V SREDIŠČU r.-!--—-—-_ KRANJ, petek, 13. 1. 1984 CENA 17 din Št. 3 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Primer Dončič Namesto racionalnih povezav težnje po ohranitvi starega ne po ' |?0svet ° gorenjski mreži srednjih šol za naslednje šolsko leto — bistvenih sprememb glede na letošnjo ni — Najbolj vroča debata pe ° vprašanju, kje naj bo poslovno finančna usmeritev — Odločijo on **aj trdni dokazi, sloneči na potrebah združenega dela in racio-r* kalnih rešitvah m sta at tar Kranj — V sredo dopoldne je bil v *M"anju posvet o usmerjanju in vpisu Učencev v prve letnike srednjega Usmerjenega izobraževanja v na-slednjem šolskem letu, ki ga je skli-' medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Najbolj živahna razprava je "Ua spet o predlagani mreži šol, ki ^ Gorenjskem sicer ne bo bistveno "fugačna od letošnje, a jo bodo ukrote nekatere novosti. Najpomembnejša med njimi je * sekakor ta, da v srednjem usmerje-/^m izobraževanju v novem solnem letu ne bo več dislociranih odmikov, razen za skrajšane programe in programe izobraževanja odra- slih. Vsi zdaj dislocirani oddelki bodo torej postali samostojne šole, na primer oddelek naravoslovno-mate-matične usmeritve kranjske gimnazije na Jesenicah, oddelek kranjske poslovno finančne usmeritve v Radovljici in gradbena šola v Kranju. Ta novost med šolniki vsekakor ne bi tako boleče odjeknila, če ne bi šlo hkrati tudi za vprašanje nadaljnjega obstoja nekaterih šol. Zaradi čim racionalnejših, preprosto povedano cenejših rešitev je namreč treba podpirati programsko združevanje šol istih oziroma sorodnih usmeritev. Kot najbolj racionalna, glede na izkoriščenost učiteljev in speciali- Žarnice monilijarde Občinske skupščine zdaj sprejemajo resolucijo ali so jo že sprejele u obenem pa sprejemajo tudi ob-' lnske proračune. Le-ti so znatno eTfr ^ bi vsi skupaj radi, kajti po-H bomo morali znatno manj kot ' . ^-Ulimo, da smo upravičeni. |~L 0 vseh pomembnih dokumentih lvs J^orao v našem delegatskem sistemi h obširne razprave, preden jih do-1V * .s °nčno sprejmemo. Vse to je prav, 8 i x$irna ta-ko sleherna delovno ali ži-3 b islco ofc°lje možnost, da daje ^^pombe, predloge, spremembe, ,? . ^gačne odločitve. \i 0 Zal pa se vse prepogosto dogaja, ™l §Qsovskupščinskih klopeh delegati C1 ^ vedno tiho. Ne bi bilo vznemirlji-o0, če bi molčali ob nebistvenih M ^ločitvah; tako pa vztrajno umolk-ijL^Jo ob sprejemanju pomembnih do-> -}*mentov, tistih, na katere imajo , ako še kako velik vpliv in možnost ^ememoe. ^ Ho občinska skupščina sprejema, j *nimo, proračun za letos, se dvigu-roke za razporeditev visokega eska 15 ali več milijard starih di-^rjev. Vsi so z vsem zadovoljni, . lhče nima nič proti predlogu, pro-^c"un se tiho sprejme. Vse drugače pa je, ko se deli denar .^O-jevnim skupnostim, ki imajo za-pičlo odmerjena proračunska ^dstva. Tedaj se vname pravi boj —je takoj vJQ delitev, padajo opazke, krajevni -^hkcionarji so pripravljeni celo odstopiti, če menijo, da so oni dobili premalo, v sosedanji krajevni skupnosti pa preveč. Razprav ni r\e konca in kraja, najbolj vroče so tedaj, ko se nekdo dotakne osebnega dohodka tajnika v krajevni skupnosti. Dobijo preveč ali premalo za svoje delo? Zakaj so sploh plačani? In tako dalje, dokler si na koncu niso kar edini, da so za svoje delo preveč plačani. Ne gre za to ali so tajniki upravičeni do takšnih ali drugačnih osebnih dohodkov, gre za to, kako razporejamo svoje delegatske pobude in odločitve. Za