Rok Stergar "POLITIČNI CILJI SLOVENSKE INTELIGENCE" Nekaj drobcev o vohunih in vojakih1 "Ker hujskajo le slovenski politični vodje in njihov tisk, medtem ko je večina slovenskega prebivalstva cesarju zvesto in avstrijsko usmer- jena, je na mestu ostrejše ukrepanje proti vodi- teljem in nasploh močnejše poudarjanje držav- ne miselnosti s strani deželne in osrednje vlade, česar je po vseh znamenjih zelo manjkalo. '" Tako se konča intriganten spis, ki ga je marca 1916 za cesarsko in kraljevo poveljstvo jugoza- hodne fronte sestavil major avditor dr. Albin Schager in ki sladostrastno našteva vse stare vo- jaške zamere ter ne skriva, da je pisec krilatico nemškega kanclerja Bethmann-Hollwega o od- ločilnem spopadu med Germani in Slovani ra- zumel kot navodilo za obračun z avstrijskimi Slovani. Odlomek sem vzel za iztočnico tega za- Žc po oddaji članka ja izšla knjiga Janka Pleterskaga, Dr. Ivan Šušteršič 1863-1925. Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. V njej avtor v poglavjih Furor patrioticus, "Samo Avstrija je naše upanje" in Kranjski Pilsudski? precej obširno piše tudi o nekaterih temah, obravnavanih v pričujočem članku. Na to se mi zdi vredno opozoriti. Zlasti pa velja ponoviti opozorilo Jan- ka Plcterskega v op. 9 na 336. strani, da Walter Lukan pripravlja v zbirki ARS Viri objavo dokumentov opoli- Učnih načrtih vojske s Slovenci, zbranih v dunajskem vojnem arhivu. Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, Im März 1916, str. 16. pisa o političnem in vohunskem delovanju ar- made na Slovenskem v času prve vojne. Seveda si ne domišljam, da bi to bil popoln pregled medvojnega vojaškega vmešavanja v politiko in s tem povezanega političnega obračunavanja s Slovenci. Kaj takega bi zahtevalo več časa in prostora; naj le ponovim že skoraj dvajset let stare besede Janka Pleterskega: "Absolutistični vojni režim v Avstriji, posebej še preganjanja Slovencev, omenjajo vsa sloven- ska dela, ki govore o razmerah med prvo svetov- no vojno na Slovenskem, nobeno med njimi pa ne režima ne preganjanj ne obdela sistematič- neje, kaj šele izčrpno. 'e Siceršnji razvoj želim tako predstaviti le su- marno, v tekstu pa bom podrobneje obravnaval zgoraj navedeno knjižico, ki je vredna posebne predstavitve.4 Tekst o političnih ciljih slovenske Janko Pleterski (ur.), Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Poročilo vojaške in vladne komisije Viri 1, Ljubljana 1980, str. 6. V okviru širše teme poročilo omenja Walter Lukan (prim.: Walter Lukan, Zur Biographie von Janez Evan- gelist Krek (1865-1917), neobjavljena disertacija, Wien 1984,1, zvezek, str. 202, 203; posebej op. 211). Drugih omemb v slovenskem zgodovinopisju zaenkrat nisem zasledil. 22 ZGODOVINA ZA VSE inteligence nam daje dober vpogled v logiko, ki je stala za takratnim dogajanjem. Daje nam vpo- gled v logiko vsesplošne zarote, v logiko skritih namenov in kolektivne krivde, v logiko - naj mi bo dovoljeno sposoditi si že malo pozabljen izraz - "napadov na JLA". Poleg tega pa nam - v primerjavi z nekaterimi drugimi viri - odkriva, da je prav v mariborskem frontnem poveljstvu, pristojnem za slovenske dežele, vladalo Sloven- cem posebej nenaklonjeno vzdušje. Ko danes beremo ta umotvor, se ob tem zlasti zabavamo in se čudimo intelektualnim akrobacijam pisca, vendar hkrati ne moremo pozabiti, da so bile posledice takšnega iskanja sovražnikov za mar- sikoga hude. Toda začnimo na začetku. Medvojna vojaška vohunska dejavnost med domačim prebivalstvom ter njene posledice go- tovo predstavljajo temnejšo plat sobivanja pre- bivalstva slovenskih dežel in avstrijske armade. V zaostrenih razmerah so na dan prišle vse predvojne zamere in vojska je v vojni očitno vi- dela dobrodošlo priložnost za poravnavo starih računov. Vojaški vrh je vojne razmere, ki so ved- no naklonjene ribarjenju v kalnem, ob asistenci civilnih oblasti izkoristil in vojska se je vse bolj vključevala v vodenje države. Seveda položaj tudi pred vojno ni bil popol- noma jasen. Četudi vojaki formalno sploh ne bi smeli imeti nikakršne vloge v političnem življe- nju, kajti aktivni oficirji (in tudi vojaki na služe- nju vojaškega roka) niso imeli niti volilne pravi- ce,5 so mnogi našli pot mimo takih omejitev in v ozadju igrali pomembno