France Bezlaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
NA ROBU SRBOHRVATSKEGA
(IN SLOVENSKEGA) ETIMOLOŠKEGA
SLOVARJA
17
Sin. r6celj in sbh. rgcelj, recalj
Petar Skok v svojem etimološkem slovarju na več mestih razmišlja o besedi recelj, ki je skupna slovenščini in srbohrvaščini in za katero vsaj doslej še ne poznamo paralel v drugih slovanskih jezikih. Pred Skokom jo je skušal pojasniti samo A. Matzenauer v Listy Filologicke XVI 177, kateri izhaja iz n. dial. Runkel, pomanjševalnice k Ranke »vilica, veja, poganjek na trti«, stvn. hianca »Vitis alba«. Ta poizkus razlage se Skoku ne zdi zadovoljiv.
V knjiŽEi slovenščini srečujemo danes recelj na sičkrat samo v pomenu »štula, štrcelj odrezanega uda«, M ga Pleteršnik ne navaja. Registrirani pomeni so še
»ročaj pri žlici« (Lašče, Laško), »ročaj pri kosi za levo roko«. Najstarejši izpričani pomen je »caulis, caudex« v slovarjih 18. stoletja (Hipolit, Pohlin, Gutsmann). Tehnični slovar navaja tudi »krcelj odlomljene veje«. Iz tega je izvedeno lec-1 janje »drobna repa« (Hudojužina), pridevnik lecljht in celo glagol reci jati. Dokaj razširjen je tudi priimek Recelj, izpričan že 1377 Marinus Re^il (Cerkno). Manj razširjen je sinonim röcelj »ročaj« s pridevnikom rocljast. Vodnik navaja mcelj »ročaj pri statvah, pah, trkavnik«, narečno poznamo tudi rucelj »kratek ročaj na koncu kosišča« (Temljine) in pritrditi je treba Skoku, III 119 in 164, ki pri tej besedni družini opozarja še na sin. dial. rucek »oružen koruzni storž« (vzh. štaj.). Oblik z -o- in z -u- ne najdemo med slovenskimi priimki.
Za srbohrvatsko ozemlje si samo iz Skokovih podatkov še ne morem ustvariti popolnoma jasne slike o razširjenosti posameznih oblik.
Pri geslu pičuo navaja Skok sbh. recalj, gen. reci ja »ročaj pri kosi« (Vodice), kar kasneje več ne omenja; recelj s pomenom »ročaj pri kosi ali pri veslu; oružen koruzni storž« locira v Sušnjevo selo, Čakovac kod Ogulina, Kralje, Turska Hrvatska. Zdi se, da imajo širši areal oblike rucelj (Vuk, Srijem, Vis, Brač, Cavtat), mcćlj (Istra, Varoš kod Slavonskog Broda) in rücanj (Vinkovci i okolica). Posebna gesla so pri Skoku mcelj^ »go klip kukuruza koji se sam orunio ili su ga ptice orunile, klasinac« (Belec u Hrvatskom zagorju, Lepoglava) in rücela (Hvar) »rukovet trave kao plašilo na fronžati«, kjer gre za isto osnovo, križano z romanskim sufiksom.
Ko je Skok sestavljal alfabetarij za svoj slovar, ni samo za vsaJco obliko, ki mu ni bila jasna, ampak tudi za vsak pomen nastavil posebno geslo. Vendar recelj^ in recelj^ predstavljajo samo homonima, ki nimajo nič skupnega z našo besedno družino. Redki so v Skokovem delu primeri, kjer bi se nam odprl tako globok pogled v njegovo delavnico. K tem besedam se je večkrat vračal in o njih intenzivno razmišljal. Sele kasneje se je prepričal, da je rucelj^ »koruzni storž« samo metaforična razširitev pomena in da je to ista beseda kot ruceJj^. Razumljive težave pa mu je povzročalo medsebojno razmerje med oblikama recelj in rucelj, kjer že primerjava s slovenskim recelj in rocelj nedvomno kaže na staro -e- : -Q-. Zaradi pomena je pri teh samo slovensko-kajkavsko-čakavskih oblikah takoj jasno, da imamo opravaka z isto osnovo kakor v splošnoslovanskem rgka »manus«. Toda kako pojasniti -e- v recelj in -c- v ruceljl Vsak resen jezikoslovec Skokove generacije bi se enako kakor Skok odločil, da je rucelj bliže' praslovanskemu stanju kakor recelj, suponiral pa je lahko samo, da je bil v tem primeru besedotvorno izhodišče stari lokal rgce, kjer je -c- razložljiv po drugi praslovanski palatalizaciji. Saj v islavistiki ni na razpolago primernega sufiksa, s pomočjo katerega bi lahko pojasnili takšen razvoj.
