‘Posvetilm moCitev Božji materi Mariji Tresveta (Devica Marija! (D si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosita, pa rodita in z njim pod turizem trpeta. Ti si tudi naša mati: tvoja materinstvi rota nas je varovata stgzi zgodovino. Tebi izročamo sebe, da bi v motitvi in potori spreminjati svoja srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bite odprte za živtjenje in bi mtadim odtjivate duhovne vrednote. Tebi izročamo Certev na Stovenstem, da bi v zvestobi evangeliju gradita edinost. Tebi izročamo stovenstp domovino, da bi napredovata v tuči vere in trščanstega izročita. Tebi izročamo raše rojate po svetu, da bi ostati zvesti (Bogu in svoji domovini. Tebi, naša (Mati, se danes vsi stupaj izročimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešenitu, ti živi in tratjuje vetpmaj. (Amen. ov°li» naša Kraljica, da Ti ob slovesu Jv napišem pismo. Vem, da je moja roka neokretna in moje besede slabotne. Vendar se je moje srce veselilo vsega lepega, ki sem ga doživel tu, na Tvojem kraju. Pred očmi imam nešteto obrazov, ki sem jih videl v letih svojega bivanja ob Tebi. Se spominjate? Včasih ste prišli od daleč, včasih z utrujenimi nogami, velikokrat pa ste se pripeljali z vozilom. Pa vedno z enim namenom: poglobiti svoje duhovno življenje ob pomoči naše Matere. In koliko lepega so naredile vaše roke: toliko krasnih rož je bilo postavljenih iz čiste ljubezni. Dobre roke čistijo Tvojo hišo. Ne smem pozabiti tistih, ki so izvabljali prekrasne zvoke iz Tvojih orgel, in kolikokrat so zapela vaša srca v božjo slavo. Poslušaj, prežlahtna Gospa, toliko lepih pesmi, Tebi na čast zloženih. Veliki mojstri besede in srca, od Boga in Tebe navdihnjenih, so nam jih dali. Tvojo lepoto in dobroto, Tvoje sladkosti in bridkosti, Tvojo čast in hvalo opevajo globoko, prisrčno in pobožno. Zares, v letih svojega bivanja na Sveti Gori sem slišal mnogo pesmi, ki so Ti jih peli Tvoj romarji. In vse te lepe pesmi so vzbudile v vas, bratje in sestre, željo po še lepših. In vse najlepše pesmi romarjev se mi zdijo premalo lepe, srce se ne odpočije v njih, želi si pesmi in petja, kakršnega ne premore dolina solza. Kraljica Svete Gore, poglej, koliko darežljivih rok je lepšalo Tvoje svetišče, popravljalo dotrajano. In kapelica Treh modrih, Marija, prva pozdravlja tiste, ki hite k Tebi. Koliko sveč je bilo prižganih Tebi v čast v kapelici v atriju. In Marijanski muzej razodeva globoko pobožnost naših prednikov do tebe, Gospa. Naj končam pismo s tole prošnjo, o Mati in Kraljica: Daj, da naša ljubezen do Tebe nikdar ne ugasne, daj, da bo vsak dan svetlejši. Naj se zopet in zopet vnema ob Tvoji podobi tu, na Sklanici. Bodi življenje našega življenja, da bomo mislili in delali, se veselili in trpeli s Teboj, zate in za Tvojega Sina, ki ga nosiš v svojih rokah. Da bomo s Teboj in po Tebi naredili nekaj lepega zanj. In ko bo prišel naš čas, moj in vseh, ne pozabi nobenega izmed nas! Prikliči nas, o Mati, k Bogu in nas pospremi v lepa nebesa. Tam Te bomo videli, tam Ti bomo prepevali najlepše pesmi vekomaj! fr. T^cmAcU- tfonjafr. ore ddvetogoriLa llrtiljica '(joróne Uóune % daj je na Sveti Gori razstava o razvoju in pomenu njene božje poti. Pripravil jo je svobodni umetnik slikar Cvetko Vendramin iz Solkana. Razstava kaže, kako verski čut izraža občudovanje zemlje in neba in kako človekova misel dosega, kar ni mogoče gledati z očmi in ne tipati z rokami. Postavljena je v samostanski Frančiškovi dvorani. Frančišek kliče na Sveto Goro, ki jo je Marija izbrala za svoj dom. Marija hoče, naj bi v njenem domu vsi ljudje bili njena družina, naj bi med njimi vladal mir in naj bi vsem bilo dobro. Med razstavljenimi deli je tudi slika sv. Frančiška, delo novogoriškega slikarja Rudija Pergarja. V katastrskih mapah, starih nad 200 let, v gradivu novogoriške zemljiške knjige, pa je ohranjeno tudi ledinsko ime Frančiškov hrib (Colle San Francesco). Ta hrib je na vzhodnem vzvišenem koncu Sle-menjaka. Ime Slemenjak navaja grgarska župnijska kronika, ki tako imenuje podaljšek Svete Gore proti vzhodu. Zdaj je novogoriška Upravna enota izdala dovoljenje za postavitev Frančiškovega spomenika na Frančiškovem svetogorskem hribu. Najlepši spomenik sv. Frančišku pa je upravljanje Svete Gore v duhu njegovega spoznanja, ki pravi: »Bratje naj si ničesar ne prilaščajo, ne hiše ne kraja ne druge reči« (2Fvod 6,2). Frančišek je vse reči imel za božjo lastnino in zato naj si ne bi njegovi bratje ničesar prilaščali. Tudi to je neki način, da bi dali Bogu, kar je božjega. Avstrijski nadvojvoda