vlogo v politiki. Tako cesar kot njegov nesojeni naslednik Franc Fer- dinand sta v armadi videla trdnega garanta za obstoj države. Prestolonaslednik - ki je bil, če gledamo povsem formalno, tudi poklicni vojak - je med drugim v nekem pismu, ki ga je poslal v Celovec svojemu nekdanjemu pribočniku pod- polkovniku vitezu Kraussu von Elislagu, zapi- sal, da je: "... edina in najbolj zanesljiva opora monarhi- je in dinastije - armada. [...] kdor ogroža arma- do, mi gre do srca in ne morem preboleti, da bi bile staroslavne tradicije armade izročene na milost in nemilost revolucionarni bandi in hor- di. * 5 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Raz- prave in eseji 10, Ljubljana 1965, str. 140. 6 Pismo nadvojvode Franca Ferdinanda poslano Hei- nrichu Ritierju Krauss von Elislagu z Dunaja S tako zaslombo je bila vojska defacto tudi po- litična sila in vrhu armade ni bilo posebej težko vpliva uporabiti sebi v prid. Razvpiti primer ljubljanskega župana Ivana Hribarja priča, da so se bili visoki častniki pripravljeni spustiti v vsa- kovrstna mešetarjenja, da bi odstranili armadi (oziroma vplivnim posameznikom v njenih vr- stah) neljubega politika. V svojih spominih Hri- bar trdi, da je njegovo nepotrditev na mesto ljubljanskega župana v navezi z njegovim poli- tičnim nasprotnikom Ivanom Šušteršičem izpo- sloval general Oskar Potiorek.7 Znano je tudi, da je poveljstvo 3. korpusa, ki je bilo pristojno za slovenske dežele, že vse od aneksijske krize zbiralo podatke o sumljivih sr- bofilih, panslovanih, iredentistih in antimilitari- stih, da bi jih v primeru vojne lahko takoj inter- nirali. V času balkanskih vojn je poveljstvo kor- pusa svojo pozornost še posebej usmerilo na sumljive Hrvate in Slovence, ki naj bi jih v pri- meru spopada s Srbijo, Rusijo ali z Italijo nemu- doma pozaprli.8 Položaj celotnega častniškega korpusa pa je bil kajpak drugačen. Močna povezanost narod- nega vprašanja s politiko je slednjo v armadi, ki se je dičila z nadnacionalnostjo, napravila za ta- bu temo. Zvestoba častnika naj bi pač veljala monarhiji in cesarju, ne pa stranki ali narodu.9 Vendar bi bilo predrzno trditi, da so bili oficirji apolitična bitja; gotovo so imeli mnogi še kako izoblikovana mnenja tudi o politiki, a ni bilo za- želeno, da bi jih izražali. V avstro-ogrski armadi je bilo zgledno ureje- no tudi jezikovno vprašanje. Častniki so ob nemščini morali obvladati tudi polkovni jezik (ali jezike) - Regimentsprache, ki je bil odvisen od jezika rekrutov. Za polkovni jezik je veljal vsak jezik, ki ga je govorila vsaj petina vojakov v 29.4.1903 (original in prepis v zapuščini Krauss von Elislaga; Nachlaß Krauss von Elislago, B/1408:4, Krieg- sarchiv (KA), Dunaj). Revolucionarna banda in horda so bili seveda Madžari. 7 Ivan Hribar, Moji spomini, /. del, Ljubljana 1983 str. 363, 364. Primerjaj tudi Igor Grdina, Ivan Hribar nič več župan (ir Slovenska kronika XX. stoletja. 1900- 1941, Ljubljana 1995, str. 106, 107). 8 Janko Pleterski, Avstrija in Slovenci leta 1912-1913, Kro- nika, let. 23/1975, št. 2, str. 117, 118. 9 Častniki so morali med drugim že v kadetnici podpisati izjavo (Revers), da s svojo častno besedo jamčijo, da ne pripadajo nobeni tajni družbi in da: "[ich] auch in Zu- kunft niemals in eine solche eintreten werde." (prim, npr. Revers Hermanna Kunstla; v: Qualifikationsliste Hermann Kunstl, '1889; Qualifikationsliste, KA). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 polku. Tako je bila več kot polovica vseh samo- stojnih enot dvo-, tro- ali celo štirijezična.10 Skladno s tem je morala večina častnikov poleg nemščine pri svojem delu z vojaki uporabljati vsaj še en jezik. Vendar pa je položaj nemščine kot povečeval- nega jezika veljal za nedotakljivega. Še med sve- tovno vojno, ko je šlo monarhiji za nohte, so vo- jaški krogi zavračali uvedbo slovenščine za je- zik poveljevanja v enotah kranjskih strelcev: "Če bi bila pri kranjskih strelcih uvedena slo- venščina kotpoveljevalni jezik, bi bil to nevaren prejudic, saj bi pozneje slovanski poslanci lahko sklicevali na to, da je nekaj, kar je bilo mogoče pri tej formaciji, možno izpeljati tudi pri drugih enotah. "u Čeprav je bilo nesorazmerno veliko častnikov Nemcev, ne bi mogli reči, da pripadniki