žarnico v krajevni skupnosti, ki ne gori in bi bilo bolje, da bi gorela, smo pripravljeni sedeti in razpravljati pozno v noč, za delitev 15 starih milijard dinarjev pa nam ni mar. Tako po nepotrebnem drobimo svoje delegatske sile in moči na nepomembnostih in žagamo vodo, medtem ko nam skozi prste uhajajo zares važne in premisleka, vredne stvari. Nikakor ni res, da si občinski organi z izvršnim svetom vred ne želijo razprav o proračunu. Nasprotno: spodbujajo jih in nikakor niso veseli, če delegatske klopi molčijo. Prav bi zato bilo, ko bi delegate za spre-mebo zanimalo tudi, kam in zakaj odhajajo milijarde, Četudi je lahko tudi pregoreta žarnica življenjsko usodna... D. Sedej ziranih učilnic, se je namreč pokazala šola s 15 do 30 oddelki, to je s 500 do 1000 učenci. Vprašanje je seveda ali za republiško izobraževalno skupnost oziroma za posebne izobraževalne skupnosti, ki financirajo delo šol, ali za starše, ki naj bi pošiljali otroke v »racionalne« oddaljenejše šole. Vsekakor bodo morali Gorenjci pametno presoditi, katere programe kaže v prihodnje širiti oziroma krčiti, prenašati z dveh ali celo treh šol na eno. Najzahtevnejši primer takega sporazumevanja, lahko bi rekli tudi obrambe socialno ekonomskega položaja učiteljev, je trenutno gotovo obstoj poslovno finančne usmeritve v Radovljici. Na posvetu je bilo o tem veliko govorjenja, žal največ na pamet. Predstavniki iz jeseniške in radovljiške občine so zagovarjali nujnost ohranitve oddelkov v Radovljici, za katero menda govorijo tudi potrebe njihovega združenega dela, predstavnica kranjske šole je postregla s podatkom, da je med gorenjskimi osmošolci letos komaj 96 namer za poslovno finančno usmeritev, od tega niti za en oddelek iz jeseniške in radovljiške občine. Potemtakem je ena šola na Gorenjskem dovolj. Ali bo v Kranju ali v Radovljici ali pa morda še naprej v obeh krajih, naj pokažejo »trdni argumenti«. Časa za predlaganje sprememb mreže šol ni veliko, le do 20. januarja. Do takrat bodo morali Gorenjci svoja stališča, želje in potrebe uskladiti. Najsibo za poslovno finančno . usmeritev, za gradbeno, gostinsko in turistično, mlekarsko in naravoslovno matematično, ki bi jo v Kranju radi povečali za en oddelek. Le tako bodo morda lahko vplivali na pre- drugačenje mreže. Z medsebojnimi nasprotovanji, v katera so doslej vse. preradi zahajali, in niso pripeljala do nikakršnih rešitev, gotovo ne. H. Jelovčan V dobri veri, da delamo prav, smo se pridružili nadvse humani akciji jeseniških žičarjev, ki so z dninami pomagali zbrati denar za bolna otroka sodelavca. Dončič, dvajset let v žičarni ponoči in podnevi, ni nikdar črhnil, kako neozdravljivo bolna otroka ima, vse dotlej,-dokler mu francoski zdravniki niso dali nekaj upanja. Tedaj je stopil pred sodelavce in jim povedal. Zanj, so rekli, za Dončiča, bomo dali. Bomo zbrali. Otroka sta šla na francosko kliniko, sodelavci pa so doma na vse mile viže zbirali milijone za zdravljenje. Ko smo tudi mi videli Radoslava in Zdenko, z ranami po vsem telesu in njuno mamo, ki ji po srčnosti in brezmejni ljubezni do otrok, nečloveških odrekanjih ni para, smo vas prosili, da pomagate. Niti v sanjah si nismo mislili, da smo vsi skupaj še tako človeški — denar, od 10Q dinarjev, ki ga pošilja tresoča upokojenska roka do milijonov, ki jih je mimogrede nakazalo projektantsko podjetje, roma na neobdavčeni žiro račun, od tod pa v Francijo. Dončič je presenečen, presrečen, Dončič prosi, naj vsem skupaj