Karel je leta 1565 prepustil Sveto Goro v oskrbo frančiškanskim beguncem iz Bosne. Prepustil jim jo je v oskrbo, ne pa v last. Cesar Jožef II. je leta 1786 preselil frančiškane s Svete Gore v Gorico. Uklonili so se tej selitvi, da bi dali Bogu, kar je božjega. Niso mislili, da je Sveta Gora njihova. Z odobrenjem avstrijske državne oblasti je leta 1900 goriški nadškof kardinal Jakob Missia sklenil s frančiškani pogodbo, da bodo spet oskrbovali Sveto Goro. V tej pogodbi je določeno, če bi frančiškani zapustili Sveto Goro, da bi tedaj ta spet prišla v last goriške nadškofije. V današnjih razmerah pa to pomeni, da bi prišla v last koprske škofije. Iz tega je razvidno, da so frančiškani na Sveti Gori oskrbniki, ne pa lastniki. Kot oskrbniki so v službi goriškega ljudstva in seveda njegovih zakonitih predstavnikov, oblastnikov. O svetogorskih frančiškanih in deželnih oblastnikih govori tudi stara svetogorska listina, ki je ohranjena v Arhivu Slovenske frančiškanske province v Ljubljani in ima tam v zbirki starih svetogorskih listin številko 24. Pisana je v latinščini in sem jo v slovenščino prevedel: V Kristusovem imenu! Amen. 1603, v prvi indikciji, 18. marca. Opravilo izpolnjeno v samostanu manjših bratov pri sveti Mariji na Gori nad Solkanom v navzočnosti spodaj navedenih prič. Pri opravilu je bil presvetli gospod Herman Attems, sin presvetlega gospoda Jakoba. Z vdano pobožnostjo do svete Device je osebno in za svoje dediče izvzel in oprostil za zmeraj, dokler bodo on, presvetli gospod, in njegovi dediči lastniki nadvojvodovske-ga dohodkovnega urbarja, častitljivo cerkev slavne Marije na solkanski gori letnih davkov in dajatev, vpisanih v navedenem urbarju in jih v nadvojvodsko blagajno častiti upravitelji častitljive cerkve vsako leto oddajajo. Tako bo od zdaj v prihodnje veljalo, kadar bi izterjevalci davčnega urada prišli pobirat zgoraj navedene davke k tej navedeni sveti in častitljivi cerkvi, da nikoli ne smejo na noben način cerkve nadlegovati, ampak da bo vedno oproščena. S tem pristavkom samo, da so častiti očetje gvardijani navedene častitljive cerkve za vedno dolžni in morajo, dokler bo presvetli gospod lastnik, kot je navedeno zgoraj, kakor jih isti presvetli gospod goreče prosi, darovati ali preskrbeti za darovanje vsako leto na spodaj navedene dneve pet petih maš, namreč dne 19. avgusta za dušo presvetlega gospoda Jakoba, njegovega očeta; 29. decembra za dušo presvetle gospe Katarine, njegove matere; 29. julija, na rojstni dan istega presvetlega gospoda Hermana; 18. avgusta, ker je ta dan bila rojena presvetla gospa Uršula, njegova žena, in na praznik svetega Jurija, ker sta tega dne navedena presvetla gospod in gospa Herman in Uršula sklenila sveto zakonsko zvezo in naj ta dva, dokler bosta živela, in po smrti njuni duši, pobožno priporočajo v varstvo blažene Device Marije. Ta dar, oprostitev in denarno pomoč, kakor je zgoraj zapisano, je prečastiti Janez Baronius iz Salerna, predstavnik častitega solkanskega samostana nje, blažene Device, tukaj navzoč, v imenu častitljive cerkve zase in za svoje naslednike sprejel z obljubo in z obveznostjo maše darovati ali poskrbeti, da bodo darovane vsako leto vedno, kakor je zgoraj zapisano. Pri tem pa so navzoči presvetli gospod Herman Attems in Krist Besim-pergler, povabljeni in naprošeni priči. V Kristusovem imenu! Amen. 1605, v tretji indikciji, sreda, enajsti dan meseca maja. Opravilo izpolnjeno v solkanskem samostanu svete Marije na gori. Navzoči sta bili spodaj navedeni priči. Pri opravilu je bil presvetli gospod svobodni baron Herman Attems, zemljiški gospod Svetega Križa, nadvojvodski svetnik in komornik i.dr., ter presvetla gospa Uršula, njegova žena, navzoča sta bila tudi gospoda Federico in Janez Jakob, sinova navedenih zakoncev. Iz izredne pobožnosti do preblažene vedno device Marije isti gospod podari zase in za svoje sorodnike za vselej častitljivi solkanski cerkvi svete Marije na gori dve voščeni sveči, težki po eno libro, in dva zlatnika, v denarju 765 krajcarjev za vsak zlatnik, ali namesto teh dveh zlatnikov en star pšenice goriške mere po izbiri tega presvetlega gospoda in njegovih dedičev. To je treba izročiti in oddati iz imetja in premoženja Svetega Križa, začenši letos in traja naj vedno s tem pristavkom samo, da so častiti redovniki navedene častitljive cerkve dolžni darovati sveto mašo trikrat na leto za srečno življenje teh presvetlih plemenitih zakoncev in njunih sinov, dokler bodo živeli, ter za večni pokoj njunih duš po smrti in končno za zveličanje duš