drugih narodov niso mogli napraviti kariere v vojski. Vrsta primerov nas prepričuje o nasprotnem; vi- soke čine je doseglo tudi nekaj Slovencev in ce- lo Judov. Odličen poznavalec častniškega kor- pusa, ameriški zgodovinar István Deák meni, da je bila armada v dobri meri "etnično slepa".n Kot rečeno, sta se položaj in vedenje armad- nega vrha z začetkom svetovnega spopada pre- cej spremenila. Izredne razmere in konec vsakr- šnega parlamentarnega nadzora so šle na roko tistim, ki so si želeli položaj doma urediti sebi po volji. Z vrsto ukrepov, ki so bili sprejeti v pr- vih mesecih vojne, so bile ukinjene ali omejene številne pravice in vojaško sodstvo je v vrsti pri- merov dobilo kompetence tudi nad civilisti. Po vstopu Italije v vojno je slovenske dežele dodat- no prizadela še razglasitev za "območje armade na bojišču", ki je civiliste podredila pristojnosti vojaških naglih sodišč.13 Moč vojske je v dvojni monarhiji tako narasla, da se v historiografiji go- vori o vojaškem absolutizmu. Dejavnost vojaških in drugih državnih orga- nov seveda ni ostala brez posledic; marsikdo je bil za kazen vpoklican, je končal v konfinaciji in 10 Istávn Dcák. Der k.(u.)k. Offizier, 1848-1918, Wien - Köln - Weimar 2995, str. 122. Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, str. 14. 12 1. Deák. Der k.(u.)k. Offizier, str. 228. 13 Podrobneje Janko Pletcrski na straneh 6 in 7 uvodne študije k.J. Pleterski (ur.), Politično preganjanje Sloven- cev v Avstriji 1914-1917. Poročilo vojaške in vladne ko- misije. internaciji, zaporu ali celo pred strelskim vo- dom. V nekaterih delih države je bilo to posebej izrazito. "Simptomatične so bile aretacije zaradi Sr- bom naklonjenih izjav in žalitev veličanstva, nujnost ukinitve skoraj vseh sokolskih društev in nekaterih drugih srbofilskih, antimilitaristič- nih in socialdemokratskih združenj [...] Posebej duhovščina je burkala duhove in vpoklicati je bilo treba toliko duhovnikov... "u Seveda nobeni državi ne moremo odreči pra- vice, da se brani pred prevratniki in vohuni. In ne gre zanikati, da je bil marsikdo povsem v skladu z zakonom obsojen za dejanja, ki jih je bil v resnici storil. Prezreti tudi ne smemo neka- terih protestov iz uradnih krogov, ki so pozivali k razumu in nepristranskosti. "Zaradi sedanjosti ne smemo pozabiti na pri- hodnost. Brezpogojno je treba preprečiti, da pretirana vnema zbuja občutke, ki se stopnjuje- jo do sovraštva do države, ki zajame najprej bližnje brez krivde prizadetih, nato pa vse širše kroge in se končno razbohoti v nevarnost za dr- žavo, ki se je ne da več zatreti z miroljubnimi sredstvi. [...] Žal se tako čez mero postopa z are- tacijami, da se mi to ne zdi nujno za zagotavlja- nje namenov kazenskega postopka. [...] S takim prenapenjanjem zakonsko priznanih pravic se daje potuha izgredom, ki učinkujejo zelo sra- motno. "•' Kljub navedenemu pa ostaja vtis, da se je dr- žavni aparat nesorazmerno "aperilproti Sloven- cem, pa ne le nasprotnikom države, sistema ali vojne. 'n6 A tudi tu lahko zaznamo razlike, če je bil položaj na Kranjskem še znosen, je bila situa- cija na Koroškem in Štajerskem, kjer Slovenci niso imeli prevladujočega položaja, zanje zelo zaostrena.17 Sistem preganjanja politično sum- 14 MaxfimilianJ Ronge, Kriegs- und Industrie-Spionage. Zwölf Jahre Kundschaftsdienst, Zürich-Leipzig-Wien 1930, str. 100. 15 Okrožnica c.kr. višjega državnega pravdnika iz Grad- ca Amschla z dne 1. septembra 1914, Präs. Z. 77/14 (navajam po: Janko Pleterski (ur.), Politično preganja- nje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Priloge poročilom vladne komisije (izbor), Viri 2, Ljubljana 1982, str. 99), prim, tudi okrožnico c.kr. namestnika v Gradcu z dne 19- avgusta 1914, Präs. Z. 1859/30 (prav tam, str. 100). 16 Petra Svoljšak, Ovadbe, aretacije, zapori (v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900-1941, str. 159) 17 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavi- jo. Politika na domačih tleh medvojno 1914-1918,¿/7/¿>- Ijana 1971, str. 22 VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE ljivih je deloval tako temeljito, da je za internaci- jo neredko zadoščalo že pijansko preklinjanje. Nekega Florjana Kozlevčarja, cerkovnika in dni- narja, so tako leta 1915 ovadili, ker naj bi 11. ju- nija istega leta doma v pijanosti pred soprogo Antonijo in hčerko Frančiško izjavil: "Ta stari osel (gemeint Se. Majestät [op. se- stavljavcaP misli, da bode znami delal kakor bo- de hotel, to prvo kroglo bodem spustil v cesarja, ta druge pa v tiste pse ministre. 