zaželimo srečno in zdravo novo leto, Dončič spoznava in občuti tisto najlepše, kar se občutiti da: v svoji veliki življenjski nesreči ni več sam. Zaradi Dončiča mije žal, a moram povedati: akcijo spremljajo tudi dvomljivi pogledi tistih, ki jim nikoli ni nič všeč in ki v sleherni dobroti iščejo nekaj grdega, spotakljivega. Predolg je že spisek dobrih, Dončič naj bi imel že dovolj, čeprav se zdravljenje nadaljuje. Zavist in nevoščljivost, hudobija, ovita v pretkan plašč govoričenj, češ, saj so še drugi hudi zdravstveni in socialni problemi okoli nas, ne prizanašata. Tudi primeru Dončič ne. Sreča je, da so osamljeni, da jih je malo. Sreča je, da je veliko več dobrih, ki so nekemu otroku pomagali, da lahko spi vsaj nekaj ur skupaj in se je pri trinajstih letih prvič v življenju zredil za cele štiri kilograme. Le dobri in srčni ljudje razumejo, kako je lahko tudi le neznatno zdravstveno olajšanje in boljše počutje neizmerna sreča. V boleči življenjski tragediji Dončičevih, v veliki nesreči, je nenadoma in zaradi nas ta sreča dobila svoj topli dom... D. Sedej \ mm? m V sredo je bila v Kranju konferenca članic kranjske poslovne enote Ljubljanske banke. Sprejeli so načrt uresničevanja srednjeročnega plana temeljne banke Gorenjske v letu 1984. V njem so zapisali, da bo banka tudi letos podpirala izvoz na konvertibilno tržišče, posebno prioriteto pa bo imelo kmetijstvo, oživljanje gospodarske aktivnosti članic ter zagotavljanje večje devizne in dinarske likvidnosti banke in njenih članic. (Več o poslovni politiki banke na 4. strani.) — Foto: F. Perdan Odkup pridelkov v Gorenjski kmetijski zadrugi Pri krompirju in živini zaostali za načrti V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki združuje kmete kranjske in tr-ziske obeme, so lani odkupili desetino krompirja in goved manj, kot so načrtovali. Odkup mleka je bil za šest odstotkov večji kot leto predtem, pšenice pa so oddali ljubljanskemu Žitu sto ton vec, kot so bile njihove obveznosti iz samoupravnega sporazuma. Kranj — Kmetje Gorenjske kmetijske zadruge so lani oddali mlekarni 16,3 milijona litrov mleka ali 1,3 milijona več kot leto predtem. Odkup je najbolj porastel v tržiški zadrugi — za 21 odstotkov, v nakelski za devet, v kranjski Slogi za sedem, v cerkljanski za tri, manjši je bil le v družbenem hlevu nakelske zadruge. Podatki so vsekakor razveseljivi, saj je zadnja leta prireja mleka nazadovala; še vedno pa odkup ne dosega številk, zapisanih v srednjeročnem načrtu. Kjer so razlogi za večjo prirejo? Povečal se je stalež molznic in izboljšala se je njihova mlečnost. Zadruga je kljub težavam na kmetijskem trgu uspela preskrbeti zadosti Bled — Zakaj bi plačeval karto za drsališče, ko pa si užitke lahko privoščim zastonj, si morda misli varčnež na sliki. Res je Blejsko jezero zastonj oziroma bi^bilo, če bi bilo dovolj zmrznjeno. Zdaj še ni, zato pogumnega drsalca taka varčnost lahko prav drago stane. — Foto: F. Perdan V GLASU 8. STRAN • Razkosano osrčje Gorenjske krmil, soje, koruze, sončnic in tropin. Malo pa je upanja, pravijo v zadrugi, da bi uresničili tudi letošnji načrt in odkupili blizu 17 milijonov litrov mleka. Živinorejce bodo namreč letos pestile posledice lanske suše, ki je na nekaterih področjih pobrala tudi petino krme. Ob tem pa zadruga zaenkrat še nima nobenih zagotovil, da bo tudi letos preskrbela zadosti koruze in rezancev; zaradi pomanjkanja travne in silazne krme pa bi jih potrebovala celo več kot lani. Zadruga je