vseh živih in pokojnih te plemenite hiše od zdaj dalje ter za ohranitev gradu in premoženja, kakor je obljubil častiti oče Bonaventura Žbona, sedanji samostanski gvardijan, kije to dolžnost sprejel zase in za svoje naslednike za zmeraj. Svete maše bodo morali darovati dne 29. februarja, 5. marca in 11. aprila in na te dneve bodo ti presvetli gospodje in njih dediči in nasledniki vedno morali poslati prej navedene sveče z denarjem ali pšenico častitljivi cerkvi. Navzoča sta gospoda Janez Jakob Vinta-na, Goričan, in gospod Oktavij Pavia iz Mantove, povabljeni in naprošeni priči. Janez Krstnik Corona, apostolski in cesarski notar, je naprošen napisal obe zgornji listini in vse lastnoročno uredil in overil s svojim dostavljenim uradnim znakom. 4 * -tr*- ++ >~r -/ —j,1- r ' — 41 'fjctic-i *4" vš ;sag*jfc To sta torej dve listini o ustanovnih mašah, naročenih v razdobju dveh let. Obe listini sta napisani na isto pergamentno stran in obe je napisal isti notar. Svetogorski brat gvardijan Janez Baronius iz leta 1603 je umrl istega leta, dne 21. aprila. (Glej svetogorski nekrologij!) V listini iz leta 1605 je navedeno, da je svetogorski gvardijan brat Bonaventura Žbona. »*•_" -t-%. V.C-f- Uff) Ji - .* t e* * — . . fft'frVrTr'I 24 Sìuetoyorsha . ra (jtea Ta je pozneje bil izvoljen za provincia-la, to je predstojnika vseh bosansko-hr-vaških frančiškanov, ki so jim pripadali tudi frančiškanski samostani v Sloveniji. Za časa te njegove službe so leta 1623 začeli zidati samostan zraven svetogorske cerkve in so ga dozidali leta 1627. Do tedaj so frančiškani na Sveti Gori bivali v hiši za duhovnike, ki je bila že pred njihovim prihodom na Sveto Goro sezidana tam, kjer zdaj stoji svetogorska gostilna. Grof Herman Attems je kupil leta 1605 od grofa Henrika Matije Thurna grad in gospostvo Sveti Križ na Vipavskem. Avstrijski nadvojvoda Karel ga je tedaj povzdignil v stan barona, da si je mogel uradno privzeti vzdevek »svetokriški« (PSBL, Attems). Tudi iz naše svetogorske listine je mogoče začutiti, da mu je bilo pri srcu svetokriško gospostvo in grad. Listina pravi, da je grof Herman Attems izvzel svetogorsko cerkev iz obveznosti za davke in jo oprostil dajatev. Toda v resnici je samo spremenil plačevanje davka, ker je pri svojem izvzetku in svoji oprostitvi takoj pristavil, da morajo frančiškani na Sveti Gori vsako leto opraviti pet petih maš zanj in za njegovo družino. Tako so frančiškani tudi to, kar je cesarjevega, dajali Bogu kot nekaj božjega. fai. Pavzi 'Kiajnik 077H CjOlicaue, uenec tem ile ite ie rože zlate, •l z zaupanjem zro ue> 'e nove 'ač te rože zt •i z zaupanjem zro ve> imajo domovje ivojt 'orno órca ^3z óvetofforóbe zcjodoulne Foto: Sveta Gora - pogled z zahodne strani (foto-arhiv) ■v /četudi nimamo nikakega poročila o ^^turškem opustošenju Marijine cerkve na gori nad Solkanom, zanesljivo lahko sklepamo, da je bila tista starodavna cerkev v turških bojih oropana, opu-stošena in požgana in je pozneje kot razvalina popolnoma razpadla. Točka, kjer je cerkev stala, je bila zelo važna že kot razgledna točka; pomisliti pa moramo tudi, da je tam mimo nad Grgarjem bila najlažja možnost prehoda na Kanalsko, ker je bila tesna soška dolina med Solkanom in Plavami še brez prehodne ceste. Turki so vlekli s seboj velik tren 2Ó ^Si'etogorjha . J\raf/ica ropa in so morali za ta tren poiskati lažje prehodne in prevozne poti. Vemo iz farne kronike kanalske, da je šla še leta 1575 cesta, ki je vodila iz Gorice proti Kanalu, čez Grgar in so tam čez istega leta vozili nov zvon v Kanal. Če so torej prodirali posamezni jezdeci ali manjši oddelki po tesni soški dolini, so se valile večje čete Turkov gotovo po Grgar-ski strani mimo Svete Gore in ob taki priliki so cerkev na gori obiskali in jo opustošili. V Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda beremo: »Monštrance, kelihe, mašno obleko, knjige, oltarna pregrinjala in druge cerkvene dragocenosti so Turki ugrabili; božje hiše so iz-premenili v hleve, kjer so plesali in počenjali najostudnejše razuzdanosti.