Pri geslu recelj^ beremo Skokovo mnenje: »Ostaja neobjašnjena promjena u > e u recelj«. Pri geslu rucelj^ pa: »sadrži prijevojni stepen'r^icaza obče-slav. 'rgka > ruka«. Toda zgrozimo se pri geslu rucelp nad obširno razlago: »Ta se varianta može objasniti samo upoređenjem s polj. r^ka »ruka« gdje q mjesto n predstavlja prijevoj r^ka prema rßka u ostalim slavinama. Time je dokazano da je taj prijevojni stepen postojao ne samo na sjeveru u poljskom, nego i na jugu u hrv.-srp. jeziku i da je prema tome ne samo baltički, nego i baltosla-venski«.
8
Povprečen slavist na vsaki iiniverTii, ki zasluži to ime, ve vsaj to, da je polj. T^ka nastalo v internem poljskem razvoju iz praslovanskega rgka, tudi če nima dovolj jasne predstave o slovanski akcentuaciji, ki je povzročila te spremembe. Zgrozi se, da se je mogel lotiti pisanja srbohrvaškega etimološkega slovarja človek, ki o slovanskem glasoslovju ni imel dovolj znanja. Sam sem pri prebiranju Skoka naletel že na več takšnih mest, ki so me deprimirala. Celo vrsto so mi jih naštevali tudi tuji slavisti, ki jih je Skokovo delo razočaralo. Skušal sem jim dopovedati, kako je težko bolni Skok mrzlično hitel, da pred smrtjo še uredi svoje zapiske. Zameril sem pa redakciji, ki jih je skoraj petnajst let pripravljala za tisk, da takšnih očividnih slavističnih spodrsljajev ni obzirno popravila.
V dosedaj objavljenih kritikah Skokovega slovarja pa je nedvomno dokazano, da kljub v uvodu nakazanim trditvam neštetokrat niso posebej označeni različni kasnejši posegi v Skokov tekst. Citiranih odstavkov Skok ne bi nikoli napisal. Imel sem pred desetletji nekaj redkih priložnosti, da sem se f>osvetoval z njim o svojih problemih.
Vsakokrat mi je svetoval, da z enim primerom v lingvistiki ni nič dokazanega. Treba jih je najti več. Ce bi bil Skok prepričan, da je v besedi recelj nedvomno refleks praslovanskega q, bi najprej tri nedokončana gesla združil v enega in pri geslu ruka poudaril, kako močan nov argument je to za pravilnost stare etimologije, ki slov. rgka in lit, rankä povezuje z litavskim glagolom rinkti, rinkü »sammeln«. Zaradi različnih pomenskih primerjav s pojmom roka v drugih jezikih se zdi vrsti novejših avtorjev še vedno najbolj sprejemljiva. Tudi Skok se je odločil zanjo, čeprav navaja tudi domnevo Mikkole, da bi moglo biti izhodišče pragermansko 'vranhö in Kurylowiczewo, Bonfantovo itd. primerjavo z galsko-romanskim branka »roka«.
Ze pred letom 1914 je bilo v znanstveni evidenci mnogo na ožji geografski prostor omejenih besed in oblik, ki so presenečale raziskovalce. Toda v stroki je prevladovalo mnenje, da je verjetno mlajšega izvora vse, kar ni splošnoslovan-sko. Posebno je veljalo to za ozemlja, kjer razvoj dialektov še ni bil zadoljivo raziskan. Zato se je slavistika v nasledstvenih državah za več desetletij tako intenzivno preusmerila v dialektologijo. Danes lahko razen redkih izjem z neprimerno večjo gotovostjo ugotavljamo, kaj je moglo nastati v internem mlajšem razvoju slovanskih jezikov in kaj kaže zanesljivo starejše poteze.
Pri praslovanskem 'rqk- v recelj se je razvil -c- po tretji palatalizaciji. Sufiks pustimo zaenkrat vnemar, gotovo ni mogel biti '-elb iz 'eJjos, kot ugiba Skok pri recelj^. Oblika 'rgc-^it more biti samo produkt medsebojnega križanja med 'rqk- in izvedenkami iz 'rgka, dokler je bila v jeziku še živa zavest sorodstva obeh oblik.
Zelo bi bili hvaležni JAZU, če bi neka nevtralna osebnost pregledala pri teh geslih Skokov rokopis. Ce se nedvomno, tudi grafološko in po barvi črnila, ujemajo z objavljeno verzijo, bomo jezikoslovci prisiljeni verjeti, da Skok res ni dovolj poznal osnov slovanskega glasoslovja. V nasprotnem primeru pa se bomo lahko pri številnih takšnih spodrsljajih, ki seveda niso navedeni v popravkih, sklicevali na malomarno redakcijo velikega Skokovega dela. Primeren stvaren odgovor bo revija Jezik in slovstvo rade volje objavila.