNIKA pospremili na zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja, naša iskrena hvala. Prav posebno hvalo izrekamo lovskim organizacijam in vsem pokojnikovim lovskim tovarišem, ki so ga nosili do zadnjega domovanja, za presunljiv govor tov. Dolinarja in za zadnjo lovsko čast, ki so mu jo izkazali. Prisrčna hvala vsem sosedom za požrtvovalnost in pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: Zena Ela, hčerka ^ družino in' ostalo sorodstvo. Kranj, dne 16. aprila 1957. TRŽNI PREGLED V KRANJU Dne 15. t. m. je bil trg v Kranju spet dobro založen. Primorske branjevke so pripeljale veliko glavnate solate po 45 do 60 dinarjev kg. Radič in špinača sta se pocenila, tako da je bila merica že po 20 din. Jajc je bilo kar precej, a cena je bila kljub temu precej visoka, to je 16 dinarjev za kom. Jabolk tokrat ni bilo dosti naprodaj. Cena se je gibala med 50 in 55 dinarji. Skoraj na vseh stojnicah je bilo opaziti sadike solate in kolerabic, mačehe, nageljne in drugo okrasno cvetje. Ostale qorcnj*l e b o d ile c £ Po pravici vam povem, kar pri srcu me je stisnilo, ko sem pred dnevi prebral pismo »Restavracija Triglav« z Jesenic. Ljudje sicer pravijo, da imam trdo kožo kakor krokodil, v resnici sem pa tako nežnočuteč, kakor pomladna cvetka. Na vse kriplje se trudim, kako bi ljudem z lepo besedo in še lepšim primerom pokazal njihove napake, in jim hkrati dal možnost, da te napake odpravijo, pa je vse kot bob ob steno. Naposled sem pa le jaz tisti, ki opravljam s tem, da sejem razdor med vrle Gorenjce, hudičevo delo. Naj bo tako ali drugače, na pismo »Restavracije Triglav« pa le ne bom molčal. Morda se boste spomnili zadnjih bodic, dragi bralci, ko sem se obregnil ob pomaranče, ki jih prodaja ta restavracija po 440 dinarjev za kg, medtem ko jih je bilo tedaj moč kupiti v bližnjih trgovinah po 220 dinarjev? Seveda sem dobil od uprave restavracije dokaj nazoren pouk, češ da pri prodaji pomaranč ne smejo zaračunati le prevoznih stroškov, temveč morajo upoštevati ljudi ostale režijske stroške, ki pri tem podjetju niso majhni. Srčno rad bi si ogledal normativ režije tega podjetja, kajti po primeru s termi pomarančami sodim, da se ponašajo z astronomsko visokimi ciframi. Malce hudo je namreč, če prevozni in režijski stroški zvišajo prodajno ceno kar za 100%. — Ta trenutek ml je šinila v glavo tista uganka: kaj je teže — kg sena ali kg železa? V dopisu je namreč stavek, da so to pomaranče »JAVA« (pa ne iste firme kot motorji. Najbrž so hoteli napisati »JAF-FA«), ki imajo čisto drugo težo kot navadne, namreč tiste po 220 dinarjev. Kiloigram je kilogram, pa ga obračajte po mili volji! $ Zavoljo vaše abonentske hrane, dragi gostinci v restavraciji »Triglav«, pa ostajam docela miren. Ne rem. kam merite s tem, ko jo tako hvalite? Pa ne da bi imeli slabo vest! Dobro blago se samo hvali. Jaz ga pa nisem ne grajal ne hvalil. 0 S tem, da ste odpovedali nadaljnjo dostavo »Glasu Gorenjske« na svoj naslov, ste prav gotovo zadali našemu podjetju »smrten udarec«. Vaše maščevanje je sicer morda sladko, vendar pa v tem primeru na moč smešno! Pismo ste namreč zaključili z geslom: »Vse za pospešitev gostinstva!« Naj vas vprašam, s čim boste gostu postregli, če bo zahteval »Glas Gorenjske«? Q Vidite primojdunaj, to pismo me je tako razkajfalo, da so se mi vso noč čudne reči sanjale. Potrpite malo, takoj vam bom povedal! Kakor nor sem begal okrog Prešernovega gaja v Kranju in nekaj iskal. Menda sem iskal stranišče. Kar nenadoma pa — ko mi je šlo že močno za nohte, sem pribez-ljal do tistega lepega stranišča pri novi šoli. Ugledal sem množico ljudi, godbo na pihala, skratka slovesnost velikega kalibra. In veste kaj je bilo? Ta dan so otvarjali tisto stranišče, ob katerega sem se že parkrat spotaknil. Ce sanje kaj pomenijo, tedaj se bodo uresničile ... £ Ondan sem srečal znanca, ki si je na moč spoštljivo ogledoval tista drevesa pred kranjsko »Delikateso«. »Primojkokoš,« je začel važno kimati, »pa reci, če niso postavili za pijance, ki prihajajo ponoči iz bara, čedna oporišča? Pa tudi tisti visoki pločnik pri Merkur je vem »ruksaku« ni tako napak. Ce se s tiste visoke štenge zvališ na cesto, in če si pijan, se gvišno strezneš.