TITO:
TREBA JE DELATI TAKO, KOT DA BO VEDNO MIR,
A BITI PRIPRAVLJEN, KOT DA BO ŽE JUTRI VOJNA*
DA,NAJPREJ JE POTREBNA LJUBEZEN, KI JE VSAKO URO PRIPRAVLJENA VZDIGNITI ROKO V BRAN,
NATO ŠELE PRIDETA DO VELJAVE RAZSODNA MISEL IN OROŽJE»
OirilKosmgč
KAJ JE DOMOVINA '„et"rti razred:
Domovina je kot naša zlata mama.
Miro Breznikar
Domovina je svoboda,lepota,zdravje in veselje. Marjan Golob in Anka Rugelj
Domovina je naša prijateljica.
Jože Brcar
Domovina je mama,ki zame skrbi in je ne bom nikoli zapustila.
Jožica Možina
Domovina je vse,kar vidim:gore,polja, travniki in dom. Mojca Peterlin
Domovina je mir, Bojan Starič
Domovina je msjna,ki skrbi zate,ata$ki te ima rad,sreča,ki te toplo ovije kot sončni žarek,domovina je travnik s cvetjem,metniji,pikapolonicami..,
Metka Šiško
Domovina mi pomeni ljubezen«
Jože Škarja
Domovina je svoboda in mir,
Franci Zgonc
Domovina je svoboda, Malči Zgonc
Domovina je velika hiša,ki je najlepša, v njej pa so združeni pošteni ljudje Jugoslovani. Tadeja Zupan
IC A J MI POMENI DOMOVINA
Domovina mi pomeni mir. Joče Brcar
Domovina mi pomeni alato svobodo«
Miro Breznikar
Domovina mi pomeni,da smo svobodni. Robi Grozde
Do ovina mi pomeni velik svoboden svet^ki ne bo nikoli več suženj.
Jožica Možina
Ba smo svobodni in prijatelji med seboj. Anka Rugelj
Domovina mi pomeni mamo.;,ki skrbi zame, srečo »mir,zadovoljstvo,ptička,ki poje v polju,rožo,ki cvete« Metka Šiško
'Domovina mi pomeni tisto.kar vidim okrog sebe. Jože Škarja
Domovina mi pomeni,da smo v miru in da lahko gr v o,kamor hočemo»
Elči Zgonc
Domovina pomeni življenje.
Malči Zgonc
Domovina mi pomen:., svobodo in srečo ter prijateljstvo za vse ljudi.
Tadeja Zupan
Domovina rni pomeni največ j (2 bogastvo» Renata nago
LJUDSKA OBRAMBA
299» člen USTAVE SR SLOVENIJEi
nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega narodatitalijanske in madžarske narodnosti,delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije je varovati in braniti neodvisno si,suverenost,teritorialno neokrnje-nosi in z ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republiko Jugoslavije.
BAN
JLA
ca JLA pomeni:jugoslovanska ljudska armada»,
22» december je praznik naših vojakov» Praznujejo ga vsi vojaki Jugoslavije. Največja proslava je v Beogradu» Nanjo pride večkrat tudi tovariš Pito» Takrat prikažejo tudi vojaška vozila»letala, talke,topove in drugo orožje»
Tudi pionirji pri; ravimo za ta praznik proslavo. Takrat nas obiščejo tudi vojaki» Pripovedujejo o življenju v JLAo To me zelo zanima,
Peter Jaklič,4. razred
JLA -NAŠA VARNOST
Me ! vojno je v naši domovini zrasla iz ■.a j h n ih p art iz v skih skupin JLA * 3edaj v mimem času je JLA vedno pripravljena ne obrambo domovine,če bi jo napadel sovražnik.
Naša armad . jv sestavljena is kopenskih merskih in letalskih enot. Njen vrhovni poveljnik je tovariš Tito,ki si je nabral veliko 'izkušenj in jih sedaj pro naš) na mlajšo rodove„
'kal zdrs fant. mora za nekaj čara v JLA.da se izuri za obrambo domovine. Tudi jas bom vojak.
Polde Koščak,d. razred
MOJ
OČKA
Moj očka je služil vojaški rok v Sarajevu. Povedal mi je$da se je uril v streljanju s topom.
Zdaj včasih raznaša pozive za vojaške vaje. Pozive mora raznašati ponoči, "/sako leto gre tudi on na vojaške vaje.Doma ima vojaško uniformo, Kddar gre na voj aške vaj e T j o obleč e.
Marinka Škarja,4. razred
Ko je fant star dvajset let,gre k vojakom. Tam se nauči ravnati z orožjem in še druge stvari,da bi znal braniti domovino, če bi bilo treba.
Hoj ati je služil vojaški rok pri mornarici. Najprej je hodil šest mesecev v šolo,kjer se je naučil vse signale. Naslednjih osemnajst mesecev pa je bil signallst na torpednem čolnu. Sprejemal in oddajal je signale. S čolnom je prepiri vse Jadransko morje Večkrat mi pripoveduje o doživetjih na morju in o lepotah naše obale,otokov in polotokov. Tudi jaz bi rad postal mornar,da bi plul po morju.
