Josip Blaževič: Vinska trgatev. (Nadaljevanje in konec). Trgatev se začnc, kadar je grozdje popolnofna suho; rosnato ali po dežjn mokio, posebno gostojagnalo grozdje, katero je bilo že več časa mokio — sploh mokrota zniža zelo dobrolo mošta. Kadar je vreme dcdgo č-asa neprenehoma mokro, ter se vsled gnilobe ne mor. čakati, da bi postalo grozdje suho, se na to ne ozira. \ takih slučajih se vzame od dvojih zlo to manjše iu s<Irga tudi mokro grozdje. Trgatt-v se začne zjutraj v nizkih, malo solnčnih legab, kjer ni pridakovati znatnega izboljšanja grozd.ja Ln kjer že grozdje gnije. Na dobrih in najboljših legah se trga grozdje v toplem dnevnem času ali nazadnje, ker se v teh legah nfc more tako razširiti gniloba, kukor v nizkih in vsak rlan izboljšava boljši mošt. Ža gnilobo občutljiv trs se bere najprej, n. pv. žlahtnina, portugalka, nato še le bereino druge vratt grozdja. Pri trgatvi se odberejo vsi pokvarjeni grozdi in jagode; tako tudi kislognile, to so tiste, katere jtkiseljak (črv) še ob času nezrclosti očrvil, ki so potem gnile in oslale kisle in nimajo čistega okusa. Poznaj<» sc, ker so pri trgatvi že večinoma suhe in s pajčevino prevlečene. To črvivo jagodje daje, če se iztisne. kvarj*rn sok, ki pokvari kakovost mošta. Od os, muh in čebcl obgrizene jagode se poznajo na tem, da je jagoda obgrizena deloma ali na pol ali celo do lupine. Tc imajo nekaj kisove kisline in vplivajo na mošt. Od raae toče nabite jagode, katere se do trgatve celo ali deloma posuše, vplivajo tako na mošl. kak >r kislognile jagode (grozdna peronospora), imajo nečist okus in malo sladkorja ter odpadajo, ako se jih d»tat<lle. Jagode, katere zbolijo vsled zelene čopaste plesrobc, se poznajo na modro zeleui plesnobi. Odbira se tudi martinšek (zalistnikov grozd), ki pa pri nas nc dozori, ter se tudi ne preša. "''(Nadaljevanje na 7. strani). rri pnpravi črnuič,. Kj>- -i; i4? ',. 1 : .Itit -ili št- r e jagode — droz^a • atu) v kadeh in se v ¦¦reiiiešajo. Posotia ];¦ ¦¦Ijni moštu svojf.yi ijo jagode od njiii. mečkane jagouc. v se izvleče iz lupin ie jagod posebnt) i.rpkega okusa. :o 24 ur v kaiu-ii u,\ oa, i! )rozgtt ¦¦joraiuo un-il (em ča&uiii vfčkiut mešati, da se /¦>»¦?; ,r.,:tH\ iji, gostošočnili jagod izluga in riii letih se morajo sorte, ki imajo pr.' silvam1-- ¦' '' na, pusliii u- ¦ !i kof drozs vino ne vleče ikaže po končaiiem kipenju in za> a pretakanju, ^ato anoramo pri uu i?:if5 >i,* *e Irl>e7 ,da ¦,pravoA:i:'.>>.o v?--- ^ina a!i no bolno 'vir>. <iaj se jagoiK To SO: niizaii. i 'ostanc viuo vis< ¦ drega grozdja ' , .lOZdje V k:J;1 - :¦ .Inom, pod ., ' .-pinain; !.jc se uaj u- 'im dr. • =b. -1 .¦ ¦ >lno zreio in odickajoci jin. Euako '-co se hotc ) se dose- in pogro ne da bi ,:esi aii Senk- cje '!'i eraena • -.,. L. -u-ga; talu- ^ ... Postane pa boljš^ Da se ta bolj (¦ anio ,'. lal (JLaUenroM j sn ,;; '-iso- L- rji!i.::r- •''<' prf^ainu ¦'¦'.-thtno - ' : b- uere take 1 t* \ r • ¦ * 111 • 'ozoreh, se mora : =¦ i\vi1!i.