lani dosegla obetavne rezultate pri pridelavi in odkupu pšenice. S samoupravnim sporazumom o tržnem pridelovanju pšenice je sprejela obvezo, da bo ljubljanskemu Žitu oddala 654 ton pridelka; presegla pa jo je skoraj za sto ton. Zadružne delavce bolj skrbi, kako bodo uresničili letošnjo obvezo, ki je od lanske večja za 250 ton. Pri sklepanju pogodb so zaostali za pričakovanji; malo razveseljiv pa je tudi podatek, da so v Slogi lansko jesen prodali kar pet ton semenske pšenice manj kot leto poprej. Kmetom se zdijo obveznosti, da bi oddali s hektara 2,8 tona pridelka, previsoke. Bržčas pa bodo v zadrugi tudi letošnji načrt uresničili, če bo le letina dobra; kmetje bodo namreč tako kot lani in predlani oddali večino pridelka ne glede na to, ali imajo sklenjene pogodbe ali ne. Za načrti so lani zaostali pri odkupu krompirja. Zadruga je sklenila s kmeti pogodbe o oddaji 12 tisoč ton pridelka, lani pa so ga odkupili le 10800 ton, od tega so ga 2519 ton prodali domžalskemu Heliosu, 1244 ton. največ dosIej1pa so ga izvozili v sosednjo Italijo in na maloobmejno območje. V zadrugi predvidevajo, da bodo do spomladi odkupili še najmanj tisoč ton krompirja in tako v celoti uresničili pogodbe — kmetje do zadruge, zadruga do svojih rednih odjemalcev. Najbolj zaskrbljujejo podatki o odkupu živine. Kmetje so lani oddali desetino goved manj kot so v zadrugi načrtovali. Količina odkupljenega mesa je bila sicer enaka predlanski, za več kot tristo ton pa je zaostala za odkupom izpred treh let. Če vemo, da je bil lani jstalež klavnih goved večji kot predlani, se upravičeno zastavlja vprašanje, kam odhaja živina. Najbrž tja, kjer jo (nezakonito) dražje plačujejo, ne tako malo goved, pa omahne (pod noži mesarjev) v hlevih. Resneje bo treba spregovoriti o obojestranskem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, slejkoprej pa velja z davčno politiko ter s premijami in regresi zagotoviti združenemu kmetu prednost pred špekulanti. C. Zaplotnik OLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 13. JANUARJA 191 PO JUGOSLAVIJI NAPREDEK V DOGOVARJANJU Sprejeta ekonomska politika za letos je po mnenju predsedstva CK ZKS bolj kot prejšnja leta rezultat realnega soočanja z resnostjo in zapletenostjo družbenih in gospodarskih razmer v Jugoslaviji, večjega upoštevanja in usklajevanja različnih interesov, kar pomeni napredek v dogovarjanju in sporazumevanju ter kljub zapletenim razmeram afirmacijo našega političnega sistema. Predsedstvo je ocenilo potek priprav in sprejemanja elementov ekonomske politike za letos in razpravljalo o nalogah ZK pri uresničevanju planskih usmeritev za družbenoekonomski razvoj Slovenije in SFRJ. MANJ BENCINA IN KURILNEGA OLJA Lani smo v Sloveniji pokurili 1,6 milijona ton tekočih goriv, kar je za 62 tisoč ton manj kot leta 1982. Najbolj je upadla prodaja motornega bencina in kurilnega olja, zlasti mazuta, ki ga v industriji že v dobršni meri nadomeščajo z zemeljskim plinom. Preskrba je bila vse leto zadovoljiva, občasno je primanjkovalo nekaterih kurilnih olj, plinskega olja in tekočega naftnega plina. Najbolj se je zmanjšala poraba motornih bencinov in sicer za 58 tisoč-ton. RUDARJI IZPOLNILI NAČRT Rudarji so v slovenskih rudnikih rjavega premoga lani izpolnili načrtovani izkop premoga. Nakopali so ga 1,8 milijona ton. Največ so presegli načrt v premogovniku Trbovlje in to za 23 odstotkov, v premogovniku Kotredež pa za 18 odstotkov. ENOTNA CENA ZA MANDARINE Pridelovalci in