« Da so bile v tistih časih turških navalov mnoge cerkve po naših krajih resnično porušene ali opustošene, nam priča kanalska farna kronika, ki je sicer precej nepopolna, pa nam omenja zgraditev cerkve na Gorenjem polju 1484 in posvečenje te cerkve 1491, posvečenje avške cerkve 1481, posvečenje cerkve v Levpi 1495. Te cerkve so bile opustošene od Turkov in na novo pozidane. Tu so omenjene le nekatere; prav gotovo je bilo porušenih še veliko drugih. Iz tega opisa bomo lažje razumeli usodo Marijine cerkve na gori nad Solkanom. Četudi nimamo ohranjenega nobenega zgodovinskega sporočila, ki bi govorilo o opustošenju te starodavne cerkve, si lahko ustvarimo živo sliko tega opustošenja, ki je povzročilo, da je polagoma prišla ta cerkev pri ljudstvu popolnoma v pozabo tako da po Marijinem prikazanju leta 1539 in ob času zidanja nove cerkve leta 1541 že ni bilo več spomina na nekdanjo cerkev. Ker so zaradi grozovitih opustošenj imeli ljudje veliko dela z obnavljanjem domov in domačih cerkva in so tudi silno obubožali, je pač verjetno, da zato niso poskrbeli za obnovitev Marijine cerkve na gori, ki jim je bila že nekoliko preveč oddaljena. Ko so starejši ljudje pomrli, so mlajši vedno bolj pozabljali na to cerkev. Razpadala je in naposled docela razpadla. Da je stala na sedanji Sveti Gori Marijina cerkev že pred letom 1400, nam do- volj jasno pričajo navedeni zgodovinski podatki prof. dr. Franca Kosa. Poleg teh podatkov pa nam je v dokaz tudi najdena marmornata plošča ob graditvi cerkve po prikazanju o kateri bomo še govorili. Sedaj lahko z zanesljivostjo trdimo: Ta plošča je ostanek nekdanje Marijine cerkve na tem svetem kraju. Je starodavni spomenik, ki nam priča, da je bila ta gora že v davnini posvečena Mariji in da že tudi zato zasluži ime Sveta Gora. Ko po-stoji pobožni romar pred tem starodavnim spomenikom, naj se zaveda dejstva: Že v starodavnih časih je stala na tem mestu Marijina cerkev. Pred davnimi stoletji so tukaj pobožni domačini častili Kraljico nebeško in jo pozdravljali: »Ave! Zdrava Marija ...« Turške grozote so tisto starodavno cerkev opu-stošile in porušile. Toda Marija je hotela, da jo tu častimo in prosimo milosti. Vrnila se je ob prikazanju sem na svojo goro, zapovedala je, obnoviti od Turkov porušeno svetišče, ko je naročila Uršiki pastirici: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi!« Tukaj na svoji Sveti Gori hoče vladati Svetogorska Kraljica s svojo milostjo in dobrotljivostjo. Prihajajmo k njej z zaupanjem in ljubeznijo! (Se tuufaifyuje.) (Vir: Svetogorska Kraljica, 1938 - 1939) Že v starodavnih časih je stala na tem mestu Marijina cerkev. Pred davnimi stoletji so tukaj pobožni domačini častili Kraljico nebeško in jo pozdravljali: »Ave! Zdrava Marija ...« —jpomiru Re ornante z r v/anjo na Sveto (jc po drucfi ói/etot/ni vojni ilo je tistega leta, ko je bila sveto-U gorska podoba Božje Matere še v begunstvu. Zvedeli pa smo, da je bila prinesena na Kostanjevico pri Gorici in nato v Solkan, da je bila tam med svetim misijonom. Rečeno je bilo, da jo bodo v ponedeljek po misijonu nesli v njeno stalno bivališče na Sveti Gori. Še ponoči smo se navsezgodaj iz našega zaselka Lovišče z veseljem napravili na božjo pot, da bomo spremljali Božjo Mater na Sveto Goro. Dve uri smo pešačili do železniške postaje Kanal in vprašali za vozni listek do Solkana. Toda na postaji nam tisti dan voznega listka do Solkana niso hoteli dati. Bilo je to ponoči, a mi smo potovali vseeno peš ob Soči do Solkana. Ob ranem jutru smo prišli v solkansko cerkev. Samo v klopeh je bilo nekaj malega ljudi. Ne gre mi iz spomina, kako sem bila trudna, ko sem se ustavila v cerkvi. Nisem mogla klečati na tleh, ne stati pokonci. Čevlji so me tiščali. Bili so mi tesni. Utrujenost je bila vedno večja. Ker iz spoštovanja v cerkvi nisem smela sesti na tla, sem sklenila, da bom počakala samo tako dolgo, da poneso podobo Matere Marije na goro, potem pa takoj grem na postajo in se odpeljem domov. Duhovniki so bili pripravljeni na procesijo, nosilnica s podobo je čakala, da jo dvignejo, v cerkvi je bilo le malo ljudi. Ko pa smo s podobo prišli iz cerkve, je povsod mrgolelo ljudstva, da so bili vsi prostori polni. Na vseh obrazih se je poznalo spoštovanje ob slovesnosti. Vsi so mirno čakali na odhod. Jutranje svetlorumeno sonce je takoj objelo ves svetogorski hrib, da je bil ves pozlačen. Meni pa je popolnoma izginila vsa trud-nost, pozabila sem na svoj prejšnji sklep in zelo rada hodila z množico romarjev. Čeprav so duhovniki ukazovali, naj hodimo po dva in dva, je bila vsa cesta polna ljudi. Stalno so ponavljali, naj hodimo po dva in dva, a ni nič zaleglo. Za Sveto Goro pa se je na nebu pokazal bel oblaček, kot bi bil moški plašč. Oblaček se je širil in se začel prašiti, kot bi se kadila iz njega pšenična moka. Pomislili smo, da bo to dež. Oblačnost seje vedno bolj širila in dež je naraščal, a romarji smo bili brez dežnikov. Nič nismo mogli narediti, ampak smo morali pustiti, da nas moči. Pol hriba smo že prehodili, ko me prešine misel: Marija, saj bi lahko