Slavko Ziherl,4. razred
Moj oče je bil vojak kopenske vojake. Vojaški rok je služil eno leto in pol.
Na dopust je prišel štirikrat. V prostem času je veliko bral. Doma so dobili njegovo fotografijo. Na hrbtno stran, je napisal :vo jak Stane, Ob vrnitvi je bil ves spremenjen» Imel je brčice in malo daljše lase» To mi je povedala mama.
Naši JLA želim,da bi jo še dolgo vodil naš voditelj tovariš Tito. M.Bedene,4.r.
Ko je Marjan Tori prišel od vojakov" iz Dervente*sem izvedela marsikaj o tem* kako preživijo fantje oastko služijo vojaški rok« Marjan je bil vojak 4-57 dni. Takole je pripovedoval,kako je te dni preživljal:
MKo pridejo novinci v vojašnicotdobijo obleko in drugo opremo in morajo k frizerju. Vojaki vstajajo ob petih,sledi postiljanje in umivanje,nato je zajtrk, po njem pa telovadba. Vsak dan imajo “politično nastavo“ Sledijo “ve be" do dveh« Te so lahko v naravi ali v določenih prostorih. Ob dveh je kosi to,po kosilu pe dve uri počitka* V času počitka so tudi različna športna t kmova-njaznamizni tenis,, nogomet, ko s ark *roko-mettnekateri pa šah rajo ali ber jo. Posameznike,ki se aobro odrežejo v športu,pe nagradijo z nagradnim dopustom. He smejo pa imeti vojaki pri sebi igralnih kart. Po počitku sledijo popoldanske "vežbe". Zvečer gledajo vojaki televizijo ali pa se kako drugače zabavajo. Obvezno pa morajo gledati TV dnevnike Ob devetih pa morajo biti v postelji. Skrbeti morajo tudi za osebno higieno. Tako poteka dan v vojašnici.
V soboto ali v nedeljo lahko dobijo vojaki dovoljenje z& sprehod po mestu. Lahko imajo tudi svoj ansambel,ki skrbi za zabavo. Lahko se vključijo v delo raznih krožkov:ti so največkrat usmerjeni v šport,imajo pa tudi strelski in šahovski krožek. Nekateri vo-
jaki se selo težko navadijo srbohrvat-skega josika.
Fo treh tednih pa pride na vrsto svečana naobljuba,po kateri šele dobi vojak orožje. Tej zaobljubi lahko prisostvujejo tudi vojakovi domači ali znanci. Znano je,da vojaki tudi stražijo» Straža traja dve uri. Bolj naporna je stra* ža ponoči. Vojaki,ki stražijo na meji, imajo patrole;šest ur hodijo in nato šest ur počivajo. S seboj imajo moderno c pre; 10,kot so telefon,nočni daljnogled». Če koga dobijo pri kaznivem dejanju,ga odvedejo pred vojno sodišče. Tudi vojaki lahko pridejo pred vojno sodišče,če zagrešijo kaznivo dejanje. Manjše prestopke pa kaznujejo na raportu.
V dnevih,ko se jim izteka vojašk rok, pa so vojaki veseli,saj je vsak najraje doma,obenem pa jim ni žal za petnajst mesecev,saj se v času,ko služijo vojaš-
t di za-
niv' Ivih dogodkov iz vojaških dni nikoli ne pozabijo.
Bernarda Lamovšek,8. razred
Sosed je prišel jeseni od vojakov. Pripovedoval mi je o življenju pri vojakih. Zvedela sem,d t so fantje pri vojakih veliko naučijo. Spoznajo tudi veli o vrst orožja,s katerim jo oborožena naša armada. Vojaki imajo tudi razna športna tekmovanja in kulturne prereditve. Ob praznikih imajo slovesnosti. Povedal mi ;iy tudi.da smo lahko ponosni,ker imamo za voditelja tovaripa Tita.
Ta pogovor je bil zelo zanimiv.
Suzana Lokar ,4-. razred
V nedeljo po 29« novembru sva šld s teto na obisk k bratrancuvki služi vojaški rok v Celju«
Bratranec se je naju Belo raavesolil. Vprašala sem ga*kako šivi. Povedal mi je„da mora vstati že o£ petih zjutraj. Najprej imajo jutranjo telovadbo„nato se umi$j$ in zajtrkujejo« Po zajtrku imajo razne vaje in predavam ja. Nato imajo kosilo^potem pa so nekaj časa prosti. Potem imajo razne športne igre in še kakšna predavanja.
Vojaško življenje je zelo pohvalil Povedal je„da je rad vojak„ker sta mu všeč disciplina in red in tudi s hrano je zadovoljen.
Ko sva po dveh urah končali obisk pri vojaku,sva se z vlakom odpeljali proti domu.
Nat aša Vidmar /-K razred
RAD BI POSTAL OFICIR
Videl sem že veliko oficirjev. Oficir ima posebno obleko Vojaki ga morajo ubogati na prvo besedo. Kdoi ni posluiü-žen,je kaznovan. Vojaki zjutraj vstanejo „pospravijo „imajo telovadbe in zajtrk. Potem pa gredo na vaje. Tq vaje vodijo oficirji.