predstavniki trgovskih delovnih organizacij so se dogovorili, da bo odkupna cena mat\darin iz doline Neretve 70 dinarjev za kilogram. Trgatev mandarin se je v tem okolišu uspešno zaključila. Pridelali so več kot 9000 ton mandarin. Več kot 20 vagonov jih bodo izvozili. TA MILIJARDO AKUMULATORJEV Delavci somborske tovarne akumulatorjev Trepča so lani izdelali skoraj 400.000 akumulatorjev, vrednih milijardo dinarjev. Lani so proizvodnjo povečali za 11 odstotkov. Izvozili so za 600 milijonov dinarjev akumulatorjev. Letos nameravajo ustvariti 1,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, od tega 800 milijonov z izvozom. K. Plaketa Frelihu — Malo plaketo občine Škofja lx>ka so na ponedeljkovi slovesnosti ob občinskem prazniku podelili tudi Dragu Frelihu za vrhunske športne dosežke. Dvanajst let je bil aktivni kolesar, od tega deset let član in šest let kapetan državne kolesarske reprezentance. Številne so njegove zmage in uvrstitve na dirkah po Jugoslaviji, Alpe -Adrii, po Srbiji, Dirki miru, balkanskih prvenstvih, mediteranskih igrah in drugod. Leta 1914 sije kot najboljši jugoslovanski kolesar pridobil zlato kolo, leta 1980 je osvojil pokal Vladimir Oreškovič za fair play, ko je kot dober športnik in tovariš posodil kolo sotekmovalcu in mu omogočil zmago. — Foto: F. Perdan Počastili spomin na decembrsko vstajo na Dovjem Mandatne težave Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so tudi letos pripravili pestro praznovanje krajevnega praznika in obudili spomin na 16. december 1941, ko so se v tem delu Gornjesavske doline ljudje uprli in množično odšli v partizane. Krajevna konferenca SZDL je v spomin na ta dan organizirala tradicionalno srečanje še živečih udeležencev decembrske vstaje, ki je bilo v osnovni šoli v Mojstrani. Šola ponosno nosi ime po tem datumu, učenci pa izredno prizadevno zapisujejo spomine udeležencev vstaje ter drugih borcev, obiskujejo spominska obeležja ter na druge načine razvijajo tradicije naše borbe. Tudi za letošnje srečanje so učenci udeležencem vstaje pripravili prisrčen program. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku je bila v dvorani kulturnega doma na Dovjem, kjer so člani domačega kulturnega društva pripravili partizanski miting z recitacijami, pesmimi in skeči, številnim krajanom pa je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Aleks Potočki. Priznanje OF so letos prejeli Antonija Kotnik, Janko Kemprle in Mirko Rabič. Podelili pa so tudi pokale in diplome najboljšim ekipam strelskega tekmovanja, ki ga je strelska družina Janez Mrak priredila v počastitev krajevnega praznika. Na proslavi so v kulturnem programu nastopili še vojaki karavle Belca, pevski trio iz pobratene krajevne skupnosti Stave, ter pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave. Ob letošnjem prazniku se je v Mojstrani mudila tudi delegacija iz krajevne skupnosti Stave v občini Valjevo, ki je že več let pobratena s krajevno skupnostjo Dovje-Mojstrana. Vsakoletni obiski in srečanja so zelo prisrčni, vsi si prizadevajo za negovanje bratskih vezi, ki so bile stkane v najtežjih dneh naše revolucije. V osnovni šoli 16. december v Mojstrani so za letošnji krajevni praznik pripravili zgodovinsko uro in se spomnili dogodkov decembrske vstaje, pripravili so svojo proslavo ter izdali interno glasilo, ki so ga tokrat skoraj v celoti namenili opisu dogajanj v krajevni skupnosti. Mladinska organizacija Dovje-Mojstrana pa je skupaj z domačim košarkarskim