ustavila ta dež, ker se toliko ljudstva moči na tvojem romanju. Ozrem se nazaj in vidim vse obraze v blaženi zadovoljni sreči. Rekla sem si: Če so vsi tako zadovoljni, zakaj bi jaz ne bila. Ko smo prišli do cerkve, je ta bila tako polna, da smo ostali pred pragom. Naprej ni bilo mogoče iti, ker je bila cerkev prepolna. Slišali smo slovesno petje duhovnikov, ki so z močnim glasom peli psalme ali hvalnice. Nam, ki smo bili premočeni do kože ni kazalo drugega kot zapustiti Sveto Goro in iti domov. Po peturni hoji smo prišli domov premočeni, a zdravi in srečni. Čevelj na eni nogi se mi je tako pokvaril, da se je opetnica posedla prav do dna. Čeprav je bil nizki čevelj in popolnoma nov, se je pri hoji slišalo: hlip, hlap. Toda to je bilo šele pri povratku s Svete Gore in hodile smo skupaj samo štiri iz Lovišča. Meni je bilo seveda težko, ker so moji čevlji bili novi in sem imela samo te. Kupljeni so bili pol na bone, pol za denar. Po vojni se ni dalo nič kupiti, ker trgovine niso imele zalog in tudi kmečki ljudje nismo imeli kaj prodati, da bi dobili bone. Tega sem se zavedala, ko sem hodila s pokvarjenim čevljem domov in vsak hlip, hlap mi je odmeval pri srcu. Pa to mi ni preprečilo občutka sreče, ker smo to romanje opravili. Za moj čevelj tudi noben človek ni vedel razen naših doma. Ne vem, kdaj je bilo, gotovo pozneje, ko sem šla v Gorico, kjer je pri naši teti stanovala neka gospodična srednjih let, ki mi ponodila, naj pomerim njen čevelj. Bil je prav za mojo nogo. In mi je kar podarila tiste čevlje. Vsa srečna sem se ji zahvalila, pa tudi vprašala sem jo, koliko ji dolgujem. Pa mi reče: »Nič nisi dolžna zanje.« Bila sem na vso moč presenečena in sramovala sem se svoje revščine, ki je sama nisem bila kriva. Povem, da mi je duša od veselja pela s srcem vred. Ko sem šla mimo cerkve, sem stopila vanjo in se zahvalila Božji Materi za to dobroto. Veste, koliko čevljev mi je leto za letom darovala omenjena gospodična celih dvajset let. In še bi mi jih bila darovala, če je ne bi bil avto povozil. Tako je bila poškodovana, da osem mesecev ni vstala s postelje. Nihala je med življenjem in smrtjo. Umrla je. Jaz pa se je spominjam vsak večer z molitvijo. Dokler živim, se je bom hvaležno spominjala. Trdno sem prepričana, da mi je to dobroto izprosila svetogorska Božja Mati. Zato ji bodi hvala, tisočkrat hvala. Hvaležna "Tftasiifa- Lovišče, 25. marca 1980. Opomba. Romarica Marija Bajt je svoje romarske spomine napisala svojemu župniku Jožku Kraglju, on pa jih je ponudil Sve-togorski Kraljici. Za objavo jih je jezikovno uredil in pripravil brat Pavel Krajnik. n memonam • • • Ljubinica Fiirst je žena znamenitega arhitekta Danila Fiirsta, predstavnika generacije slovenskih arhitektov, ki so se po študiju pri Plečniku podali na samostojno ustvarjalno pot sredi tridesetih let. Po njegovih načrtih je prenovljena kapela prikazanja. + czCjul 'imca ouar o smo v teh dneh praznovali AVmaterinski dan, sem nehote pomislil na gospo Ljubinico in na to, da se od nje poslavljamo v dneh praznovanja materinstva, saj je bila pokojna Ljubinica z vsem srcem in dušo, z vsem svojim časom in močmi mati in to z ljubeznijo, kakor da so ji ob njenem rojstvu njeni številni bratje in sestre kar prerokovali, ko so ji izbrali ime Ljubinica: njeno življenje in njen poklic bo ljubezen, kar je z vso odgovornostjo, dostojanstvom in velikodušnostjo opravljala. Ob včerajšnjem prazniku Marijinega oznanjenja sem hkrati pomislil na nebeško mater Marijo in si predstavljal, kako se srečujejo z njo naše matere ob smrti, kako skupaj z njo pokramljajo o svojih otrocih, o opravljenem delu, o možeh, o družinah - in kako si lahko predstavljam, kako sta se srečali mama Ljubinica in Mati Marija in ugotavljali sorodnost njunih življenjskih poti na zemlji, sorodnost tako v ljubezni kakor v križu: rb» kakor je bila Marija iz kraljevskega Davidovega rodu, tako je bila Ljubinica iz plemenitega županovega rodu in kakor velja, da plemenite ljudi krasi skromnost, milina in smisel za služenje, tako lahko trdimo, da so Ljubinico krasile prav te vrline: bila je plemenita, ponosna in močna levinja, ki je vse to pretapljala v ljubezen in služenje. kakor je Marija vso svojo življenjsko kariero posvetila sveti družini, tako se je Ljubinica potem, ko je na Dunaju diplomirala kot solo pevka, odpovedala odru slave in časti in si izbrala najpristnejši oder ljubezni - družino, sprejela najodličnejšo vlogo zveste žene in ljubeče matere, ter v njej s svojim dolgim, darovanim življenjem odpela pet velikih arij: arijo zakonskega