Oficirji so strogi„pošteni«pogumni in močni«
Tudi jaz bi rad postal oficir, Vendar pa se bom moral dobro učiti,kajti le dobre učence sprejmejo v šolo za oficirje.
Stane ^aki 4-« razred
Pogovarjali sva se s tovarišem predmetnim učiteljem za zgodovino in zemljepis Mirom z-akškom»ki je rezervni oficir.
V šoli je manjkal cel mesec,ker je šel v Peričevo na vojaške vaje.
"Zakaj ste sploh šli v Pančevo?”
»Šol sam na izpopolnjevanje» Bil sem komandir voda. V primeru vojne bi delal kot izvidnik.”
"Kako je potekal vaš delovni dan?" "Zjutraj je bilo vstajanje ob šestih. Potem je bil zajtrk. Kmalu se je začel pouk in je navadno trajal skoraj do štirinajste ure. Popoldne smo delali na teranu,kjer smo praktično de: ali tisto, kar smo se dopoldne naučili. Potem .o imeli obvezno učenje in večerjo.
Po večerji smo bili prosti."
"Koliko vas je bilo iz Slovenijo in koliko iz drugih republik?"
"Is Slovenije sva bila dva,nekaj jih je bilo iz Bosne,največ jih je bilo iz Prhije in Hrvatske. Iz Črne gore in Makedonije ni bilo nobenega. Bva sta bila študenta,vsi ostali pa smo že končali šolanje.”
"Ali ste imeli kaj prostega časa?" "Imeli smo proste sobote in nedelje, tuko da smo lahko šli tudi domov. Jaz som šel enkrat. Šel sem tudi v Beograd, v kino,brnl pa sem tudi knjige." Tovariš nama je povedal,da je zvedel marsikaj zanimivega,saj se je treba tudi v pripravah na obrambo domovine stalno izpopolnjevati.
Mari Grčar in Alenka Kotar,7* razred
ČE BI BILO TREBA BRANITI DOMOVINO
Prebrala sem že veliko knjig z vsebino iz NOB. Knjige opisujejo tudi pogumnne kurirje»ki so v času,ko je divjala vojna, prenašali razna sporočila od ene čete do druge. Na poti jih je čakalopolno nevarnosti,zato so bili zelo oprezni. Velikokrat so rešili življenje ranjenega partizana,ki bi ga lahko sovražniki zadnji trenutek ujeli. Oni pa so ga odnesli v varno zavetje,ga zdravili in nato so je priključil četi.
Razmišljala sem,kako bi tudi jaz,če bi bila vojna,branila neodvisnost domovine„ Če v mirnem času sodelujem kot kurirka» ko raznašam različna vabila na seje in sestanke,obvestila o volitvah»o cepljenju cicibanov,obvestila za vstop cicibanov v malo šolo in še kaj. Na naši golš imamo kurirsko četo,v kateri so kurirji za posamezne vasi.
Že večkrat sem raznašala razna sporočila in jih bom še. Kot kurirka bi se lahko vključila za osvoboditev domovine.
Jas in vsi drugi - posebno otroci - se vojne selo bojimo in si je ne želimo, vendar vemo»da moramo biti vseeno pripravljeni, če bi se slučajno zgodilo,da bi do nje prišlo.
Erika .okarja,?. razred
ZDRAVO,
TOVARIŠI VOJAKI !
Vsako nedeljo je ob 7.3>0 na sporedu z . nimiva radijska oddaja "Zdravo,tovari>•
ši vojaki".
Spremljam jo že precej časa. tiedaj ji je odmerjeno nekaj več časa,ker je kmetijska oddaja popoldne.
Oddaja me je takoj navdušila. V nje j vojaki sami,njihovi poveljniki ali dri gi iz enot predstavljajo vojaško življenje - prosti Čas vojakov,čas urjenja. Ob poslušanju te oddaje sem se seznanila z marsikatero zanimivostjo. Tako sem zvedela,da morajo vojaki v planinski enoti,ki se urijo v gorah, prinesti sporočilo na točno določeno mesto,da so pri smučanju zelo disciplinirani, in še marsikaj.
Dobero bi bilo,da bi mladi večkrat poslušali to oddajo,saj bi bilo pra'.da bi zvedeli.kako se vojaki urijotd& bi, če bi bilo potrebne.),branili našo neodvisnost .