« £ Nekaj takega, kar se mi je pripetilo v nedeljo zvečer v Trbojah, pa še nisem doživel. Pra'vzaprav nisem imel niti namena obiskati Trboj, le skozi vas sem se peljal z avtobusom. Kako so tamkajšnji mulci zvedeli, da 6em v avtobusu, še danes ne vem? Le tega se spominjam, da so po indijansko napadli avtobus in ga obmetavali s kamenjem. Celo šipam niso prizanesli, kar smo opazili šele tedaj, ko je na vožnji proti Kranju pihalo skozi, da je bilo kaj. Ko sem ves premražen in na smrt preplašen dospel v Kranj, sem bil tak, da me še Marjanina ljubezen ni mogla koi spraviti k sebi. 0 Zadnjič mi je udarilo t glavo, kako bi bilo, če bi si privoščil kratek dopust. Da bi si privoščil redni dopust, mi ni prišlo na misel; šel sem k zdravniku. Slabo sem se odrezal, kajti bolj ko sem trdil, kako sem bolan in da imam v sebi bolezni za celo bolnišnico, bolj je zdravnik trdil, kako sem zdrav. Naposled mi je svetoval prijatelj, da mi bolniški dopust ne uide, če se udeležim le ene nogometne tekme z Dup-ljanci. Na eni izmed prejšnjih tekem so svojemu nogometašu kar mimogrede zlomili ključnico, v nedeljo pa drugemu celo nogo. Malo bom še razmislil, potlej pa ... Bolečine so bolečine, toda mesec dni dopusta pa le niso mačkine solze. Q Za zaključek pa še tole: zadnjič sem se zaplel v prijeten pomenek s tovarišem »fi«, ki zbira in ureja Zgodovinske paberke z Gorenjske za zadnjo stran našega lista. »Veš, vse bi še bilo, toda honorar, ki ga sprejemam za urejanje teh paberkov, je prekleto piškav. Rečem ti, ves honorar od prvega do zadnjega dinarja znosim v Mestno slaščičarno. Zdaj pa še reci, koliko dobim.« »Mnogo res ni,« sem ga potolažil. »Nekaj pa vendar lahko ukrenemo; lahko bi poenostavili naše finančno poslovanje. Poslej bomo nakazovali tvoj honorar kar Mestni slaščičarni.« Vas pozdravlja VAŠ BODICAR! cene: kislo zelje 50 din, kg, orehi 70 do 80 din liter, fižol 60 din liter, por 20 din za liter, peter-šilj 10 din zavitek, čebula 100 dinarjev kg. V SKOFJI LOKI V sredo, 17. aprila je bilo tudi na loškem trgu precej izbire. Cene: Kislo zelje 50 din kg, merica kisle repe 20 din, por 7—10 dinarjev kom., špinača 20 din merica, merica motovilca in va-diča 25 din, regrat 20 din merica, črna redkev 5—7 din kom., korenje 10 din kom., zavitek peteršilja 10 din, čebula 100 din kilogram, glavica češnja 8—12 dinarjev, jajca 15—16 din kom, surovo maslo 110 din zavitek (0,25 kg), smetana 150 din liter, sirček kom. 12 din, jabolka 45 dinarjev kg, fižol suhi 60 din liter, čebulček 300 din liter. V TRZlCU Rojeni: Marija Markun, roj. 31. marca, Olga Rajhard, roj, 3. aprila. Umrli so: Marija Pehare, roj. Mežnar, osebna upokojenka. V KRANJU Poročili so se: Pavel Eržen, gradbeni inženir in Leona Cuderman, študentka. Poročili so se: Vladimir Mirt, strojni ključavničar in Viktorija Hafnar, delavka; Alojzij Zupančič, uslužbenec in Štefanija Peneš, trg. pomočnica. NA JESENICAH Poročili so se: Karol Arbi, pečar in Helena Razdrih, gospodinja; Janez Meh, tov. delavec in Lilijana Lucija" Ambro-žič, šivilja; Luka Sevaljevič, tovarniški delavec in Gabrijela Gortnar, tov. delavka. Umrli so: Blaž Potočnik, star 49 let; Helena Klemene, noj. Bručan slara 74 let; Marija Jagodic roj. Globočnik, stara 49 let; Mihael Cernovolov, star 64 let; Janez Šubic, star 58 let; Marijan Potočnik, star 23 let; Frančiška Oman roj. Subic, stara 58 let; Franc Krese, star 28 let; Franc Kristan star 56 let; Janez Ravnik, star 70 let. NA JESENICAH Poročili so se: Milan Melln, električar in Miroslava Zupančič, dipl. babica. Umrli so: Lovrenc Strgor, star 50 let; Franc Cerne, otrok, star 1 leto; Tatjana Kene, novorojenček; Jožefa Jekovec, roj. Pogačnik, gospodinja; Štefan'j a Jekler, roj. Copi, druž. upokojenka; Jožefa Kobal, roj. Kode-lja, gospodinja; Antonija Smolnikar, roj. Intihar, druž. upokojenka. §§ S SODIŠČA NEPREVIDNI ŠOFERJI PRED SODIŠČEM Prometne nesreče so še vedno pogoste. F. B. z Golnika pri Kranju je 6. avgusta v popoldanskih urah vozil s tovornim avtomobilom po cesti Kranj— Medvode. V kabini sta bila še dva potnika, skoz! vas Breg pa je šofer vozil dokaj nepazljivo in neprevidno. Zavozil je s ceste in se zaletel v drevo. Obdolženec se je zagovarjal, da mu je v kritičnem trenutku popustil volan, vendar je raziskava dokazala, da gre le za nepazljivo vožnjo. Mesec dni zapora pogojno za dobo dveh let mu bo v opozorilo, da bo v bodoče pri vožnjah bolj pazljiv. Pred sodiščem je bil prav tako K. P. iz Škofje Loke, ki je 10. februarja 1956 kot šofer-te-čajnik povzročil karambol na ovinku ceste v bližini avtobusne postaje v Škof j i Loki. Vozil je osebna avto, v katerem so bili še trije potniki. Vozil je s preveliko brzino, razen tega je bila že cesta spolzka, sekal je tudi ovinek, se zaletel z levim prednjim delom v obrobni kamen. Na avtomobilu je bilo okoli 85 tisoč dinarjev škode. Soferji-tečajniki prav tako odgovarjajo za kršitve cestno - pu-ometnih predpisov. Sodišče je upoštevalo, da gr* y tem primeru za neizkušeneg* voznika ter mu. je v upanju, d* bo v bodoče vozil bolj previdrv* in upošteval cestno - prometne predpise, odmerilo kazen 1 me-sec zapora pogojno za dobo enega leta. S. KAZEN ZA SAMOVOLJNO VSELITEV Dokler ni Stanovanjska upra-va v Kranju energično izseljevala vseh nasilno vseljenih strank, so bile nasilne vselitve na dnevnem redu. Sedaj pa ie tega manj. Nekateri sicer domnevajo, da le ne bo tako W do, pa se motijo. Tako se je zmotil tudi P-ki se ni hotel sam izseliti I* sobe, - ki jo je nezakonito zasedel. Ker se ni izselil do določenega roka, je sledila prisilna i*' selitev, ki so jo opravili v odsotnosti prizadetega. Ta se Je namreč načrtno umaknil, misle*' da ne