'n8 Čez deset dni pa naj bi Florjan dodal še na- slednjo veleizdajalsko misel: "Sedaj sije cesar z dr... •.. obrisal, z nami abšidarji, ne bode delal kakor bi hotel.m Toda na svojo veliko žalost ob- lasti niso mogle zbrati dovolj dokazov za obsod- bo; žena in hči obtoženega nista hoteli pričati, ta pa je vse zanikal (oziroma je, po avtoritativ- nem mnenju majorja avditorja A. Jekareka, "la- gal").20 Postopek je bil zaradi tega po ustreznem paragrafu ustavljen, a pristojni vojaški povelj- nik je nesrečnega Florjana kot "politično sumlji- vega" dal internirati v domobranski garnizijski zapor v Ljubljani. Toda Florjan jo je še dobro odnesel; nekateri drugi so bili zaradi žaljenja ce- sarjeve osebe ustreljeni.21 Nič čudnega ni, da je ostri in monarhiji nena- klonjeni Jaroslav Hašek o avstrijskem pravnem sistemu tistega časa zapisal: "Tuje izginila veči- del vsa logika in § je zmagal, § je davil, § jepo- nemčeval, § se je smejal, § je grozil, odpuščal pa ni. '" Podobno usodo kot neznani Florjan Kozlev- čar pa so doživeli še mnogo bolj znameniti Slo- venci: Ivan Hribar, Fran Maselj-Podlimbarski, Fran Ilešič in drugi.23 Mnogi drugi pa so se ustrezno prilagodili "du- hu časa" in brez večjih posledic prebrodili te- žavno obdobje. Kajti dolg jezik in preveč iskre- nosti v takšnih časih nista bila zaželeni lastnosti, ,s Dopis etapno komande No. 3171 z28. junija 1915c.kr. Policijski direkciji v Ljubljani (Zgodovinski arhiv Ljub- ljana (ZAL), LJU - Varia, MAG.V - vojaški urad, škatla 140/4, fol. 1159b). Prav tam. Prav tam. 21 J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, str. 23- 22 Jaroslav Hašek, Dobri vojak Švejk. V zaledju (I. knjiga), Ljubljana 1952, str. 32. 23 P. Svoljšak, Ovadbe, aretacije, zapori, str. 159. 19 20 kot je Ivanu Hribarju v pogovoru menda modro zatrdil dr. Ivan Tavčar: "Vojska je vojska, f... J zato je treba previdno- sti, zakaj ob takem času je semtertje nevarna že kaka fraza, za katero bi se v normalnih razme- rah nikdo ne zmenil. Zato bom jaz na primer igral takšno hinavščino, da se bo svet čudil. '"4 Igralski talent dr. Tavčarja je bil očitno nemaj- hen, saj je sestavljavca "Političnih ciljev sloven- ske inteligence" uspešno pretental. Naj je bil si- cer še tako neprizanesljiv do slovenskih politi- kov, je dr. Schager o tedanjem ljubljanskem žu- panu pohvalno zapisal: "Kar zadeva sedanjega voditelja liberalnih Slovencev dr. Tavčarja, je lahko njegovo osebno obnašanje, odkar je župan Ljubljane (od 1911), označeno kot neoporečno... "*b Vendarle tudi oprezni dr. Tavčar ni uspel predvideti, da ne bo odgovoren le za svoja deja- nja, ampak tudi za dejanja svojih političnih so- potnikov. Če uporabimo besede armadnega majorja avditorja: "...seveda pa tudi njega zadeva odgovornost za politično delovanje njegovih strankarskih to- varišev. 'a& Slabše kot njen soprog jo je odnesla gospa dr. Tavčarjeva, ki je storila kar dve nezaslišani deja- nji. Leta 1910 je v Beogradu s srbskim kraljem Petrom plesala "srbski narodni ples kolo'27 in ob izbruhu vojne ni odložila reda sv. Save 4. stop- nje, ki ga je bila dobila malo za tem obiskom srbske prestolnice.28 Prav čudno je, da je bila ob vseh teh nedopust- nih prestopkih, ki jih je sicer previdni dr. Tavčar dovolil v lastni hiši in v stranki, skupna ocena ta- ko dobra. Da so morali biti kriteriji za uvrstitev med izbrance res strogi, priča tudi dejstvo, da mednje ni bil uvrščen niti monarhiji do konca zvesti dr. Šušteršič. Klub svoji "hiperlojalnosti"14 24 25 26 27 28 29 Ivan Hribar, Moji spomini, //. del, Ljubljana 1985, str. 104. Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, sir. 15. Prav tam. Prav tam, str. 6 Prav tam. Tako Igor Grdina v: Nekronani vojvoda Kranjski - dr. Ivan Suiteršič, Zgodovinski časopis, let. 50/1996, št. 3 (104), str. 378. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 si šef SLS za svoja prizadevanja ni pridobil naklo- njenosti armadnega kritika. Ta je sicer priznaval, da se je Ivan Šušteršič spretno izogibal "navad- nemu hujskaštvu"*0 - saj je v stranki v ta namen imel dovolj drugih hujskačev - a: "Vendarle je tudi dr. Šušteršič pri svojem poli- tičnem nastopanju v jugoslovanskem vpraša- nju vedno znova zastopal naziranja, ki so bila v hudem nasprotju z avstrijskim stališčem. "31 Zaradi političnega preganjanja so slovenski poslanci po odprtju parlamenta leta 1917 več- krat interpelirali. Položaj se jim je zdel tako kla- vrn, da je dr. Anton Korošec na seji 15. junija 1917 v zaključku ene izmed interpelacij o stanju na jugu monarhije pribil: "Vseh plasti slovenskega ljudstva se je polastila brezmejna togota na oblastnike in povzročitelje takega stanja; nekaj generacij ne bo moglo pre- magati jeze zaradi takih preizkušenj, ki po za- hrbtnosti, brezobzirnosti in nečlovečnosti še presegajo najhujše stiske slovenskega ljudstva med vojnami s Turki in ob času Francozov. '*2 Preiskavo v interpelacijah omenjenih prime- rov sta opravili tako vladna kot vojaška komisi- ja, vendar na podlagi obsežnih poročil niso bili sprejeti nikakršni ukrepi.33 Drži pa, da je pono- ven sklic parlamenta omogočil večji nadzor nad dogodki in da so bili do tedaj nekateri ukrepi že omiljeni ali odpravljeni,34 2. julija 1917 pa je bila razglašena še amnestija za politične zaporni- ke.35 To pa vendar ni pomenilo, da bi se obsoje- ni koroški poslanec Franc Grafenauer lahko vr- nil v državni zbor.36 30 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, str. 15. 31 Prav tam. 32 Navajam po: Feliks/. Bister, Anton Korošec, državnoz- borski poslanec na Dunaju: življenje in delo: 1872-1918, Ljubljana 1992, str. 200. 33 Prim. J. Pleterski (ur.), Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Poročilo vojaške in vladne komisi- je inj. Pleterski (ur.), Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917. Priloge poročilom vladne komisije (izbor). Pri sestavljanju odgovorov na interpelacije je sodelovala tudi P.-Gruppe - o njej pišem v naslednjem odstavku -, ki je dala na voljo svoj zbrani material (prim. 13/126:535, KA). 34 J. Pleterski (ur.), Politično preganjanje Slovencev v Av- striji 1914-1917. Poročilo vojaške in vladne komisije.srr. 7. 35 Janko Pleterski, Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno, Zgodovinski časopis, let. 24/1970, št. 5-4, str. 185. 36 Josef Lukan, Franz Grafenauer (1860-1935) - Volkstri- bun der kärntner Slowenen, Studia Carinthiaca Slove- nia 2. band, Klagen/urt/Cclovec 1981, str. 256, 257. Z resničnimi ali namišljenimi političnimi pre- stopniki pa se niso ukvarjale le vojaške in civil- ne sodne oblasti ali represivni organi. Zaradi "peremptorne nujnosti z vsemi sredstvi pobijati državi sovražno in zato tudi na razmere v ar- madi povratno delujočo propagando, kise izva- ja v mnogih delih monarhije"*1 je bila avgusta 1915 v okviru vojaške obveščevalne službe us- tanovljena posebna P(olitična) skupina (P(oli- tische)-Gruppe). Njene naloge so bile predvsem v pripravljanju: "različnih poročil o vsakokrat- nem stanju državi sovražne propagande. "38 Po- leg tega je skupina pod vodstvom stotnika do- deljenega generalštabu doktorja prava Richar- da Turbe sodelovala pri pripravi številnih ka- zenskih procesov in njen vodja je na nekaterih nastopil tudi kot vojaško-strokovni sodni izve- denec.39 Material za oceno stanja je skupina zbirala predvsem s pomočjo obstoječega vojaškega ob- veščevalnega aparata in z analizo domačega in tujega časopisja. Obdelala pa je tudi ves rele- vanten material, ki so ga med napredovanjem zaplenile avstro-ogrske armade (npr. material o češki dejavnosti v Rusiji, zaplenjen med ofenzi- vo Kerenskega). Posamezni referati skupine so se ukvarjali s Čehi, Poljaki in Ukrajinci, Jugoslovani, Madžari in Romuni, Italijani ter mednarodnimi gibanji (socialisti, cionisti, prostozidarji...).40 Med zani- mivimi problemi, ki jih je obravnavala P.-Grup- pe je kot primer naveden tudi Judenburški upor.41 Že imena odsekov nam kažejo, koga so v ar- madnem vrhu pojmovali za državi nevarnega. Gotovo ni naključje, da se nihče ni ukvarjal z nemškimi nacionalci, prav tako tipično za voja- ke je, da so si to zaslužili Madžari.42 Verjetno je na fronti v resnici držalo, kar so pred vojno pa- tetično zapisali propagandisti: 37 Dopis še/a generalštaba K. Nr. 13057 c. in kr. Vojnemu ministrstvu z dne 15- avgusta 1915 (prepis v: Nachlaß Ronge, •/126:520, KA). 