Kristina Majcen,8. razred
Na Bohinjski Beli je kasarna» lam so vojaki - planinci» Velikokrat sem jih že opazovala,kako gredo v največji vročini plezat po skalah» Med dvema skalama napnejo most,po katerem potem hodijo»
Ko sem sla po stopnicah„ki so narejene iz kolov,na vrh tistih skal,sem opazila kole,od katerih napnejo most» Vsak vojak ima pri sebi vrv,na katero se priveže pri plezanju« Seveda pa se tam vojaki ne urijo samo v plezanju» Hodijo tudi po nevarnih poteh,po katerih pridejo do kraja,kjer se urijo v streljanju» Tudi jaz sem že šla mimo tistega kraja, ki je blizu reke Save =
Velikokrat sem šla tudi namenoma ob žici,kjer sem lahko gledala stražarje«Bili so zelo oblečeni,čeprav je pripekalo sonce. Na ramah so nosili puške in vestno opravljali stražarsko nalogo» Vojaki gredo velikokrat mimo nas» Včasih .gredo tudi s konji. Ker sem jih velikokrat rada opazovala,posebno ko sem bila majhna,me je eden od vojakov naučil partizanskega pozdrava» Od takrat vedno prod vojaki stisnem desno roko v pest,jo dam na čelo in ponosno rečem: Zdravo,družel" Včasih se mi vojaki smejejo,včasih pa mi odzdravijo»
Ker vojake in njihovo delo že veliko let opažujem,sem,ko sem bila majhna, sanjala,da bom nekega dne tudi jaz vojak, a sem to misel že zdavnaj opustila, ker vem,da gredo k vojakom le fantje,
Zdi se mi,da mladi fantje opravljajo težko delo,a drugače se ne bi dovolj izurili za obrambo domovine«Damjana
JOJ, člen;
V krajevni skupnosti se delovni ljudje n občani tor njihove organizacije organizirajo,pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo,za varstvo in reševanje matertalnih dobrin pred vojnimi učinki in sa izvrševanje drugih nalog,ki so določene s zakonom, statutom ter obrambnim načrtom občine.
KS ŠENTRUPERT
PRIPRAVLJENA
POMAGATI
J E
KS Šentrupert se je povezala s KS Pru-le v Ljubljani. Dogovorili so se,da bi prebivalci naše KS,če bi prišlo do vojne ali pa če bi se zgodila elementarna nesreča,sprejeli pod streho približno 800 občanov iz Prul.
Tudi moj očka je bil zadolžen,da je seznanjal prebivalce naše KS s to pomembno akcijo. Obiskal je prebivalce vasi Brinje. Zapisal je,koliko občanov iz Prul bi bili pripravljeni pri kakšni hiši vzeti. Ko je prišel domov»je povedal, da so ljudje akcijo z razumevanjem sprejeli. Tudi naša družina se je odločila, da bi sprejeli tri ali štiri občane iz Prul,če bi bilo treba.
Pri tej akciji so krajani KS Šentrupert pokazali,da so pripravljeni pomagati so človeku v težavah.
Mirko Kurent,6. razred
Tudi pri nas smo se odzvali akciji KS in smo se odločili,da bomo sprejeli eno družino.
Doma imamo veliko kmetijo. Imamo tudi nekaj strojev, moj qče je vojaški obvez nik in če bi prišlo do vojne,bi nas moral zapustiti. Tako 'bi nam lahko družina is Prul pomagala tudi pri delu. Vem, da jim delo ne bi šlo tako od rok kot nam,ki smo ga vaj eni,toda prav gotovo bi nam koristili. Rada bi,da bi k nam prišla kakšna moja vrstnica,ker bi se z njo lahko o marsičem pomenila.
Čeprav bi se rada pogovarjala z vrstni-
' ~J1 •

V J


POMAGAMO
GASILCEM
Gasilci pomagajo ljudem v nesreči. Sode lujejo pri civilni zaščiti prebivalstva. Tudi v primeru vojne bi bila njihova pomoč nepogrešljiva. Zato morajo biti dobro izurjeni.
Ker je bil gasilski dom v Šentrupertu že star in pretesen,so ga začeli popravljati. Pri delu sodelujejo poleg gasilcev tudi drugi odrasli občani in učenci z naše šole.
Tako je šel pomagat tudi nas razred. Da b bi delo hitreje in lažje potekalo,smo se razvrstili kot tekoč trak. Najprej je šlo hitro,potem pa vedno počasneje.
Z nekaterimi sošolci sem bila na plošči. Podajali smo si opeko,eden pa jo je zlagal. Nekateri so imeli še težje delo,saj so se morali vzpenjati.
Pri delu pa smo si povedali tudi kaj smešnega. uezili smo se na tistega,ki ni hitro delal. Ura,ki smo jo namenili za pomoč gasilcem,je hitro minila,opeka pa ni počivala,saj so prišli še učenci iz drugih razredov.
Delat smo šli še enkrat,potem pa je ope ke že zmanjkalo.
Vsi občani KS Šentrupert bomo veseli, če bo gasilski dom čimprej dograjen.
andreja Urbič,7» razred

TEKMOVANJE ZA GASILSKO ZNAČKO
V Imskem šolskem letu smo zvedeli,da boi/to tekmovali za gasilsko značko. Za zlato značko so tekmovali učenci šeste ga,sedmega in osmega razreda,za srebrno učenci petega in četrtega razreda, os rali pa za bronasto značko.
P/jd tekmovanjem smo dobili liste,na ka torih so bila vprašanja in odgovori. Tek-/ovalei za zlato značko smo dobili malo drugačna vprašanja kot ostali. Te liste smo lahko imeli toliko časa,da smo se na tekmovanje dobro pripravili.
.tekmovanja smo se udeležili v zelo velikem številujiz na ega razreda so tekmovali prav vsi učenci.