bo nič hudega. Izpraznje' no sobo so zapečatili in dodelaj drugi upravičeni stranki. Peč3' pa P. J. ni motil. Odtrgal ga ie in se vselil nazaj v sobo. Stanovanjska uprava ga je ponovn* prisilno izselila, zavarovala P* je tudi takojšnjo vselitev drugc stranke. Samovoljnež je bil P1"*' javljen sodišču, kjer je t)i* kaznovan na 5000 din denarnc kazni. V takih pogojih bo denarna kazen že učinkovala, saj je prej vsakdo »tvegal« nek« jurjev kazni, če je le vedel z* prazno stanovanje, da se je va*1' nasilno vselil. k* KONJ SE MU JE UBIL NA CESTI V torek, 9. aprila, popoldneJj^ je Jože Dular iz Predoselj peljal s konjem v Kranj. V 6^ renjah je konju na asfaltni C** nenadoma spodrsnilo in je ta* nesrečno padel, da je oble:'*' mrtev. Dopisujte v »Glas Gorenjske*1 PROSVETNA DRUŠTVA NA RAZPOTJU Naša prosvetna društva dobivajo v ^adnjem času pobude za sodobnejše to sproščenejše oblike kuiliturne dejavnosti. Na sestankih in zborih naših »Svobod« je b(ila v tej smeri izgovorjena že marsikatera beseda; go-je zilasti o oblikah kulturno zabavnega značaja in o »klubsko-pro-Svetnem« deLu ter izživljanju slehernega člana, oziroma slehernega delovnega človeka. Slišati pa je tudi Marsikatero kritično besedo na račun dosedanjega prosvetnega dela naših Prosvetnih društev. Dosedanje oblike naj bi bule pretoge, so dediščina prejšnjih družb; duh, ki jih preveva, je vse preveč čitalniški. Te obliike naj ki zadovoljevale le skupine in skupinice, ki so si domišljale, da so ^Pravile vse kulturne naloge, če so Uprizorile v gledališki sezoni določeno število predstav, če so nastopile ' enim ali dvema koncertoma in kvečjemu še prispevale bolj ali manj skromen delež ob nacionalnih proslavah m podobno. Vsi ostali državljani pa, kolikor so pač obiskovali predstave to nastope, ali pa poslušali »katedr-ska« predavanja, so smeli vse to le Sprejemati, kakor jim je že bilo podano, ne da bi imeli priliko sami tukaj kaj prispevati in soustvarjati. Nove pobude — kako usmeriti kulturno življenje našega človeka v mestu in na vasi v tokove, ki bi zajeli slehernega od nas, so gotovo pravilne in zdrave. So pač odraz teženj, da naj bo vsak član socialistične družbe deležen v večji in pravičnejši meri, ne samo onih dobrin, ki jih potrebuje Ra svoj vsakdanji obstanek, temveč tudi vseh kulturnih vrednot. Naša družba ne more trpeti, da bi bile stvaritve naših umetnikov in umetne zgolj privilegij, dostopen nekemu izbranemu sloju; knjiga,, film, časopis to radio morajo služiti vsem in vsakomur, slehernik naj črpa iz te zakladnice. Vendar pa pri tem, ko razpravljamo o teh rečeh, ne postavljamo vsega tako, kakor je prav. Zlasti pa jih po mojem prepričanju ne postavljajo prav 1i:sti, ki mislijo (in tudi govorijo), da je že dozorel čas, ko lahko spustimo zavese amaterskim odrom, da nam niso več potrebni koncertni nastopi naših pevskih društev, da tudi »predavanja« v ljudskih univerzah niso več užitna itd. Tako je bilo nam-r©č moč razumeti besede nekaterih Pobudnikov za nove oblike dela, in tako so jih vsaj marsikje razumeli. Ni moč tajiiti in nič novega ne bom ugotovil, če povem, da so film, radio |ft televizija, ki so pa seveda le tehnične novosti, doprinesli k temu, da Be polnijo kino dvorane od dneva do dneva bolj, gledališke pa, in to predvsem na deželi, se vedno bolj pra/.ni-J'°) marsikje jih pa celo zapirajo. Zakaj je temu tako, ni težko uganiti, filmsko platno zmoire znatno več; odlikuje ga hitrejše dogajanje, ki ustreza današnjemu nestrpnemu, živčnemu *Weku, današnjemu hlastnemu in neučakanemu življenjskemu tempu, zlati Pa zmore platno posredovati plitvo in dražljiivejšo vsebino, ki jo »hva-ležneje« sprejema od naglega življenjskega ritma preutrujeni sodobnik, ^n kaj smo s tem »pridobili«? Skupine in skupinice, ki so bile prej po terenu prav na gosto posejane (in so seštete dajale že prav čedne rezultate), so se razredčile in niso redki kul-torni domovi, kjer so odpravili stare Ui »čitalniiške« oblike enostavno s tem, da so prevesili čeznje filmsko Platno. . S tem, da bomo spreminjali prosvetne dvorane v kino dvorane, da se borno zadovoljevali kar s prenosi koncertov po radiu in zaradi mene še Po televizijii, pa seveda kulturne dejavnosti ne bomo razgibali, poglobili to posplošili. Do klubskega — prosvetnega življenja naš delovni človek Po tej poti prav gotovo ne bo pniišel. V kino - dvorani dn ob radiu bo prav tako le sprejemal, sam pa bo še manj *°deloval. Kakšne dramatske, pevske *li muzikalne vrednote naj prinaša v ^lubske prostore svojega kulturnega ^°ma, ce naj jih dobiva le s platna *n televizijskega sprejemnika? '^Starih« oblik kulturno - prosvetnega dela, kakor pokažejo ta razmiš-lJanja, torej le ne bomo smeli docela zavreči. Ce bomo nastopali proti njim 8 takimi pavšalnimi očitki, kakor jih navajam v uvodu, utegnemo doseči le ~? hitrejšo d ©montažo gledaliških °drov, ki jih bodo — kakor kaže — ^anienjale le kino-dvorane, klubsko Ovijen je pa se nam