klubom priredila tradicionalni košarkarski turnir. J. Rabič Popravek Ko smo objavili spisek ljudi, ki so pomagli pri zdravljenju otrok Donči-čevih na Jesenicah, smo pomotoma zapisali, da je Zofija Omejec iz Križ, pošta Križe, prispevala 100 dinarjev. Zofija Omejec se je humani akciji jeseniških žičarjev pridružila z zneskom 10.000 dinarjev — milijon starih dinarjev. Za neljubo napako se prizadeti opravičujemo. Pred vrati so spomladanske volitve in v okviru Socialistične zveze že potekajo predkandidacijski postopki. Nekatere občine so že naletele na težave, pojavljajo se občutni ka* drovski problemi. Zdi se, da je kar težko poiskati ljudi, ki bi bili prir pravljeni dobro opravljati določene naloge in prevzemati odgovor* nost. i Vsiljuje se dilema ali je dve— ali štiriletni mandat, ki ga imajc voljeni funkcionarji družbenopolitičnih organizacij, zares dovolj dolga doba, da bi se izkazali na delovnem mestu in dosledno uresničevali^ program. V mislih imamo seveda sposobne in delovne ljudi, ki so pri-> šli v vodstvo družbenopolitične organizacije iz proizvodnje in se bode* v delovno organizacijo tudi vrnili. Načelno naj bi imenovali v vodstva l kar največ ljudi iz proizvodnje, kar je prav. Vendar pa se pojavlja* vprašanje, če je dve leti dovolj, da se na novem delovnem mestu lahke* ustrezno uveljavijo. \ Zal moramo priznati, da kljub razvejanemu sistemu, kljub dobre £ zasnovanem delu raznih odborov, komisij, skupščin, predsedstev »>: tako dalje, še nismo uveljavili skupinskega dela in poskrbeli za teonn1* nuiteto. Marsikje je večja aktivnost in zanos ter uspešnost v družbeno-* politični organizaciji zelo odvisna od sposobnosti in delavnosti bodis\ C predsednika ali sekretarja, ki obenem nejbolje poznata probleme in * težave, jih znata ustrezno reševati, spodbujati, svetovati. t, Nikomur pač ni žal, če po dveh letih odhaja delavec, funkcionar, ki se ni izkazal in ki ga delovni ljudje in občani poznajo le po imenu. * ker se je vztrajno zapiral v pisarno in forumsko vodil organizacija *" Kar nekako pa ti je žal, če odhaja sposoben in delaven človek, ki ti je z rokava leve roke stresel vse podatke, ki je imel jasno usmeritev in ki Ji je slovel po pametnih in smotrnih odločitvah in pobudah. Nenazadnje lahko kadrovska politika tudi zataji in bo za naslednji dve leti imeno-van nekdo, ki se bo leto dni uvajal, naslednje leto poskušal nekaj r< ustvariti, tretje leto pa bodo izvolili spet nekoga drugega. Razmeroma kratek mandat, v katerem je silno težko uresničiti K ves program, ovira sposobne ljudi iz proizvodnje, da bi se odločali za funkcionarsko delo. Tudi zato prihaja do hudih kadrovskih težav ob volitvah in tudi zato imajo celo občine, ki so skrbele za ustrezno fca- *< drovsko politiko, že zdaj obilo skrbi in dela, ko izbirajo primerne fcan-didate. \ D. Sedej * Izšla revija Gorenjska Kranj — Tik pred Novim letom je izšla četrta lanska številka revije Gorenjska, ki jo izdaja Gorenjska turistična zveza v Kranju. Kakor na-javlja v uvodniku, je njena vsebina tokrat namenjena pregledu opravljenega deja. V prvem delu revija objavlja prispevke, ki se nanašajo na oceno letošnje turistične sezone na Gorenjskem. Spomladi so bile napovedi črnoglede, vendar se niso uresničile. Tekoči tečaj dinarja je opravil svoje in Bled je letos v vsej državi najbolje vnovčil svojo kakovost. Seveda pa tudi na Bledu še ni vse postorjeno, da bi bil devizni iztržek večji. Tudi v Kranjski gori je obveljalo: slab začetek, dober