--;i l::A 'ji iino1. .»nf-ra \V'-[:V ¦0 Ziti;/!ii.,.; aii i:;. lCi. ¦prznii^ Tia fiii 'str-U";'1 .'poine.rr.i • rzrozdje skupaj \>, . _ iih ¦>(.. Uu /mrznjf-no gn . ' '•..¦¦..;. •¦ : ncrrcijnt in Vočina pfosti:b?v zmrznjfni, si.* luorajo ii prcd ali p<> t > \' o,-,..-^ ¦¦'•'-'¦aju se grozdje' takoj spr!- fiosti aiolt, ki j«> enal; nii: ;rig')J. ; '"\iswein; .csto se prip- . ¦ nc. rnoi rji.i pobrati grpzdjj:. pn-dno se m otalilo, Pt-c¦¦' !o kubai uiai.:it, :>¦.- p. •*?i. .M!'!'»d"'. • jo navaono slabšp k\aiitt'to, ka' ¦i 1ndi giozdj« posebcj obf^f*. ¦ \j. rtll t ter sp ,vojo oreslovino - ! m<.ist st: tudi loči, &' S*rv:'^i:,' bfl LUOŠt. iščin, kakor: txi jn«iij pi.ipoine zrelosti grozdju.. <>d uačj.i,. kanja. Povprečno se računi na 100 litr mošla in 16 kg tropiu; 100 kg grozdja da «jŁ.' c\ mošta. Na 1 štrtinjak sc računi 32 do 40 k.i vsebuj;: 22 do 2i> kg errtrzdja. Tropin,a-mo, za kubanje ž^anj;* . -'.''uVi TH?ik4.V- nvu;j.'«i( mi->;i vsaki živini 2 -.. ¦ ' . i2 (io 20 »>¦; ii-. du\. , >\ jih moiaujii> shran: :. napheiho v jaine iz betona ali ¦¦ . :io z ilovico, da ne more zrak do n^ -šniic. Tropine, ki jib do)u< ;>no za jemo najprtj s trsniitu listjem. in n;?.; . s ii-bs^lo plastjo ilovice, ki jo moranio py ,: vodo namočiti in ncprodušno '-oimazati. ....¦¦u do, kubanja, ko.liktr''1' •¦ pač potrthn ¦¦• vrejejo ih v njiJb. habi- <lkoho) iv s; ¦i-.rl: po vrenju in p<": ;: 'tropinovec.« Iz ;0 prcnentov mo- Kako se polnijo si.-^; -..-¦ -¦¦¦ •-•--¦}i ptolnijo < ..... — • >d močno sniit^a./li !'¦' racCxio ¦ tiori nir viobnih •i- Aiva.-.m •lii- iii a. • io ail celo b ¦;.:.- . -xm>- v id no, ". doda nnj&t. iasl:>i.y,.i ogiv.ij;*.. če Lzloka uioii iz .-^uua, LUiiaže su-i i oncsnaži. kletna tla, kjer ae razvija plesnpba in kisis v-.ii. Tci-i' mošt od pieše skozi kake koli cevi, ali če a ¦ simo niašt v škafih ali vrčih, moramo to posodo pr«. ta po labi s snažno vodo splakniti, da ne splesni i.o skiši1. Ako se mošt prevaža v daljne kraje, napobii!i< .--ude samo 15 cm pod veho, kakor sem že zgoraj navt del, razun tega se še nastavi v veho prevožna pilk:; (Transportspnnd). Ako se mošt takoj po prešanju prc važa, se snie sod zapilkati, če je bil močno zažvepia., iu če je vrcme mrzlo. Napolnjeni sod z nioštom v klcli mora biti opreu; ljer. s kipeino veho (vreljača — Gahrspund), da se za držuje vstop zraku k moštu; s tem ovira razvoj plesnobne glive in bakterij pri vrenju, med tem ko so dro /A, ki so od ziaka bo!j neodvisne v svojein delovanj^ aeovirane. JV.J.diiii. r» do 2Stposebno ak-i ^Kcjmti:: !);) \renje in njegovi pogoji. jiiošl dobro po\Te, mora bili kkt jiiijutrno pla, t. j. ako inia 12—16 slopinj C toplote. Bolj enako inerna kot je loplota, boljše je vrenje. Mošti slabib. le tin, ki imajo malo sladkorja. povrejo naglo tudi pri ri stop. C ali blizu 12 st. toplote Če se doda čistih drov je vrenje bumejše in tucli toplola mora biti inanjša nego 12 slop. C. Mošt pa vre dalje časa in mirno, ak:j ima ranogo sladkorja, če je izbranega grozdja in