Končno je prišel dan tekmovanja. Najprej smo vlekli listke,na katerih so bila tri vprašanja. Vprašanja smo prebrali in na-nja v mislih pripravljali odgovore.
Potem smo šli pred komisijo,v kateri je bil tudi gasilec. Tisti,ki smo pravilno povedali,smo osvojili značko.
Ta značka je kvadratne oblike. V levem zgornjem vogalu je glava petelina,pod glavo pa sta dva gasilca. Pod vsem tem pa piše:Preprečujmo požare. Znanje,ki smo ga pridobili,nam bo koristilo tudi doma,saj je bolje preprečevati požare kot "zvoniti po toči".
Ker zbiram značke,mi je ta značka obogatila zbirko. Ker je bila pridobljena s trudom,mi je še posebej pri srcu.
Alenka Kotar,7* razred

TEČAJ
PRVE POMOČI
nekaj let imajo ucenci sedmega raz -reda tečaj prve pomoči. Lani ga je vodil dr, Pavlin. Sestajali smo se približno dva meseca skoraj vsak drugi dan.
Razdeljeni smo bili na šest skupin. V vsaki skupini smo bili štirje učenci. Vsaka skupina je imela tudi "ranjenca". Na tečaju smo se seznanili z vrstami poškodb ter ran in o tem,kako pravilno nudimo prvo pomoč, Zvedeli smo,kako se hitro ustavijo krvavvitve in kako imo-biliziramo ranjenca. Najrajši sem obvezovala rane,ker se mi je zdelo to najlaže. Na tečaju smo se seznanili tudi s knjigami,ki govorijo o prvi pomoči.
Na koncu tečaja je bilo šolsko tekmovanje. Prišla sta zdravnika in nas preizkusila,koliko znamo. Pot era je šla najboljša skupina na občinsko tekmovanje v Trebnje.
Znanje prve pomoči nam bo prišlo prav, če se bo zgodila prometna ali kakšna druga nesreča. Tudi v vojni potrebujejo take,ki znajo nuditi prvo pomoč. Čeprav se vojne vsi bojimo in upamo,da do nje ne bo prišlo,moramo biti nanjo vseeno pripravijeni.
Marjetka Berk,5. razred
30?. člen:
Civilna zaščita se kot del sistema splošne ljudske obrambe organizira na najširših družbenih temeljih zaradi priprav delovnih ljudi in občanov,organizacij združenega dela,krajevnih skupnosti,samoupravnih interesnih skupnosti,drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob naravnih nesrečah.
PRI NAS SMO TISKALI ČASOPIS
Zc smo imeli obrambni dantsmo bili ne-. .beri učenci razdeljeni v posebne ;.p-;upine. Ena izmed teh je bila tudi c.’op _ andna skupina. V njej sem bila jaz. Skupina je bila sestavljena . , ib deklet. Naša hiša je bi .a do-.otiskarno. Natisnili naj bi j:o številko glasila Preproste be~
10.
/a učenca sta prinesla stroj za raz-n et. . a j,;. Ko ata ga prinesla,sua po-sda a d:	jimaje torba,v kateri sta ga
v ilr,p: Ua v .odo. Tovarišica mentori-r je bila. zaskrbljena,če stroj morda bo ti el ni. Pa srečo naia ga je uspelo ra iti in ko sno gn preizkusile,je :: t po maslu „ Najprej smo hotele 'riti nun vj na soncu,da bi se listi hitro posušili. Vendar smo takoj ugoto-r trn -r i n;, f lahko sovražniki videli. , rrr'r mo vse potrebno .v vež o,vrat a zaprle. Potem se je začelo delo. Tovori lina je razmnoževala,me učenko pa sr po tekočem traku razvrščale po ato-i 1 rl vodijo v zgornje prostore naje h?b'. I)-'1 a j krat nas je med delom z rotil r ir ni je prinašal razr .1 vesti in likovne priloge,ki so jih v po-d'ii postojanki naredili člani likov-r. .ga 1 'ozka. Ko smo imele liste razmnoži .ie in posušene,smo jih spenjale. Ko e ic končale,smo si najprej z zadovoljstvom ogledale novo številko čar >pisa. Poten smo pospravile stroj,časo}ise, preostale liste ter drugo v torbo in se odpravilo proti zbirališču,zc. kate-
rega nam je povedal kurir. Tudi stroj za razmnoževanje smo odnesle s seboj» ker purirja nista prišla ponj. Najbrž smo malo hitreje končale,kot so rača-nali» Na zbirališču,ki je bilo pri neki zidanici,nas še niso pričakovali, kajti v dobrih dveh urah smo naredile nekaj čez sto izvodov časopisa. Skupaj s tovarišico mentorico pa nas je bilo šest. Bile smo uspešne in tudi stroj smo prinesle s sabo,čeprav je bil precej težak.
Dobili smo malico in imeli miting,si ogledali razstavljeno orožje»nato pa smo odšli domov. Vsem,ki smo tisti dan delale v propagandni skupini,se je zdelo delo zelo zanimivo.
Na obrambnem dnevu sem vsaj približno spoznala,kako je bilo težavno tiskanje časopisov v partizanskih tiskarnah.
