Mirovna pogajaaja. V Brest-Litovsku na Kusko-Poljsfcem se vršrio )¦••'roviiii pogajanja med zastopnild Rusije, Avstrija \emfiije. Bolgarije i;i Turčije. Slovesna otvoritev poA .'^ajanj je bila v soboto, dne 22. dec, ob 4. uri pop. Mari-ial princ Lcopold Bavai*ski je.pozval turškega vili lastno vlado (,,Hada",», katera hooe Ukrajiuo odcepiti od Rusije in ustano\iti ukrajinsko I}utlovla4lo (republiko) Ukrajinska vlada in ruska vlada si poj^iljata druga drugi ostre spomenice, iz katerih je razvidno, da bo prišlo ne samo do preloina, oiarveft tudi do vojske med Rusijo in Uldrajjino. Kakor porot>a angleški list ,,Times", so se tudi Ruunini pridružili Ukrajincem. General Cerbačev je prerze! vrhovno poveljstvo cele ukrajinske bojne fronte. zi.stop.iika Jhrahim Hakkl-pašo, .la kot starostni- l 1 *jfTfc^f aCiaiJlJ-ftlftl*-- aia.Tlar*ail*'>t1-t TfTai-% /**¦ Tl *fc 1/» aTaV afCaT^ i"tal at*"l aT*4 4 « r l^ T ' A * "* rt A ^ ***k/*i4 f*ll af*»a M TT aTTfc \,..reds«diiik Prex-/ame predsedstvo. Ta je predlagalza .prve^a predsednika uemškega državnega tajnika Kuhlmauna. Zastopniki i)osameznih držav se bodo nenjavali v jiredsedstvu. J?azpravni jeziki so: neni5ki, bolgarski, ruski, turški in franooski. Ruski za- stopnik je natd v daljdem tfovorn (»bmzložil podlagoru.ske.iva mirovnega proffnunn. Avstrijo zastopa pri pogaja.i.iih /unanji niinis-•r {ji-or Oerhin in sedem drugih poobla^encev, meJkaterimL pa tii nobenega zastopnika državnega zbol-a. in ufiiiemSkib avstrijskib mirodov. Radi fega ni dovolj utenieljeno apauje, da bi se porgajanja v P>restijitovsku konftala tako, da bi vsi narodi ^ mirovni i>ojio<lbi dobili zajamčeno svojo narodno samostnjno.-.t. Vesti iz Stokholma (jravijo, da se bodo mirov ua pogajaiijii preložila rz Brest-Litov\sJca v Stokholm ali v Varftnvo. ker jo baje zboi-ovalni prostnr-v Brost-Litovsku preniajlien. \It«l tPin. ku so na (.laljiiciii \zhodu vršijo mirovna pogajanja, }>n angleški državniki tgovorijo za na il.iJjevanje vojsk«. Tako ,je n. \n\ angleški niiuistrski »redspdriik Lo;fl Žorž imel diie 19. dec. v aagleški spodnji zl.x)rni<'i claljši govor, v katerem je rekel, da ni mogoo noben mir brez zinage. Li> zmaga raore dati re.snični) podltigo za mirovn.i |Miga.jan.ia. Vzrok vojske ,sta bila iioprestana oholost pruskega militarizma in vprašanjo o |K)sesti l->elgije. Zategaftelj ho<5e držati Anglija besedo in ne bo prej prenehala z vojevaiijem. dokler ue bo poražen pruski militarizem. Zveza ljudstev, \ kateri bi zastopal Nemfiijo oholi pruski militahzftin, bi ne imela nobeuetga pomenu. Iz teu;i jo razvidnii. «1a Angleži in njih zav-ezniki ne polagajo na stKlanla mirovna pogajanja ¦ posebnc važi.msti. Oni Se vinlno raSuna.io s tem. da bodo z dolgotrajiio vojsko izstradali NemČijo in njene zaveznice, in jo tako prisilili k miru, kakršnfiga boiio oni hoteli. Sinor pa tuiii avstrijska vlada ue stavi v sedaii.jfi mirovna pogajanja z Rusijo pretiranih nad. Olasilo avstrijskega zunanjega ministrstva .,Wiener Allgo.neino Zeituug" uainreč pige, ..icfe bi bilo zgre'"ono. 6e bi se v sedanjem trcnotku udajali pretiraiiiin nadam. . Notranji položaj v Rusiji je sedaj takfs.:-n. iia mor;uiio biti pripravljcni na preseneeenja." Tz novejših ilogodkov v Rnsiji se da skl«pati, vrhn. Ker i>vi volitvali v HStavoiiajno skupSftino ni dobila. veftino glasov, niarve? samo tretjino, se hofie s silo vzdržati na povrSju. Sila ]>a rorii j>rntisilo. Od • seh strani prihaiajo poroCila o puutili proti boljŠevikom. Posebno resiui nevarnost za sedanjo rusko vladn je tribniijp v Ukrajini. Ukrnjinoi so si s«sta-