akv se ni dodalo čistih drož; v tem slučaju naj bode kletn? toplola 16 stop. C ali blizu 16 stop. in se naj ta tempe ratura celi čas vrenja vzdržuje. Je toplota pod 12 stop., vre mošt počasi in nepopolnorna. Bolj naglo in nizko pade toplola, prej aem vrenje. Nepopolno povreto vino vre zopet v toplem ča •iu v prihodnjem letu, pa še tudi v sledečih letih; tak. vina so podvržena boleznim, kakor cikanju, vlačljivc sti itd., zaoslanejo v razvoju in jih težko ohranina; v;diave. Imii kletna toplota v času vrenja črez 16 stopinj €, je vrenje burno. Vsled tega se pri močnem razvijamjii ogljenčeve kisline vonj in drugi deii, ki dajo vinu do- lier okus — izmečejo. Burno povreto vino zgubi tedaj na kvaliteti, razen tega rado cikne, če pri visoki tem- >eraturi vre. Visoka toplota tudi povzroča, da pr: renju razvil alkohol zadržuje droži v svojem delovaj) u, da — celo vrenje ustavi. Večja je toplota, bolj ška (vje alkohol drožem. Iz tega sledi, da v visoki tem- jMfraturi povreto vino ni popolnoma pokipelo. Toplote idl"*čega mošta je vedno višja, kakor kletna, in je tudi i;- ¦ i, čim večji je sod. Ako se pa temperatura kleti še ¦v;. , postane toplota pri vrenju mošta tako visoka, da zvezi z alkoholom vrenje celo ustavi, predno y ;u..>•<¦¦ prekipel — mošt je «zavrel« (Versieden df •'•nje mošta se tudi pospešuje, ako inešamo droži enjem. To moramo storiti zlasti takrat, ako jc njen nastopil naglo mraz in se je vsled tega vjfr.j* »stavilo. V tem slučaju se morajo droži zopef />mesati / moštom, kakor hitro se opaža, da vrenje p»- aehava, da začne mošt znova vreti. Mešanje na dni: 'e?-~'*;h .-Ip.ižij se izvrši s kolom. Ako se to delo pona*v- -.':\i\i mošt, da skoraj popolnoma povre. To de- MJe tam, kjer ni dovolj toplote ali čistib ('•ipciiiHi vrenje mošla izvršujejo le čiste drože. --.»? drož*.- .' mošl prilite, začneje prej delovali, keir drinejo oiu1' v moštu, t. j. čisto vrenje. Vino s čistimi /.mi povrt-to se rado čisti, je dobrega okusa in pri•'.:.je diši, ] (kor navadno povreto vino. Učinek či¦ m' *do vino se pa posebno prikaže, ako gr» i ¦;" iz popolno zrelega in zelo plesnjivega. :¦'¦,{ df/brih letin in leg s čistimi drožami po -•¦•" Sudi dober okus, razlika pa se ne pc•. ! pri slabem moštu. , čistih drož, vzemi jo od vina da ¦ 'iijin aežel dajo našemu vinu tn rnačih drož pa vzami tiste, ka ¦ ,.. iiVj dvakratni poskušuji v domac •>t najbo!jše. Zanesljivo čisie drože''^ ¦¦'ijski keiuični postaji. ;h drcž se izvrši najmanj ps^m (i;•je na 75 stopinj C toplotf ~,- . k... . i v mošlu nahajajoči orga iri bakteri je umore. Kadar se jf s'< pinj, pridenemo čistc drože, k< . ria /•ela,t;ru gojile. Najprej .vlijfBos* n }o tako. dolgo treseuiOi doklep .sft >,.; ..:fi'»JJto ia, z*cm:,yre\i.;Xfr >—12 litrov, ki se 'htevali ogljenče, ^topinj C. Kadar 'ostala tekof.ŠTia ¦ ¦ ¦ ¦ . ¦<¦•¦ steklenic. tedaj : -.-r. ;o mošta. Pred cela vsebim«. ; >r mošta. t^« iz moino dhihk!e¦ tftOtit. : iMV rebne ak<>r . sod.li rjroz,. ¦ni, ].ak< V. ''"¦; ;aušKa»-