Betka Možina,7'« razred
NA OBRAMBNEM DNEVU V KULTURNIŠKI SKUPINI
Ko sem hodila v drugi razred,smo imeli obrambni dan.
Bili smo v razredu. Tovarišica je rekla,da bomo mi morali skozi tista vrata kot navadno,skozi druga vrata pa bodo šli učenci višjih razredov. Ko pa je rekla:"Lepo se obn..,"je zazvonilo» Tekli smo. Kdo se bo prej obul? Kar tekmovali smo. Razvrstili smo se v dolgo kolono in tekli,čeprav nismo vedeli, kam bomo prišli. Šli smo po ozki gozdni poti. Prišli smo do potoka. Tam je bila slaba brv. Ko smo šli po njej,so a nam pomagale tovarišice in tovariši, saj če ne bi bilo njih,bi kar popadali v potok. Slednjič smo prišli na travnik. Tam so nas razdelili v skupine. Mene so dali h kulturniški skupini. Zvedela sem,da bom igrala na fruli-co. Tudi sošolka Metka in moja sestra Damjana ter še nekateri smo odšli v staro šupo,ki je bila blizu gozda. V njej se je zbral tudi del dramskega krožka,ki se je tam pripravljal na miting. V šupi smo sedeli na tramovih in se učili. Videli smo staro osje gnezdo,na srečo pa ni bilo v njem nobene ose več. Blizu nas so člani likovnega krožka pisali parole,pionirji in mladinci pa so jih postavljali v zemljo. Ko je bilo vaj konecssmo šli k zidanici v Kovačev hrib. Morali smo iti po strmi poti,ki je bila zelo ozka. Prišli smo na širšo pot,a smo vseeno
težko hodili*ker je bila pot kamnita, zato smo se spotikali in padali. Prišli smo na vrh»kjer so nas sprejeli s pesmijo Rastejo trave in misli. Razveselili smo se malice,a smo morali kar precej čakati,ker je bila dolga vrsta. Ko smo se najedli in napili soka,smo se še malo poigrali»kmalu pa se je začel miting. Ko je bil končan,nam je vojak pokazal orožje in tudi povedal»kako se z njim ravna.
Ko sem prišla domov,sem premišljevala, kaj vse se je zgodilo na obrambnem dnevu,
Bilo je zelo zanimivo.
Tadeja Zupan,4-. razred
ORIENTACIJSKI
POHOD
Zvedeli smo,da bomo imeli športni dan v obliki orientacijskega pohoda.
Pred šolo smo se zbrali učenci od petega do osmega razreda. Malo ne.a je zeblo,ker je bila megla. Najprej smo imeli očiščevalno akcijo okrog šole in po Šentrupertu. Potem smo imeli malico, po malici pa smo se razvrstili po razredih. Vsak razred je imel svojo pot in na njej naloge. Učenci sedmega in osmega razreda smo imeli določeno pot od šole po cesti,ki vodi proti vasi Draga. Učenci sedmega razreda smo nekaj časa hodili z osmim razredom,potem pa smo se odcepili. Med potjo smo morali poiskati vprašanja»nekatera smo morali odgovarjati. Seveda smo morali
dobro gledäti po tleh in po drevesih,
sad so bili znaki napisanis kredo ali pa označeni s kamni,z vejami,s koruzo.,, Opis znakov smo dobili že pri odhodu. Napak nikoli ne manjka in tudi na naši poui so bile,saj smo šli nekaj Časa po arugi poli,kot bi morali. V načrtu je uilo,da oi morali najti tri pisma,mi pa le dve. xJisma so bila skrita na veji, pod opeko,pod kamnom,v grči in še kje.
Na loncu pa smo se zbrali na Dobu. Tam sc predstavniki posameznih skupin opi--jal 1 po vprebrali vprašanja in odgoovre * Imeli smo tudi kratek miting,kjer smo nastopali s petjem in recitacijami,potem pa nam je tovariš Aleksander Hav-nikar pripovedoval o napadu na Dob in o dogodiih iz NOB,ki jih je sam doživljal. Potem smo šli domov. Precej so nas oolele noge. Premišljevala sem,kako utrujeni so bili šele borci med NOB,
•i so bili včasih podnevi in ponoči na pohodu,mi pa le dobre štiri ure,
'Ca dan je bil prijeten in poučen,saj smo izvedli spet nekaj novega.
Andreja Urbič,7« razred
D H U Z- BENA SAMOZAŠČITA
510. člen:
Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti drševo,ustavne ureditve,bratstva„enot~ nosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in nerodnostit samoupravnih pravic človeka in občana v združene: i delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženja! :e varnosti občanov in nadaljnjega dru bene-ga razvoja je kot družbena samozaščita pravica in dolžnost občanov,organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti»družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitičnih s :upno-sti.
PIONIRSKO
SAMOUPRAVLJANJE
Tudi pionirji poznamo samoupravljanje. Ob začetku šolskega leta s sodelovanjem mentorjev sestavimo programe dela, n a pionirskih sestankih skupno načrtujemo akcije,potem pa prenesemo misli v posamezne razredne skupnosti in prilagodimo starosti.