bo izmaličilo v gostilniške po-menke. Dramatika, pev-&ka oz. glasbena kultura so tako dognane lin tako globoko utemeljene izrazne oblike človeškega duha in njegovih teženj po lepšem in plemenitejšem, da bodo preživele tudi našo razvojno stopnjo, pa tudi bodoči atom- ski človek naj bi se jim ne odrekel, ker bo sicer kljub vsem pridobitvam — duhovni siromak. Ce se hočemo približati ciljem, o katerih je bilo govora, in če hočemo doseči, da se bo naš delovni človek v svojih kulturnih domovih plernenitil in ne samo sproščal ob ceneni zabavi filmov in veselih večerov, se ne smemo lotiti stvari tako, da bomo vse »stare« oblike kar na mah odpravili, ne da bi znali na njih mesto postaviti res kaj vrednega in koristnega. Seveda pa bodo naše dramske in pevske družine, ki naj kar naprej in še manljiveje delajo, morale prilagoditi svoje delo okusu in temperamentu današnjega človeka. Še bolj kot oblika je pa važna vsebina dela, ki mora biti vselej in vedno resnično napredna in ne samo sodobna. Jože Fister 'JilmMftfo (^ledoma »ZVEZDA INDIJE« Filmska kronika kranjskih in ostalih kinematografov na Gorenjskem je zabeležila v zadnjem mesecu le malo filmov, ki bi po svojih umetniških vrednotah dosegali vsaj povpreč>, ki ne bi ogrožalo okusa povprečnega gledalca. V vrsto teh filmov lahko u tesnimo tudi angleški barvni film »Zvezda Indije«. Na filmski trak so posneli prej slabo kot dobro pustolovsko zgodbo po »zgodovinskih virih«, ki je natrpana z napetimi prizori, spretnimi dvoboji, skratka s ceneno navlako, ki drži gledalce v napetosti. Seveda ni treba ponavljati, da nas tudi ta, kakor vse zgodbe tega žanra, osreči s »srečnim koncem«. V prilog temu filmu bi res ne mogli napisati ničesar drugeira kot to, da nudi ljubiteljem pustolovk uro in pol cenene zabave, aa »UJETNIK DVORCA ZENDE« je povprečen pustolovski film, v katerem se med drugim sabljata tudi lepi Stcward Granger in »diabollčni« James Mason. Vse skupaj ni dosti vredno: povprečen zabavno pustolovski film. mm IZ PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Anka Cigojeva, Jože Pristov, Nada Bavdaževa in Vera v VVilliama Ingea »AVTOBUSNI POSTAJI« Blančeva OB 80-LETNICI dr. IVA ŠORLIJA Dr. Ivo Sorli se je rodil na včerajšnji dan leta 1877 v Pod-melcu pri Tolminu, kjer je preživel tudi svoja otroška leta. Gimnazijo je končal v Gorici, potem pa se vpisal na pravno fakulteto v iGradcu in promovirat 1904. leta. Odločil se je za notarski poklic in mu ostal zvest do upokojitve. Najprej je služboval v Gorici, potem pa ga •je življenje metalo iz enega kraja v drugega; vrstili so se — Podgrad, Pulj, Rcigatec, Šmarje, Maribor in končno Kranj. Zadnje čase pa živi v Ogulinu. Dr. Šorlijevo književno delo obsega najrazličnejše zvrsti — pesem, črtico, novelo, povest, roman in dramo, a peleg lega je napisal tudi precej [literarnih kritik, člankov itd. Začel je s pesmijo — 1898. leta je v revijah Ljubljanski Zvon in Slo--venka ter v znamenitem abitu-rientskem almanahu »Na raz-stanku« objavil pod psevdonimom Feodor Sokol precej svoje pesniške žetve. Toda kmalu je pesem opustil in se posvetil prozi. Pisal je najprej svojevrstne lirične črtice in drobne skice iz vsakdanjega življenja. Prvi daljši povesti Hic Rhodus! v reviji Slovan (1902) je sledil naslednje leto romam Človek in pol — v knjižni izdaji. Leto za letom so poslej prinašale osn.-d-nje slovenske lit. revije Šorli-jeve črtice in daljše ali krajše novele. Zlasti je bil plodovit v letih 1916—1921. Od obsežnejših novel in povesti, ki so ostale po revijah oziroma so bile pozneje ponatisnjene v njegovem Izbranem delu naj omenimo: Romantik; življenja, Milan Mrttk, Štefan Zaplotnik (Povest veselega človeka), Gospa Silvi-ja itd. Prvi samostojni knjigi so sledile še mnoge druge: 1906. leta romam Pot za razpotjem, zbirka Novele in črtice (1907), nato povesti — Krščen denar i(1918), Sorodstvo v prvem členu (1919), Golobov i (1924), Zadnji, val (1924), zanimiv poizkus kriminalnega romana Pasti in zanke (1922), povesti Petdeset odstotkov (1935), Večne vezi (1938) in končno avtobiografski Moj romam (1940)., kjer je popisal svojo življenjsko pot od rojstva do prihoda v Kranj. Veliko črtic in novel je zbral v šestih zvezkih Izbranih spisov. 