38 Navajam po tipkopisu v zapuščini M. liongeja (Nach- laß Ronge, •/126:534, KA). Po tem tekstu sem tudi pov- zel delovanje P. Gruppe. W B/126:535, KA. 40 B/126:528 r, KA. 41 Rokopisni popravek na tipkopisu B/126:537, KA 42 "... saj na Ogrskem vse dela za to, da bi še [...] armado uničili"/*? dobro desetletje prej zapisal Franc Ferdinand (Nachlaß Krauss von Elislago, B/1408:4, KA). VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE "Na eno in isto povelje dvignejo katoliki in Judje, Grki, protestanti in Turki roko v molitev in k prisegi zvestobe cesarju in domovini, na Eno povelje gredo vsi združeni smrti nasproti, kri Nemcev in Slovanov, kristijanov in Judov se na bojnem polju steka v En velik tok. "43 V zaledju pa je bilo očitno vedno jasno, kdo je "naš" in kdo ne. Kdor je želel "kljubpolitičnemu zavezništvu z Nemci brezobzirno uresničiti svoje zelo obsežne nacionalne načrte"/^ je bil gotovo radikal in ni mogel računati z naklonje- nostjo vojakov. Zategadelj je bilo treba zmerno- sti in znamenje te je bila sklonjena glava, saj zmeren je bil tisti, "ki je znal ceniti vrednost nemške kulture. ",5 Seveda je bilo takšno stališče armade v dobr- šni meri posledica vojski lastnega konzervati- vizma in obrambe statusa quo pa tudi pomanj- kanja nasprotnih signalov od političnih vrhov in ne zgolj nemško-nacionalne usmerjenosti častnikov. A vendar je bilo tako ravnanje voda na mlin tistim, ki so v vojni videli priložnost za obračun z nadležnimi malimi narodi. Šef kabi- neta cesarja Karla grof Polzer Hoditz je pozneje z obžalovanjem zapisal: "Visoki vojaški poveljniki so se v gotovo pošte- no mislečem patriotizmu orientirali takoj po krilatici 'boja Nemcev proti Slovanom' in so zmogli dati tej orientaciji tudi praktičen • •6 izraz. '«í • Da so visoki častniki svoje ravnanje razumeli le kot "pošteno misleči patriotizem" je moralo od njih že zahtevati precej slab stik z realnostjo. A tudi mojster špijonaže Maximilian Ronge47 - 4i Danzer's Armee-Zeitung, 3 5.1900 (navajam po Erwin A Schmid!. Juden in der k.(u.)k. Armee - Jews in the Habsburg Armed Forces 1788-1918. Studia Judaica Au- striaca (Band 9). Eisenstadt 1989, str. 68). 44 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, str. 3 Takšno stremljenje je bilo v tem primeru pripisano "radikalni stru)i" slovenskih liberalcev pod vodstvom Ivana Hribarja. 45 Prav tam. Zmerni so bili tisti slovenski liberalci, ki so tako dobro sodelovali z nemško veleposestjo v kranj- skem deželnem zboru. 46 Arthur Graf Polzer Hoditz, Kaiser Karl, Zurich-Leipzig- Wien 1929. str. 142-143 (navajampo. Lojze Ude. Boj za severno slovensko me|o 1918-1919, Maribor 1977. str. 10). 47 M. Ronge je bil rojen 9.11.1874 na Dunaju. Končal je terezijansko vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu in 1896 vstopil v vojsko. Nato je 1901 končal še generalštabno šolo (Kriegsschule). Leta 1902 je kot od 1917 šef vojaške obveščevalne službe - je v svoji analizi delovanja P.-Gruppe prostodušno zapisal, da je bilo: "... pogosto v temelju različno pojmovanje ci- vilnih in vojaških instanc; medtem ko so bile pr- ve pogosto vodene od političnih oportunističnih ozirov, slednje seveda nikakor niso priznavale tovrstnih vidikov, temveč so kot najvišjo nalogo imele vselej pred očmi le izpolnitev vojnih na- menov [poudaril R.S.]."48 Kako v sklad s takšnimi trditvami spraviti mi- nuciozno analiziranje delovanja slovenskih po- litičnih strank in njih voditeljev v večkrat citira- ni brošuri, ki so jo 1916 iz Maribora poslali na vrhovno armadno poveljstvo, ali pa ugotavlja- nje judovskega porekla podrejenih častnikov, kar si je privoščil poveljnik neke brigade,49 pač presega intelektualni domet neznatnega civili- sta. Očitno so si nekateri visoki častniki zelo ši- roko razlagali vojne oziroma vojaške namene. Resnici na ljubo je treba povedati, da jih je ta- kratni šef vrhovnega poveljstva Conrad von Hötzendorf zaradi tega občasno grajal.50 Da so bili interesi države, kot so jih pojmovali posvečeni, nekolikanj v opreki s prizadevanji slovenske politike, nam lepo pokaže naslednji odlomek iz Političnih ciljev. "Slovencem