Boljši učenci pomagajo slabšim pri učenju,aktivno sodelujemo pri oblikovanju dela pri posameznih krožkih. Male šola samoupravljanja pa je tudi pri šolskem športnem društvu,saj najbolj sposobni sami vodijo posamezne dejavnosti.
Tudi solidarnost dobro poznamo. Radi sodelujemo v prizadevanjih za lepši kraj. Tudi pri referendumu za podaljšanje samoprispevka za šolstvo in komu nalne dejavnosti smo se trudili,da bi či:iveč ljudi glasovalo ZA;veseli smo bili uspešnega iz5.da. Spomnimo pa se tudi otrok,ki nimajo takšnih pogojev za šolanje,kot jih imamo v Jugoslaviji Pd svojih močeh tudi sodelujemo pri obujanju tradicij NOB - predlagamo sre Čanja z borcisvečkrat očistimo pri spomeniku padlim,ne da bi nas na to kdo opozoril,bili smo pobudniki odkritja spominske plošče zaslužnemu rojaku prof.dr. Pavlu Lunačku,v prihodnje pa se bomo spomnili narodnega heroja Ilija Popoviča.
Čeprav smo še mladi,se ob pomoči mentorjev navajamo na naloge,ki jih bomo izpolnjevali,ko bomo odre.sli in se tako trudili za še hitrejši razvoj naše družbe. Jelka Gregorčič,?» razred
Tudi na naši šoli javno ocenjujemo ve~ danje. To storimo,ko imamo razredno uro.
Javno smo ocenjevali že v nižjih razredih. Najprej učenci predlagamo,kdo naj bi imel vedenje vzorno in kdo manj primerno. Ostali pa imajo oceno is vedenja primerno. Javno ocenjevanje vedenja se mi zdi zelo dobro .„saj lahko vsak učenec pove svoje mišljenje in pripombe. Potem pove mnenje razrednik. Potem pa se o našem vedenju pogovarjajo še na sestanku učiteljskega zbora.
Co ocenjujemo vedenje»upoštevamo pri vzornih: pomoč slabšim^sodelo/anje pri krožkih,učni uspeh,odnos do tovarišev in starejših,vedenje izven šola. Za manj primerno vedenje upoštevamo razne kazni,s^ab učni uspeh,nepravilen odnos do sošolcev,učiteljev in starejših,prestopke - kraje,pretepam j e,alkohol...
Mnenje učencev je pri oc.njevanju največ j ega pomena. Marsikateri učenci pri sodijo sebi nižje vedenje,ker vedo,da sošolci vedo za njihove nepravilnosti. Včasih pa je vendarle potrebno,da tudi učitelj na kaj opozori,posebno razrednik. Z njegovim mnenjem se navadno strinjamo.
Javno ocenjevanje qe zelo koristno,saj je ocena,ki jo dajo sošolci,zelo pomembna.
Mimi Lamovšek,?-> razred
TUDI V NAŠEM KRAJU SE JE MED NOB KOVALO BRATSTVO JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Med N0B so bili vsi jugoslovanski narodi selo povezani med seboj,sicer ne bi
zmagalie
Na spomeniku padlim v našem kraju so vrisane številne žrtve iz našega kraja, dred spomenikom pa je še posebno obe-1 ;je,na katerem so zapisani padli borci XIII. proletarske brigade. Ta briga-cl je z našimi borci sodelovala tudi
ko .lo maja 194-3* Takrat je med drugimi padel tudi borec XIII« proletarske narodni heroj Hi ja Popovič.
Na letošnjem obrambnem dnevu nam je borec tovariš Sandi Ravnikar povedal, nekaj spominov na heroja Popoviča, Dejal je»da je bil pogumen borec in dober to-varil. .Pripovedoval nam je t»udi» .aro je zvedel za njegovo smrt.
N a pionirskem sestanku smo se dogovori-lisda bomo v bližini prostora,kjer je rade! narodni heroj Hija Popovič,postavili spominsko obeležje.
Mojca Lokar»?, razred
MOJA PRIJATELJICA
Na desetem srečanju dopisnikov v Ljubljani sem spoznala učenko 8. razreda Nevenko otanič,pri kateri sem tudi stanovala.
Stanuje v bloku. Stara je štirinajst let - enako kot jaz. Doma je iz Vojvodine . Njeni starši živijo na kmetiji, kamor gre tudi sama rada. Od domačih živali ima najraje konje,zato sem jo povabila k nam na kmetijo.
V Ljubljano je prišla zato,ker je dobil njen oče tam službo. Naučila se je slovenskega jezika in sedaj tekoče govori slovensko;tudi slovnica ji ne dela težav. Piše tudi v cirilici. Doma govorijo srbohrvaško,kar me ni prav nič motilo. ^o govori slovensko,se skoraj ne pozna,da ni Slovenka;tudi jas sem to komaj opazila.
Po,da moja nova prijateljica ni Slovenka, me še malo ne moti in bi rada, da bi se kmalu spet videli.
Želim tudi,da se ne bi preselila nazaj v Srbijo.
Prijateljico Nevenko imam, ki sive ima oči.