življenja z možem Danilom in potem štiri ljubezenske arije za svoje sinove Boštjana, Janeza, Miha in Jožeta in končno na kalvarijskem griču starosti odpela tudi svoj Requiem aeternam; <%» z gotovostjo sta se z nebeško Materjo prepoznali v begu v Egipt, saj se je morala Ljubinica z možem in potem tudi z otroki večkrat seliti iz Maribora na Bled, pa v Kidričevo, pa zopet na Bled in v Ljubljano, okušati odsotnost moža in skrb za sinove; <%<> prepoznali sta se lahko z nebeško Materjo tudi v največji bolečini, ki lahko prizadene materino srce, Pietà z mrtvim sinom v naročju - pokojna mama Ljubinica je to doživela kar dvakrat; rh- kakor se je Marija veselila in zbirala okoli sebe prvo občestvo Cerkve, tako je Ljubinica zbirala in se veselila občestva svoje širše družine z enajstimi vnuki in štirimi pravnuki, ki so jo prekrstili v Momo in ji kljub mnogim preskušnjam in trpljenju še zmeraj uspeli priklicati nasmeh na usta; Ljubinica se je lahko pred Materjo Božjo pohvalila, čeprav tega nikoli ni počela, kako je trdno stala možu Danilu ob strani: kakor nevsiljivo pomladno sonce, ki kliče kali življenja, tako je s svojo tiho prisotnostjo, ljubeznijo, zanesljivostjo in redom navdihovala ustvarjanje možu arhitektu in mu dajal moč, kakor tudi svojim sinovom pri njihovem odraščanju in študiju; <%■> vera je seveda prevelika skrivnost, da bi jo lahko presojali pri posamezniku, toda življenje pokojen Ljubinice in njen odnos do svetišča nam govorita, da je zajemala iz Boga in iz zaupanja vanj, da je božjo ljubezen skozi sebe pretakala v ljudi, da je njena vera vseskozi preraščala v življenje ljubezni. Pesnik Vienillot je zapisal: »Kadar umrem, tedaj ne recite, zaspal je in sanja. Temveč recite: prebudil seje in sedaj gleda to, o čemer je sanjal!« Tako tudi mi upamo, da se je sedaj pokojna mama Ljubinica prebudila v tisto resničnost, ki jo je v tem življenju z ljubeznijo gradila, prebudila v resničnost, kjer ni več staranja in bolečine, v resničnost svojih dveh pokojnih sinov Janeza in Miha in svojih pokojnih bratov in sester, v resničnost, kamor tudi mi sami hitimo za njo, zato upamo, da lahko tudi nanjo naobrnemo Jezusove besede: »Odhajam, da vam prostor pripravim, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz!« Pcude QaJiofi Ljubljana Žale, 26.03.2004 Iskreno se Vam zahvaljujem za izkazano sočutje ob boleči izgubi moje Ljubinice! Danilo Fiirst Kapela prikazanja, bratje frančiškani v molitvi ^Oi'etoiforiba ^J^rafjica 31 Marec 6. Romarji iz župnije Latisana pri Vidmu (Udine). 7. Procesija križevega pota s Prevala. 12. Študentje in študentke iz Ljubljane k duhovni obnovi v Domu Tau. 13. Društvo podeželske mladine iz Ivančne Gorice. 14. Procesija križevega pota s Prevala. Romarji iz župnije Renče, nekaj izmed njih peš. 19. Sestre klarise iz Gorice. 20. Romarji iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Romarji, okoli 50, ob 50-letnici Cvetke Vodopivec. 21. Procesija križevega pota s Prevala. 25. Pogrebna maša za pok. prof. Viktorja Nemca. 28. Procesija križevega pota s Prevala. April 3. Grgarci po svojem priključku k Romarski poti treh svetišč. Priključek je v Grgarju blagoslovil škof Metod Pirih. Društvo invalidov Vrhnika. Pripravniki na birmo iz župnije Šmartno pod Šmarno goro. Pripravljali so se v Domu Tau. 4. Velika procesija križevega pota s Prevala. 12. Italijanski romarji iz Trsta. Izletniki iz Idrije. 17. Pripravniki na birmo iz župnije Kamnje. Izletniki iz Juršincev. Izletniki iz Novega mesta. Izletniki iz Maribora. Dijaki in profesorji tehniških šol v Sloveniji. Pripravniki na birmo iz župnije Šembid (Podnanos). Pripravljali so se v Domu Tau. 18. Župnijsko romanje od Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. 23. Zdravniki iz Ljubljane. Društvo kmečkih žena iz Kranja in Naklega. 24. Romarji iz župnije Bežigrad v Ljubljani. 25. Župnijsko romanje iz Šempetra pri Gorici. Otroci iz župnije Prvačina Pripravljali so se na birmo v Domu Tau. Dekanijsko romanje iz Ilirske Bistrice. 27. Romarji iz župnij Bukovščica in Mirna Peč. 29. Angleške gospe v spremstvu slovenskega vodiča. Maj 2. Župnijsko romanje iz Kromberka. 3. Redovnice manjše sestre Marije Brezmadežne z Brezij. 7. Pričevalke, ki so osebno poznale božjega služabnika Jakoba Ukmarja. Njihovo pričevanje je v samostanski kapeli snemala italijanska televizija. 8. Romarji iz župnije Hajdina pri Ptuju. Skupina invalidnih otrok iz Kranja. Romarji iz župnije Šlovrenc v Goriških Brdih, prišli peš. 9. Župnijska romanja iz Solkana, Šempasa in Vogrskega ter iz Vrtojbe. Redovnice hčere Marije Pomočnice iz Padove. Izletniki iz Trsta. 