'Za mladino je napisal slikovito »podzemno povest« V deželi Ciniimurcev in po svoje povedal Habbertovo povest Bob in Tedi. Nedvomno so tudi zanimivi Sotrlijevi dramatski poizkusi, zlasti drami Na pologu in Blodni ognji (uprizorjena v Ljubljani, Mariboru in Pragi). Prva osnovno posega v prvo svetovno vojno, druga pa prikazuje moralno in gospodarsko krizo po njej. Pircza dr. I. Šorlija je po »svoji osnovi in tematiki kaj raznovrstna. Privlačilo ga je življenje meščanstva — zlasti inteligence in tolminskega (kmeta. Mnogo njegove proze sloni tudi na avtobiografski osnovi. Dr. Šorii je izšel iz našega realizma in naturalizma ter kot sopotnik moderne z njo iskal novih izraznih možnosti, a končno izoblikoval svoj lastni literarni obraz. Pod njegovim pisateljskim .peresom so se začrta vali obrisi življenjskih zgodb najrazličnejših ljudi (Primorska in Štajerska). V ospredju mu je bila vedno človekova individualnost, okolje ga ni toliko zanimalo. Brav posebno je dr. Šorli zakoreninjen v svoji rodni tolminski zemlji. Njegovi Tolminci so žive osebnosti, iz katerih diha zdravje in za kartere je značilen svojevrsten humor s primesjo trpkosti (Trije Tolminci na tem in onem svetu). Ta lastnost je tudi avtorjeva karakterna značilnost, ki je vtisnila: pečat vsemu njegovemu delu. Tudi notarski poklic mu je dajal mnogo snovi, omenimo naj samo zelo zanimive Crtice iz prakse. Dr. šorli je znan tudi kot prevajalec Dum asa, Cervantesa, Maupas-santa in Daudeta. Ob tako visokem jubileju It* limo dr. Ivu Šorliju, da bi v zdravju in zadovoljstvu preživel jesen svojega življenja. Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU Drago Tršar: PLASTIKA Minuli teden je bila v razstavnih prostorih Mestnega muzeja v Kranju otvoritev razstave male plastike kiparja Draga Tršarja, čigar dela (32 kosov) v bronu, keramiki, terakoti in mavcu so vzbudila zlasti pri stalnih obiskovalcih likovnih razstav precejšnje zaniimamje. Kakor pri vseh prejšnjih razstavah — kadar je šlo za primere sodobne likovne, oziroma upodabljajoče umetnosti, tako je tudi tekratna Tršarjeva razstava vzbudila precej pozornosti Da bi razstavo čimbolj približali obiskovalcem, je Klub likovnih delavcev Gorenjske minuli petek priredil ljubiteljem likovne umetnosti pogovorni večer s predavanjem o sodobnih stremljenjih v plastiki. Snov je tolmačila prof. Jelisava Cepičeva, predavateljica na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. — V tem sestavku bomo posredovali nekatere misli s predavanja in razgovorov o sodobnih stremljenjih o plastiki in posebej o plastiki Draga Tršarja. Medtem ko se je starejša generacija naših upodabljajočih umetnikov šolala v pretežni meri v tujini, tako se je mlajša generacija loparjev, kamor sodi tudi Drago Tršar, šolala doma. Ta mlada ■generacija se zlasti odlikuje po svojstveni noli v iskanju novih izraznih poti v umetnostnih stremljenjih. Kaj nam ima povedati plastika Draga Tršarja? — V vseh razstavljenih delih sicer ni opaziti kakšnih revolucionarnih stremljenj, nikakor pa ni moč lorezreti ustvarjalčevih naporov pri iskanju samosvojega umetniškega izraza. Kazno je, da se je Tršar kaj kmalu otresel vplivov raznih vzornikov iz časov šolanja in začel iskati svoj lastni izraz. Njegova dela kažejo, da gre ustvarjalcu predvsem za poenostavljenje forme, kar je zlasti značilno za sodobno likovno umetnost. V Tršarjevih zgodnjih delih je opaziti željo po izražanju nekih abstraktnih sestavin, ki oblikujejo človekovo notranjost, vendar to iskanje notranjega ni iskanje lepote. V nekaterih delih je moč najti tudi izredno močno dinamiko, ki jo Črpa umetnik icz sodobnega življenja. Nekatera :izmed njegovih zadnjih del kažejo, da mu tudi arhitektonska stremljenja niso tuja. Pri delih mlajšega datuma je .sicer opaziti 'že dbkaj dozorelo obliko slikarskega izraza, ni pa moč prezreti ustvarjalčevih naporov v iskanju novih elementov. Takšen element je površinska obdelava, ki daje stvaritvi nekaj novega, skratka kiparsko delo ustvarja nove vtise. Tu opažamo tudi zanir manje za relief, ki pa se omejuje zgolj na reliefno površinsko' obdelavo. Nekaj primerov razstavljene keramike pa dovolj zgovorno priča, da je našel Tršar tudi v keramiki — v zvrsti likovnega ustvarjanja, ki so ga> starejši kiparji vrednotili kot manjvredno' upodabljajočo obrt — dovolj zanimivo področje za svoje ustvarjanje. Ce se zazremo v celoto razstavljenih del, se v nas nehote vzbudi spoštovanje, hkrati pa nas prepriča, da je kljub svoji mladosti, umetnik, ki Je pod ritmom modernega časa utrl svojemu čustvovanju m občutju pot, ki Iga vodi v izvirno in svojstveno izraznost. aa ŠTEVILKE NE i I i Bela Odtenki od rumene do rdeče Vse niiainse modre Nova ibarva žitaric KOSTUMI Od 280 modelov se jih 207 nosi z bluzo. Domiselni novinarji francoske modne revnje »Marie Claire« so obiskali deset nasipom embneij-ših modnih ustvarjalcev v Parizu in ob pregledu podatkov, ki so jih dobili o letošnjih pomladanskih iin poletnih krojih, sestavili naslednjo statistiko: 13 % 21% 25 % 13 */o g v mm m >$?