Štirinajst let je stara in se rada smeji.
Tudi cvetje neguje, se dobro uči, povrhu vsega je -klepetava kar za tri.
Kristina Majcen,8. razred
MOJ OČE JE HRVAT
Mojsmu očetu je ime Ivo. Doma je iz kraja Milnici na Hrvatskem.
Pri vojakih je bil v Strumici v Makedoniji. Tam je imel več prijateljev. Med njimi so bili tudi Slovenci. Ko se je moj oče z njimi pogovarjal,da bi Šel po odsluženju vojaškega roka rad v službo,mm je eden od njih obljubil,da mu bo preskrbel službo v Ljubljani v Litostroju.
Tisti prijatelj je šel domov pet dni prej kot moj oče. Oče ga je potem poiskal v Ljubljani. Nekaj časa je pri njem tudi stanoval. Čez štiri dni je že šel delat v Litostroj in Še danes dela v tej tovarni. Na delo se vsak dan vozi s posebnim avtobusom.
Moj oče govori skoraj vse slovensko.
Če se včasih zmoti in pove kakšno besedo po hrvatsko, ga. vseeno razumemo. V Sloveniji si je moj oče zgradil dom,v katerem je s svojo družino srečen.
Vsako leto obišče tudi svoj rojstni kraj.
Renata "ago,^. razred
S SOLIDARNOSTJO GRADIMO
LEPŠO PRIHODNOST
Po drugi svetovni vojni je bila naša država ša dokaj zaostala,sedaj pa se naglo razvija. Jugoslovanski narodi so prispevali,das se država enakomerno razvija,da so razviti tudi manjši in odročnejši predeli naše domovine, včasih so naši starši trpeli pomanjkanj o, seda j pa pomislim z grenkobo v srcu„kako kruh leži za vsakim vogalom. Mladi smo že razvajeni. Prav bi bilo, da bi pomislili,ko vržemo kruh v kantona morda tisti trenutek nekdo na drugem koncu sveta umira od lakote. Takšnim ljudem je treba pomagati,zato tudi pionirji vsako leto sodelujemo v solidarnosti z manj razvitimi deželami. Tako smo letos kupovali novoletne vizitke in nalepke,da bi s tem pomagali.
Vemo,da so nam tudi druge države pomagale v razvoju,zato tudi ml njim pomagamo;zavedamo pa se tudi tega,da s solidarnostjo gradimo svet za lepšo prihodnost.
Mojca Lokar,?, razred
Učenci smo veseli,dda lahko pomagamo pri raznih solidarnostih,saj si s tem krepimo vez prijateljstva med narodi.
Mimi Lamovšek,?, razred
Jugoslovanski narodi so takoj po vojni spoznali,da brez skupne solidarnosti ne bomo mogli obnoviti naše porušene domovine. Združili so se v enoten narod in kmalu so bili vidni uspehi. Še vedno se Jugoslavija vidno in lepo raz vija v mlado socialistično državo- Tudi mi mMi se moramo tega zavede.ti,saj mera 10 tudi mi priskočiti na pomoč za našo lepšo prihodnost« Ne smemo pa gle dati samo nase. Pogledati moramo malo tudi izven naših meja. Če bomo pogledali dovolj daleč)bomo kmalu spoznali Afriko - deželo,polno zatiranja,izko-rišcanja3revščine in nasprotij» V šoli vsako leto organiziramo solidarnostno Pičijo za otroke Afrike. Če imamo le ir' .o srca,moramo tudi mi nekaj prispevati zanje. Slovenskdi pregovor pravi: "V slogi je moč.’1 Če bi vsak nekaj dal za to solidarnostno akcijo$bi počasi in skupno zgradili otrokom Afrike lepšo prihodnost. Zato naj se naše geslo glasi:" S solidarnostjo gradimo lepšo prihodnost za vse ljudi sveta!"
Alenka Kotar,7« razred
Mislim,da je pomoč nerazxritim zelo potrebna, saj tako dobijo neko tolažbo, ko vidijo,da so še ljudje ,ki so njihovih mnenj.
Zvonka Tišina,?- razred
ŽIVE KAJ VSI NARODI,
KI HREPENE DOČAKAT'DAN,
KO,KODER SONCE HODI,
PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN KO ROJAK PROST BO VSAK,
NE VRAG,LE SOSED BO MEJAKI
FRANCE PREŠEREN
ARMADA*
TO SMO MI V S I I DOMOVINA SE BRANI Z LJUBEZNIJO LJUDSKA OBRAMBA CIVILNA ZAŠČITA DRUŽBENA SAMOZAŠČITA NAŠA SOLIDARNOST
PREPROSTE BESEDE
GLASILO NOVINARSKEGA KROŽKA OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT
šolsko leto 1978/79 leto IX» številka 2
Likovne priloge so pod vodstvom mentorice Ivanke Konestabo naredili člani likovne ga krožka
Uredniški odbor: Damjana Zupan,Mimi Lamovšek,Alenka Kotar,Zvonka Tišina, Andreja Urbič in Kristina Majcen
Mentorja; Danica in Jože Zupan
Naklada:150 izvodov