prijazni so nasploh vsi Nemci de- žele tolikanj, kot ne iščejo boja s slovenskimpre- bivalstvom, ampak omejujejo svojo politično de- javnost le na čuvanje dosedanje veljave nemš- nadporočnik, dodeljen generalštabu, za eno leto prišel v štab ljubljanske 44. domobranske pehotne brigade. Svojo službo jo opravljal tako dobro, da si je prislužil izredno napredovanje. Leta 1908 je bil dodeljen obveš- čevalni službi generalštaba (Evidenzburo des General- stabes) in po kratki frontni službi leta 1917 postal šef le- te (Chef des Evidenzbureaus und der Nachrichten-Ab- teilung des Armeeoberkommandos). Poveljnik obveš- čevalne službe je bil do 1919. Po vojni je bil ministrski svetnik v uradu zveznega kanclerja. Po priključitvi Av- strije Nemškemu rajlui je bil interniran v Dachau Umrl je leta 1953 (biografijo povzemam zlasti po tipko- pisu Oskarja Regeleja, Ministerialrat General Maximi- lian Ronge t in drugih dokumentih, priloženih Qualifi- kauonsMste,Maximilian Ronge, '1874; Qualifikationsli- ste, KA). Svojo vohunsko dejavnost je Ronge popisal tu- di v dveh knjigah, ki sta izšli po vojni (M Ronge, Kriegs- und Industrie-Spionage in Maxfimilian/ Ronge, Mei- ster der Spionage, Zürich-Leipzig-Wien 1934). 48 B/126:537,KA. 49 E. A. Schmidt, Juden in der k.(u.)k. Armee, str. 69. j0 W. Lukan, Zur Biographie von Janez Evangelist Krek, str. 203, v op. 212. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 kega jezika v uradih in šoli, na prizadevanje, ki je očitno v skladu z državnimi interesi [!? R.S.]."51 Tovrstno razmišljanje zanesljivo daje novo vsebino "pošteno mislečemu patriotizmu" ne- katerih vojaških krogov. V takem miselnem mo- delu potem ni bilo težko v slovenskih prizadeva- njih po enakopravnosti videti rušenja države in v vsakem predvojnem stiku s Srbi državi sovraž- nega srbofilstva. Le pozorno je treba brati in po- slušati! Saj seje vendar dr. Šušteršič v nekem go- voru zavzel za trializem, Slovenec pa podpiral pravoslavne Srbe v balkanski vojni inje - neza- slišano! - bralcem priporočil roman Frana Mas- Ija "Gospodin Franjo".5- "Iz vsega tega izhaja, da se je klerikalna stran- ka [...] v svojih strankarskih organih in v javnem delovanju vedno znova udejstvovala na način, ki je bil zelo blizu pospeševanju velikosrbske ideje."5J Preden na nekaj primerih pogledamo metodo dela, ki je bila uporabljena za utemeljevanje tak- šnih sklepov, velja za primerjavo pogledati še eno vojaško poročilo o stanju med Slovenci. To je malo starejše in izvira iz drugega vira, njegovi sklepi pa so radikalno drugačni. Ob vstopu Italije v vojno na strani antantnih sil se je vrhovno poveljstvo armade začelo pri- pravljati tudi na možnost, da bi italijanske sile prebile šibko obrambo na Soči in prodrle do Ljubljane. Julija 1915 je zato vrhovno poveljstvo slovenskemu stotniku Viktorju Andrejki pl. Liv- nogradu poverilo "Akcijo Kranjska in Primor- y'e".54 Cilj akcije je bil pripraviti vstajo Slovencev, če bi Italijani zasedli Kranjsko. Da bi preveril ozračje med prebivalstvom in politične razme- re, je Andrejka dobil nalogo, naj se poveže s slo- venskimi politiki.55 Slovenski politiki iz kroga ljudske stranke so priložnost zgrabili z obema rokama. Na podlagi poročil, ki jih je Andrejka sestavil o pogovorih, so v obveščevalni službi vrhovnega poveljstva sestavili referat. Skrajšanega in na- 51 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, str. 16 52 Prav tam, 10, 11 in 12 53 slovljenega "Drža Slovencev v vojni" je Franz Conrad von Hötzendorf dal poslati državnim vrhovom.56 Vrh vojske se je na podlagi tega do- kumenta igral celo z mislijo o "ustanovitvi neke vrste slovenske vojne krajine",''1 ki naj bi pred- stavljala protiutež Madžarom in obrambo proti Italijanom. Že na prvi pogled je jasno, da gre za povsem drugačne poglede od tistih, ki so nekaj za tem na prišli dan iz poveljstva za jugozahodno fron- to. Razlika v pristopu je vidna že iz naslovov obeh spisov: če je poročilo vrhovne komande govorilo o stanju med narodom, je drugo govo- rilo o ciljih inteligence. Tudi besedilo Političnih ciljev poskuša - četudi malo prepričljivo in ne ravno dosledno - dokazovati razliko med poli- tično sumljivo, četudi ne odkrito veleizdajalsko inteligenco in zdravo avstrijsko usmerjenim na- rodom. Ali je bilo poročilo poveljstva jugozahodne fronte neposredna reakcija na stališča vrhovne- ga poveljstva, ki so bila poveljstvu v Mariboru znana, niti ni važno. Vsekakor po tem odzivu, katerega del je tudi tiskano poročilo "Die poli- tischen Ziele der slowenischen Intelligenz", kot pravi Lukan: "O podpori slovenskim političnim ciljem poslej ni bilo več govora - ad acta!'