11. Rekreativke iz Mozirja in nekaj tudi iz Nazarij. 12. Misijonar Pavle Bajec s Slonokoščene obale v Afriki je poročil tukaj neka zaročenca. 14. Izletniki iz kraja Asti v Italiji. 15. Romarji iz župnije Kozje. Izletniki iz Braslovč s svojim županom. Romarji iz Stare in Nove Oselice, prišli peš. Izletniki iz Maribora. 16. Društvo slovenskih izobražencev iz Slovenije, Trsta in avstrijske Koroške. Župnijsko romanje iz Črnič in Batuj. 18. Dva postulanta za vstop v red manjših bratov iz Krmina (Cormons) z bratom Darijem Jekičem. 19. Romarji iz župnije Voltaleazzo v Padovi. Romarji iz župnije Cassola iz Vicenze. 20. Romarji iz župnije San Lorenzo v Pordenone. 22. Zlatoporočenca Cvetko in Pavla Lazar iz župnije Kal nad Kanalom. Vojaški kurat je poročil zaročenca Bratuž - Curk, orglanje in petje. 23. Romarji iz župnije San Martino Salt di Pavoletto,Udine. Romanje obeh Goric z nadškofom Di-nom De Antoni in Metodom Pirihom. 24. Romarji iz župnije Štandrež pri Gorici. 25. Romarji iz župnije Cussignacco, Udine, pel Desiderio Bressan iz Vidma (Udine). 26. Izletniki Tretje univerze iz Maribora. 27. Bratje kapucini iz Vipavskega Križa, duhovna obnova. 28. Dr. Janez Arnež s svojo ženo in dva Slovenca iz Argentine. Slovenci, izletniki, iz Avstralije. 29. Dekanijsko romanje iz Kobarida. Romarji iz župnije Leonacco Tricesimo, Udine. Romarji iz Tolmina in z Mosta na Soči. 30. Prvoobhajanci iz župnije Kapela na Kostanjevici v Novi Gorici. Letošnji odrasli krščenci iz severne Primorske. Romarji iz župnije Gradisca (Gradiška). 31. Trnovski župnik iz Ljubljane Tone Kompare in pet romarjev. Junij 2. Duhovniki iz dekanije Šenčur. Centro Volontari della Sofferenza, Trieste. Duhovniki iz dekanije Zagorje ob Savi. Italijanski izletniki z avtobusom. 3. Romarji iz župnije S. Pio X, Trieste (Trst). 4. Izletniki iz podjetja Unior v Zrečah. 5. Otroci, bralci veroučne revije Mavrica. Družina Mirjam Behek iz Ljubljane. Romarji iz župnije Cirkovci. Prizadeti otroci iz okolice Kamnika. Člani Karitas iz Ljubljane s trnovskim župnikom Tonetom Kompare. 6. Romarji iz župnij Podraga in Vipava z župnikom Bogdanom Vidmarjem.Romanje iz župnij Čepovan, Lokovec, Grgar, Bate, Trnovo, Banjšice in Ravnica. Romarji iz župnije Osek na Vipavskem. 7. Manjše sestre Marije Brezmadežne z Brezij. 8. Romarji iz župnije Šentjur pri Celju. 9. Upokojenci iz Kamnika in okolice. 12. Romarji iz župnije Sv. Cecilija v Celju. Romarji iz župnije v mestu Belluno. Romarji iz župnije Izlake pri Zagorju/Savi. Izletniki s podjetjem Kompas iz Ljubljane. Pripravniki na birmo iz župnije Tomaj. Pripravljali so se v Domu Tau. Manjše sestre Marije Brezmadežne z vrhovno predstojnico Maria E. Patrizi. 13. Romarji iz župnij Deskle, Plave, Gorenje Polje, prišli peš. Župnijsko romanje iz Dornberka. Misijonar Ivan Oballe iz škofije Udine (Videm). Brat provincia! dr. Viktor Papež iz Ljubljane maševal za sprejem manjših sester Marije Brezmadežne na Sveti Gori. 15. Romarji iz župnije Rojan v Trstu s škofovim vikarjem za Slovence msgr. Francem Vončina in štomaškim župnikom Brankom Rudežem. 16. Člani Društva onkoloških bolnikov Koper. Novogoriška molitvena skupina Kristusa Odrešenika za sklep veroučnega leta. Arhitekt Danilo Fiirst iz Ljubljane, na invalidskem vozičku. 18. Bolni duhovnik Silvo Leban iz ž. Drežnica. 19. Romarji iz župnije Ig. Romarji iz župnije Col, prišli peš. 20. Romarska procesija iz župnij Kanal, Ročinj, Avče in Levpa za nedeljo kronanico. Romarji iz župnij Volle Cadore in Valle Venar v mestu Belluno. Dekanijsko romanje Postojna. Zakonci s srečanj v Domu Tau. 21. -26. Duhovne vaje za bogoslovce pred diakonskim posvečenjem, voditelj škof Metod. 23. Fr. Noci Faith OFM iz Avstralije. 25. Župnijsko romanje iz Idrije. Romarji iz župnije Šmarješke Toplice. Romarji iz župnije Prečna pri Novem mestu. Skupina mladih s kolesi iz Kopra. 26. Romanje marijanskega gibanja iz vse Slovenije. 28. Frančiškanski brat laik iz Ligurije v Italiji. 29. Izletniki Nemci in Slovenci z avstrijske Koroške. Škof Metod Pirih posvetil enega diakona in tri novomašnike v baziliki, polni romarjev. 2 Posvetilna molitev božji materi Mariji 3 Pismo svetogorski Kraljici 4 Marija vodi k Jezusu Izaija 6 Aktualno na Sveti Gori 17. romanje obeh Goric: Marija, naše upanje 10 Sveta Gora - izvir sožitja 12 Manjše sestre Marije Brezmadežne 13 Škofovo pismo ob prihodu sestr 14 Za lepoto in urejenost 15 Grgar v projektih treh svetišč Pri Mariji smo povsod doma 16 Diakonsko in mašniško posvečenje 18 Vnebovzetje blažene Device Marije 20 Svetogorski Kraljici 22 Svetogorske listine Cesarjevo in božje na Sveti Gori 23 Svetogorski venec 26 Iz svetogorske zgodovine Sveta Gora v času turških vojsk 28 Spomini... Romanje z Marijo na Sveto Goro po drugi svetovni vojni 30 In memoriam ... Ljubimca Fiirst roj. Leskovar 32 Prišli so k svetogorski Božji Materi 34 Dobro je vedeti... 