^^^mmm^^mm— [NOVO! I »SODOBNO GOSPODINJSTVO« I ŠTEV. 2 Družine z otroki bodo našle v 2. številki Sodobnega gospodinjstva mars'ikak koristen nasvet. Spričo tesnih stanovanj je zelo poučen članek o skromni, zato pa praktični ureditvi otroškega kotička. Nasploh posveča številka precej pozornosti otrokom. V njej so tudi navodila za izdelavo pomladanskih otroških oblačil iz blaiga, preprostih pletenih hlač In copat. Zlasti mlajšim . zakoncem, ki si še niso ustrezno opremili stanovanj, bo koristil nasvet, kako z zagrnjenimi policami nadomestimo omare za perilo in kako z zagrmi ali zakrijemo kose pohištva, ki niso v skladu z ostalo sobno opremo. Če vam ni kaj jasno o novih pralnih sredstvih, s katerimi Sto naše trgovine dobro založene, preberite članek Kako perem z novimi pralnimi sredstvi — de-tergenti (Rio, Ego, Plavi ra-dion). Tudi kuharski nasveti so tokrat boigaiti in pestri. Posebnost so' recepti za slabokrvne in brezmesni jedilniki za teden dni. VRSTE BLAGA Dolžina jopice: kratka (4 Lahka volna (jersey, do 5 cm pod pasom 31% tvveed itd.) 30 % srednjo (10 cm pod pa- Svilen krep, svilen organ- som) 29 % di itd. 20% dolga (do 12 cm pod pa- Šantung in bombaž 18 % som) 14 % Svile 20 % bolero 20% Ostalo 12 % Oblika jopice BARVE ravna 24 V. Siva 3% rahlo oprijeta 47% Črna (nikdar za jutro) 14 % s pasom 9% Črno-bela 6% bolero in drugi kroji 20% Krila rahlo široka 20 % scdčasta (spredaj nagubana ali nabrana) 36 % ravna 44 % PLAŠČI Od 175 modelov je 153 širokih in udobnih. Brez ovratnika 28 % Z majhnim ovratnikom 42 % Z velikim ovratnikom 30 % Vsekakor zanimiva ideja, ki zelo jasno rarakriva hotenja nove mode. Teh nekaj podatkov bo morda ttidi vam pomagalo pri izbiri ustreznega kroja za pomladanski kostum ali obleko. Pri vsem naštetem pa upoštevajte še, da kostum po možnosti dopolnite s tričetrtinskim, sedemoGiminskim ali dolgiim plaščem in ne več z jopico kot prejšnje leto. Telovnik za desetletno deklico TOPLA POMLADANSKA PICA JO- Material: 100g bele ,in 200 g rdeče volne; igle štev. 2,5 ali 2. Dvobarven je samo prednji del. Pletemo gladek in elastičen vzorec; za dvobarvni del pletemo 10 belih zank in 10 rdečih. Kvadrate menjamo vsakih 14 vrstic. Pri menjavi barve moramo paziti, da se volne dobro križajo, da se €rugobairvna nit ne vleče za pletenjem. 20 zank meri 6 cm in 6 mm, 20 vrst pa 4 cm in 4 mm. Levi prednji del začnemo s 50 zankami z rdečo volno in iglami štev. 2. 5 cm pletemo z elastičnim vbodom (dve levi dve desni). Nato nadaljujemo z gladkim desnim vbodom z iglami štev. 2,5 po dvobarvnem vzorcu in sicer začnemo z rdečo barvo. Na 17 cm višine dodajamo za rokavni izrez 11 krat po 1 zanko vsake 4 vrste in 4 krat po 2 zanki na vsaki 2 vrsti. Na 21 cm višine odvzamemo za vratni izrez 20 krat 1 zanko izmenoma na vsaki 2 in 4 vrste. Pri 39 cm višine odvzamemo 49 zank v petih zaporedjih. Nato pletemo desni pred- nji del prav tako, le da pričnemo spredaj na sredini z belo volno, tako da se pravilno menja ter veča in dela kocka. Za hrbet nasnujcmo 100 zank z rdečo volno in iglami štev. 2 ter napletemo 5 cm elastičnega vboda. Nato nadaljujemo z rdečo volno gladek vzorec z iglami štev. 2,5. Na 17 cm viišine dodajamo postopoma 6 krat 1 zanko na vsakih 6 vrst ter na vsaki 2 vrsti 5 krat po 1 in 3 krat po 2 zanki. Na 39 cm višine odvzamemo v 5 presledkih skupno 50 zank za vsako ramo, ostale zanke pa končamo naenkrat. Ko posamezne dele zli-kaimo,, seši'ijemo vestjo na ramenih ter nasnujemo zanke ob rokavnem izrezu. Z iglami štev. 2 spletemo 5 om elastičnega vboda. Za izrez ob vratu nasnujemo 12 zank in spletemo 95 om dolg pas. Na njem napravimo 5 gumbnic, prvo na višini 1 cm od spodnjega roba, ostale pa so med seboj oddaljene 4,5 centimetrov. Ta trak prrišijemo k vestji ter dodamo še 5 gumbov. RECEPTI JEDILNIK 1. Špinačna juha z žličniki 2. Francoski krompir, solata 3. Sadni kruhek špinačna juha: % kg špinače, slan krop, 5 dkg masti, 5 dkg moke, česen, poper, dve žlici kisle smetane. Špinačo skuhaj v vreli slani vodi ,in sesekljaj. Naredi svetlo prežganje, dodaj sesekljano špinač;, česen, poper in nazadnje še kislo smetano. Zlieniki: 5 dkg masla, 1 rumenjak, 5 dkg moke, malo mleka, sneg beljaka. Mešaj maslo in 'rumenjak, da dobro naraste, dodaj moko in žlico mleka, dodaj še trd sneg in rahlo zmešaj. Z žlico zakuhavaj žličnike v juho. Francoski krompir — solata: 1,5 kg krompirja, 1 klobasa (lahko tudi ostanki mesa), 2 jajci, mast za pekačo, sol, poper, Vz dol kisle smetane, 1 jajce in nekaj žlic mleka. Krompir skuhaj,: ga olupi in razrezi na lističe, skuhaj tudi 2 jajci in klobaso in zreži na koleščke. Daij na dobro pomazano pekačo plast krompirjai, nato plast jajc in klobas, posoli in popopraj, zopet plast krompirja, nato plast jajc in klobas — zgoraj naj bo krompir. Po lij s kislo smetano, nato daj peči, med pečenjem polivaj z mlekom, v katero si vtepla surovo jajce. Sadni kruh: 3 ramen jaki, 15 dkg sladkorja, 8 dkg orehov ali drugega suhega sadja, 12 dkg rozin ali fig (drobno nareži), 15 dkg moke, V2 zavitka pecilnega praška, sneg 3 beljakov. Mešaj rumenjake s pol sladkorja in ko to dobro naraste, primešaj narezano suho sadje, dodaj moko s pecilnim praškom, narahlo pirimešaj sneg beljakov z ostalim sladkorjem in speci. -■f6- 1* rf.ft.f- • oni «Mi«MMi«W|MMMPHMMMMMM^ JHJkee hi pika Z desno prve črke piše, Z levo zadnje »svečke« 'briše. Piše, briše, briše, piše, škili vmes skrivaj iz hiše tja na trato, kjer bi z jato mlado še se rad podil, sončne žarke z njo lovil. Cir in čar že polna stran je, Mihec ves že poklapan