^ Seveda je tudi Slovencem naklonjeno poroči- lo gotovo v nasprotju z izjavami o delovanju ar- made, ki naj bi ga motivirali le vojni cilji. Sam vzrok za začetek akcije je sicer bil vojaško moti- viran, a nadaljnji razvoj je gotovo že segel glo- boko na območje političnega. Ob koncu se še enkrat vračam k Političnim ci- ljem in s primerjavo nekaterih odlomkov tega teksta z navedki iz časopisja in dejanskimi poli- tičnimi stališči slovenskih politikov želim poka- zati pristranskost in zavajanje, ki ga prežemata. Sicer bi kdo upravičeno lahko pripomnil, da je bil armadni analitik pač ostrega pogleda in bi- strega uma ter je znal odlično napovedovati. Kajti ni mogoče zanikati, da sta razpad dvojne monarhije in nastanek države, ki se je pozneje imenovala Jugoslavija, dobra argumenta za tak- šno tezo. Prav tam. str. 12. 5/' W. Lukan, Zur Biographie von Janez Evangelist Krek, str. 194. 195. 55 Prav tam, str. 195. 56 Prav tam, str. 196. Verjetno ta dokument kot "neko an- keto" omenja tudi Pleterski (J. Plelerski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, str. 59). 57 Prav tam, str. 201. 58 Prav tam, str. 203 VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE Dr. Schager tako navaja del Krekovega govora v kranjskem deželnem zboru ob razpravi o aneksiji Bosne in Hercegovine 16. januarja 1909. V poročilo je avtor uvrstil več navedkov iz tega govora, med drugim tudi naslednji stavek o Srbih. "Das serbische Volk, meine Herren, das sind unsere Neapolitaner; sie sprechen viel, sie sagen alles heraus, was sie in der Seele fühlen. Aus al- lem ersieht man, daß bei ihnen die Poesie vor- weigt und nicht die Realität. "*9 Res je Krek v govoru pokazal naklonjenost do Srbov, toda v nadaljevanju je rekel še nekaj o ve- likosrbstvu, kar pa je v poročilu ostalo gladko preslišano. "Tak nedosegljiv ideal je velika Srbija. Konsta- tiram hladno in kratko, da bi ta ideal bil tudi za splošnost, ne samo za Avstrijo, poguben. "^0 Ne moremo tudi zanemariti, da so bile Kreko- ve simpatije eno, njegova realna politika pa dru- go. Walter Lukan pravi: "Ostaja dejstvo, da Krek v svoji koncepciji juž- noslovanske države Srbov dolgo ni priznal za enakopraven dejavnik. [...] v svoji realni politi- ki, kije vendar sem in tja imela tudi oportuni- stične poteze, je Srbe brez pridržka upošteval še- le od druge polovice maja leta 1917. '** Da je slika, ki jo vidimo, lahko precej odvisna od tega, od kod gledamo, se lepo vidi iz dveh popolnoma različnih vtisov o istih dogodkih. V Političnih ciljih lahko beremo pritožbe zaradi pomanjkanja vojnega navdušenja med Ljubljan- čani, ki da je bilo posledica dolgoletne indoktri- nacije s strani slovenskih časnikov.62 Ivan Hri- bar pa v spominih pravi, da je bilo dan po napo- vedi vojne Srbiji: 55 Namenoma navajam po Die politischen Ziele der slo- wenischen Intelligenz, str. 10. V originalu je navedek sledeč: "Srbski narod, gospoda moja, to so naši Neapoli- taner Živahni so, govore veliko, govore vse, kar jim čuti duša. Po vsem se vidi, da prevladuje v njih poezija, in ne realnost." (Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, zasedanja od 27. marca 1908 do 29. oktobra 1910 (Po stenografičnih zapisnikih), 47. zvezek, str. 270). 60 Obravnave deželnega zbora kranjskega, str. 270. 61 W. Lukan, Zur Biographie von Janez Evangelist Krek, str. 167 62 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, str. 13- "to kar sem doživljal okoli sebe [...] skrajno gnjusno, človeškega dostojanstva nevredno. [...] Vse ulice vse hiše so se ozaljšale z zastavami. Ne- katere hiše so v njih kar tonile. Ni bilo namreč dovolj, da so bile oličene z dolgimi plahtami od strehe do tal, katere so si omislili patrijotični' hi- šni gospodarji; tudi stanovanjske stranke so ho- tele pokazati svoj patrijotizem' in so zato mno- ge iz njih razobesile zastavice ob vseh oknih svo- jih stanovanj.,