35 Kotiček resnice - brez rokavice Je vse narava d Svete maše Ob nedeljah in praznikih: ob 8.00,10.00,11.30 in 16. uri. Ob delavnikih: od 1. maja do 1. novembra ob 17. uri. Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 15. uri: molitev za nove duhovne in redovne poklice. Skupine, ki nimajo svojega duhovnika in želijo imeti sveto mašo, naj pokličejo po telefonu (05) 330 40 20. Sporočijo naj datum in uro, ko bi želeli imeti službo božjo. Spovedovanje Vedno pred sveto mašo in med njo. Od 7.45 do 12.00 in od 14.30 do 17.00 Izven tega časa pozvonite na samostanski zvonec. Marijanski muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 17.00 pozimi (od 1. novembra do 1. aprila) je zaprt. Naš naslov Frančiškanski samostan Sveta Gora Skalniška cesta 17 5250 Solkan tel: 05/330 40 20 fax: 05/330 40 38 Sv‘tor"LJ(ra(jlca Cjfaiifo prijaSivele (jor Izdaja: Frančiškanski samostan Sveta Gora, 5250 Solkan v sodelovanju z založbo Brat Frančišek Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: p. Pashal Gorjup, OFM Oblikovanje: br. Dragan Vampola Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Izhaja s cerkvenim dovoljenjem v 6.000 izvodih ISSN 1581-7342 ^J^otičeb reónlce - brez robauice Je vse narava Prosim, povej mi, ali ima ta narava pamet ali nima pameti. 1. »Ne, nima pameti!« Čudno! Kako je to, da je pa tako pametno narejena? Poglej: žejen si - imaš vodo, da si ugasiš žejo. Lačen si - s kruhom, z jedjo se nasitiš. Mraz je - v drveh, v premogu je shranjena gorkota, zakuriš, pa dobiš gorkoto. Kako pripravna shramba! Itd. Ali glej, kako je ena in ista stvar porabna za več namenov. Vzemimo vodo. Gasi ti žejo, čisti te in umiva, goni mlinska kolesa, nosi ladje, daje luč in gasi ogenj, zlepi pesek in cement v močne skale. Če jo deneš nad ogenj, ti zmehča jed, če jo deneš na mraz, se strdi v led in ti ohranja poleti v ledenicah jed in pijačo, da se ne pokvari. Dvigne se v zrak kot droban hlap, da se zemlja osuši - in zopet pada na zemljo v kapljah, da napoji zemljo in rastline. Itd. Pa to je le drobček v veliki uredbi narave. Premišljuj tudi druge stvari, povsod boš videl veliko smotrnost ... In vse to naj bi bilo narejeno brez pameti? Kar tako tjavendan? Veš, da ni mogoče, da bi kolesca v uri kar tako skupaj priletela in nam pravilno kazala ure, minute in sekunde. Kako pa naj bo red v vesoljni naravi brez pameti, ki je vse tako čudovito smotrno uredila? 2. »Seveda, narava je modro urejena.« Dobro, da to priznaš. Ker je pametna uredba, mora nekje biti pamet, ki je to uredila oz. ureja. Kje pa je ta pamet? V soncu? V zraku? V ognju? V kamnju? Kje? Povsod? Tedaj je vsak kamenček živ in pameten! Pamet je namreč izraz življenja in more biti le v živem bitju. 3. Je Pamet - pa je zunaj narave. V lepo urejeni hiši ne boš iskal pameti v stenah, mizah, stolih in vseh mogočih predmetih, ampak veš, da je bil nekdo, ki je vse to prej premislil in nato po načrtu naredil in uredil. Ta nekdo mora pač biti pametno bitje: človek, gospodar, gospodinja! Pri uredbi narave pa je to pametno bitje: Bog. 4. Dovoli, da ti povem, zakaj ti praviš: »Vse je narava.« Zato, ker misliš, da tako uideš pametnemu Bitju, ki bi mu bil odgovoren. Odgovoren mu pa nočeš biti, ker hočeš živeti po svojih nasladah in strasteh. 5. Newton, največji zvezdoslovec vseh časov, se je vselej odkril, kadar je imenoval ali slišal imenovati Boga. V neki svoji knjigi piše: »Človek, ki ne priznava Boga, je norec, ki zasluži, da bi ga zaprli.« (Seigerschmid, Pamet in vera II 15). 6. Nebo oznanja božjo slavo in nebes oznanja dela njegovih rok (Ps. 18,2). Vprašaj vendar živali, da te poučijo, in ptice pod nebom, da ti oznanijo. Poprosi zemljo, da te pouči, in ribe v morju ti bodo povedale. Katera izmed vseh teh ne ve, da je to naredila GOSPODOVA roka? (Job 12,7-9) rečno Zdrava Marija! Zdrava, Marija, biser neba! Zdrava, Marija, blagor sveta! Zdrava, Marija, mila Gospa! Zdrava, Marija, balzam srca! Zdrava, Marija, up naš, naš raj! Zdrava, Marija, na vekomaj! * Zdrava, Marija, sveta vsekdar! Zdrava, Marija, čednosti čar! Zdrava, Marija, vernih src žar! Zdrava, Marija, božji nam dar! C* ; ‘ ir--:. * • • . -V- r- •V > * >•' v* ^ 4 V*w