je. Vsako črko teže piše, vsako »svečko« manj obriše. Bolj in botfj v prostost ga mika, toda ta presneta pika, ki je delal ni na i, ta ga danes ne pusti. Šolsko kazen prvič piše in zato ne sme iz hiše. A, še preden jo napiše, preden zadnjo »svečko« zbriše, kinkne v zvezek — zamiži — z noskom — piko naredi! Jože Fister JUNAŠKA DEKLICA Bilo je pred nekaj dnevi. Ob Kokri, pod tovarno IBI bi se kmalu zgodila velika nesreča. Otroci so na Kokrškem bregu nabirali spomladansko cvetje in plezali po skalah. Kala-nova Vanja, učenka 2. razreda osnovne šole na Primskovem, je po strmem pobočju nabirala vresje. Spodrsnilo ji je in zdrsela je po strmini v vodo. Tam je Kokra nad dva metra globoka. Vanja bi utonila, da ni takoj skočila kar oblečena v vedo Tatjana Mežek, učenka 4. razreda osnovne šole Kranj, desetletna junakinja. Ko sta priplavali k bregu, so jima otroci pomagali na breg. Vsi so bili srečni, Vanja je bila rešena. Mi pa trdimo: Tatjana Mežek je hrabra in junaška deklica. Vsi jo spoštujemo. Ni mislila nase, ko je skočila v vodo, ampak samo na potapljajoče se sošolko. Tatjana je Junakinja in pol ter zasluži vse priznanje. Zaje Marija, pionirka, Primskovo hi v vilinska imta »Prosim gospodična«, je rekel bradat mož na - kri'žpotju mali Doroteji, »ali mi lahko poveš, katera pot pelje v Staro mesto? Toil'ilko poti je tukaj, da bi šel človek kamorkoli bi hotel.« Doroteja se je obrnila iin kar zazijala od presenečenja. Poznala je vse poti okoli 'kmetije strica Henrika v Zalaz ju, toda toliko poti, kot jih je bilo tu, še nikoli ni videla. Skušala jih je prešteti, misleč, da j'ih mora biti pet; toda ko jih je naštela sedemnajst, se je zmotila in nehala. »Dragi moj,« je rekla, »celo za pot domov več ne vem. Kaj naj storiva?« »Pojdiva po sedmii poti,« je predlagal bradati mož. »Sedem je srečna številka za deklice, ki jim je ime Doroteja.« Doroteja je preštela sedem poti in bradati mož se je napotil na sedmo, ker je bil prepričan, da je to najboljša pot. Doroteja in njen pes Toto pa sta mu sledila. Sedma pot je bila dobra pot. Vila se je preko cvetočih 'livad, nrimo senčnih gozdov. Med potjo je bradati pripovedoval Doroteji o svojem čudežnem magnetu, ona pa mu je pripovedovala o čudežnih doigodivščinah, ki jih je bila doživela v Vilinski deželi. Noč jih je zajela blizu čudne vasi, v kateri so prebivale same lisice. Tako so preživeli vsi trije prvo noč kot gostje lisičjega 'kralja v Lisičjem mestu. Lisičji kralj je prosil Dorotejo: »Ti si zelo spoštovana oseba, odkar sta s princeso Sinjo iz Vilinske dežele prijateljici. Ali bi smel iti s teboj prihodnji teden na praznovanje njenega rojstnega dne?« »Prepričana sem, da bo Sinja vesela, če jo prosim, da ti dovoli priti). Toda iz Zalazja je dolga pot v Vilinsko deželo.« »Zalazje!« je vzkliknil lisičji kralj. »Saj si vendar bliže Vilinski deželi kot pa Zailiazju!« »Dragi moj.« je vzkliknila Doroteja, »to je čudno. Dani spet to kakšna viliinska čarovnija?« »Meni se vse tako zdi,« se rje na mehnil lisičja kralj. Ostali so še naslednji dan pri lisičjem kralju na kosilu, potem pa se odpravili datlje. Kmailu so srečali majhno deklico, lepo kot vilo, ki je ljubko plesala sredi zapuščene trate. Bila je Zarica, mavričina hči, kot jim je povedala. Tisto jutro se je spustila po mavniči-nera loku na zemljo, mamica .mavrica pa je nenadoma dvignila svoj lok in Zarica je ostala sama. »Pojdi z nami!« ji je rekla Doroteja. »Poizkusila bom najti pravo pot v Vilinsko deželo in prepričana sem, da ti bo princesa Sinja pomagala, da boš našla pot k svoji materi mavrici.« »Potem grem pa z varni,« je dejala Zarica in napotili so se dalje. »Hoja postaja strašno utrudljiva,« je vzdihnila Doroteja, ko so že prehodili dobršen kos poti. Nazadnje so prišli na vrh nekega griča in zagledali pibd sebMj celo vrsto zelenih dreves, pod katerimi je rasla mehka trava. Ustavili so se in s tekom po-južinali. Napotili so se skozi drevored in 'zagledali nenadoma veliko puščavo brezmejnega sivega peska. Na robu te strašne pustinje pa je bil napis: Svarimo ljudi, naj se ne podajo preko puščave, kajti mrtvi pesek bo v hipu spremenil vsako živo bitje v prah! ki n1 Vodoravno: 3. dva soglasnifcai; 4. plotščin.ska mera; 6. staro orožje; 8. delo kiparja; 9. dva, skupaj; 11. motorno vozilo; 13. obrtnik, ki ima opravka s kladivo/m; 14. del kolesa; 15. igralna karta. Navpično: 1. obdobje dvanajstih mesecev; 2. nadiležna žuželka; 3. bolezen na črevesu; 5. del obleke; 7. del ladje; 9. z njim gledamo 10. neobut; 12. oče. ODVOZLANE ZANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE REŠITEV KRIŽANKE »ZAMORCEK« Vodoravno: okus, ar, pa, in, napadati, Afirika, em. Navpično: kapilare, uran, A. A., P-F., dim, ak, ta. Rešitev »DOMAČE NALOGE« Aškerc, Zupančič, Stritar, Metelko, Erjavec, Kosovel, Gruden, Meško, Ka-juh, Levstik, Trdina, Bevk, Cankar, Vodnik, Kranjec. »Oh,« je vzdihnila Doroteja, »to je Mrtva 'puščava, ki obdaja Vilinsko deželo.« »Potem moramo vsekakor priti preko,« je dejal bradati mož. »Toda kako?« »Ne vem,« je skomignila Doroteja obupano. »ALi znaš čaratd Zarica?« »Ne,« je odvrnila deklica. »Ne vem, kako bo.,« je vzdihnila Doroteja. »In bradati mož ima samo čudežni maignet, ki nam ne more mnogo pomagati.« (Nadaljevanje prihodnjič) D. D+A 0 7658 OB 20. OBLETNICI USTANOVITVE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE SDommov UNISTA Ob 20. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije s ponosom obujamo spomine na pot, ki jo je Komunistična partija v tem času prehodila, na dogodke in doživljaje iz tistih dnii. To je bil čas zelo težkih, družbenih pretresov, čas ko so se ideje Partije vedno bciLj povezovale s hotenjem delovnih množic, čas, v katerem so se tudi nasprotja v kapitalističnem sistemu stare Jugoslavije ▼edno bolj kopičila in zaostrovala. To je bila doba, ko je družbeni razvoj Preraščal okostenele oblike starega kapitalističnega reda. Organizacija, v kateri sem deloval, je biila ustanovljena leta 1931 na Dobravi prd Kropi. Bil sem vanjo vključen leta 1935. Njen ustanovitelj je bil tov. Stanko Žagar, ki je bil tudi delegat na ustanovnem kongresu Komunistične Partije Slovenije na Cebino-vem pri Trbovljah. To je bil tudi zadetek mojega partijskega delovanja, ko je JNS — arski režim politično *krahiral in se je začenjal uveljavljati režim JRZ, ki je z novima metodami poskušal slepiti delovne množice. Naša partijska organizacija je sproti tolmačila vzroke propada JNS -režima in opozarjala tudi na naklepe JRZ. Vneto je razširjala list »Ljudsko pravico« in dobila v svojem delovnem okolju okoli 20 naročnikov. Prav tako je razširjala tudi druge napredne publikacije. Močno je naša organizacija popularizirala razvoj Ljudske fronte v %"aniji in Franciji in nakazovala možnost snovanja take zveze tudi pri |WS v obliki Zveze delovnega ljudstva. V 1. 1936 smo uporabljali vsako Priložnost in legalne oblike za moralno podporo španskemu ljudstvu, ki *e je borilo proti fašističnim hordam generala Franka. Zbirali smo denarno Pomoč za tovariše, ki so odhajali kot Prostovoljci v Španijo in za tiste, ki *o bili v zaporih in glavnjačah. Hkrati pa smo razkrinkava!! JRZ - režim, ki je .uporabljal vse mogoče metode, *a bi se uveljavil v našem kraju, kakor tudi fašistične metode nasploh. V tem času je naša> organizacija štela 5 članov. Pomladi 1937. leta je bil tov. Žagar pozvan na sestanek, na katerem je bil nekaj dni. Kam je od-*el, nismo vedeli, vendar pa srno pred Njegovimi odhodom razpravljali v ':e-lioi o vseh važnih političnih vprašanjih našega kraja. Ko se je vrnil, nas Je takoj spet ponovno sklical in po-Vedal, da je bil na ustanovnem kongresu Kicmunistrčne partije Slovenije. Povedal nam je, da so se koagre-*a udeležili delegati' iz vse Slovenije, Je kongres analiziral politično cicijo m sprejel resolucijo za delo *a tuai Partije, >M se je potem usmerila na •hnožično osnovo, na razširitev in ^postavljam je norih "organizacij,, Predvsem v industrijskih krajih, Prav tako pa je kongres poudaril Idejno in organizacijsko krepitev te> *° Partije, kakor SKOJ. Tov, Stane Za- fen aSair nam je povedal .tudi to, da je "ngres Izvolil Centralni komite KPS 'Slovence. Po (poročilu "tov. Stanka agarja smo razpravljali ,© tem, kako Jfilagoditi te sklepe na razmere na ^močju naše organizacije. Sprejeli IJpj0 «felep, da vsak od nas obvezno cfLa v a o o o B O o »Kaj si neki domišljaš, da si imeniten! Misliš, da si kaj posebnega?« — »Pa drugam poglej, če ti ni všeč!« — »Bahač si!« — »Ti si bahač!« — »Lažnjiv bahač si in sc ne upaš začeti!« — »Eh, ti, s poti se spravi! — Ce ne boš prenehal s svojimi nesramnostmi, bom dvignil skalo in ti jo raztreščil na glavi!« — »Kajpak, seveda boš!« — »Misliš, da se te bojim?« — »Pa se!« — »Izgini!« — »Kar sam pojdi!« Napetost je dosegla vrhunec. Tako sta stala tam, vso težo prenesla na navzven obrnjeno nogo, kakor na podporni tram. Prerivala sta se in zrla sovražno drug v drugega. Vendar nobeden ni bil močnejši. Ko sta sc tako prerivala, da sta bila razgreta in zaripla, sta oba previdno popustila mišice. — »Strahopetec si in šleva,« je dejal Tom, in s palcem na nogi zarisal črto v prah pred seboj... »Predrzni si stopiti čez tole črto! Naložil ti jih bom, da se ne boš več dvignil!« — Neznanec je v hipu prestopil črto in zabrusil: »Govoril si! Bomo videli, kaj boš napravil!« — Tuji deček je nato potegnil iz žepa kovanec in ga pomolil Tomu pod nos. Tom mu ga je v trenutka zbil na tla, da se je zakotalil v jarek. Kot bi trenil sta se dečka valjala >n premetavala po prahu, nato pa sta se zapičila drug v drugega, kot dve mački' Celo minuto sta se ruvala, cukala in vlekla za lase in obleko, si odrla nosove ter se odela s prahom in seveda s »slavo«-Kmalu pa je ta brezoblična gmota junakov zavzela trdno obliko. Iz megle prahu se je najprej pokazal Tom, zajahal novinca in ga začel obdelovati s pestmi."