konec. Padec dinarja sosede množično vabi v kranjskogorske restavracije: v Špikovi restavraciji takorekoč čakajo na prosti sedež. Ima tudi nekaj črnih turističnih točk: nikakor ne morejo središča zapreti za promet, v oči bodejo kram- Obetavna prizadevanja mladih r-gg-m i a Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja *J L* A*». Loka ,n Tri,c _ |2(j-ja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volćjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze E'javec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični uredniV 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 550.— din. Radovljica — Oktobra lani obnovljena osnovna organizacija ZSMS Radovljica vse bolj dobiva svojo povezovalno vlogo v življenju mladih, posebej v prostem času. S posredovanjem krajevne konference SZDL so se s Fotokino klubom Radovljica dogovorili za skupno uporabo prostora na Kopališki cesti 10. Pripravili so več debatnih večerov o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo mlade: o sodobni glasbi, športni fotografiji, razoroževanju v svetu. Organizirali so dve prostovoljni akciji čiščenja in urejanja javnih parkov. Na decembrskem sestanku so sprejeli obsežni program dela za letos in ga finančno ovrednotili. Gre predvsem za klubske kulturne prireditve, izdajanje glasila, sodelovanje s kulturnim društvom Radovljica. Dokaj zanimiv je program idejnopo-litičnega dela, ki vključuje tudi ra- zne proslave in počastitve pomembnih datumov. Posebno mesto zavzema program obrambnih priprav, v okviru katerega je predvideno sodelovanje na raznih pohodih in akcijah NNNP. Predvidevajo več lokalnih akcij v Radovljici in udeležbo na občinskih akcijah ter kadriranje brigadirjev za mladinsko delovno brigado Stane Žagar. Športna tekmovanja bodo pripravili ob več priložnostih, zlasti ob pomembnih praznikih. Še naprej bodo veliko pozornosti posvečali družbenemu in razvedrilnemu delu z organiziranjem plesov, koncertov, družbenih iger in kviza. Ocenili so, da bodo za izvedbo celotnega programa potrebovali nekaj več kot 60 tisoč dinarjev. Denar bodo prislužili s pobiranjem članarine za SZDL, delno s prostovoljnimi delovnimi akcijami, nekaj bosta primaknila krajevna konferenca SZDL in krajevna skupnost Radovljica. V l: ske barake sredi Kranjske gore. £1 va turistična zanimivost pa je obrti vijena Lizjekova hiša. j V soteski Vintgar, ki jo zgled*- vzdržuje gorjansko turistično dr*: štvo>so poleti proslavili 90-Ietnic Ob tej priložnosti so temeljito pre£t vili vse mostove irl postavili nc,^ brunarico ob slapu Šum. » V portretu turističnega delavca It tokrat predstavljena upravnica znanega kampa Sobec Marjeta Vi:<: višek. H Drugi del pa je namenjen pon> lom o delu Gorenjske turistične z^< ze, občinskih turističnih zvez in ta*: stičnih društev. Uvodoma je ob pcr*i čilu z zasedanja skupščine Glt predstavljen njen novi predsedr.^ Zdravko Črv z Jesenic. Objavljenih poudarki iz govora dosedanje: predsednika Zvoneta Teržana Škofje Loke in poročilo o delu _ nega odbora, ki ga je podrobno na, sal Miran Štefe. Letne skupščine! imele tudi pred leti osnovane ol ske turistične zveze. Medtem delo Gorenjske turistične zve^_ bro utečeno, občinske zveze šeie i jujejo svoje mesto in vlogo. M. 650 din za krajevne skupn« Radovljica - V organizacije ženega dela je šel v sprejem s. upravni sporazum, po katerem letos in prihodnje leto le-te prisj le sredstva za krajevne skupi Usklajen je s stališči zbora zT nega dela in zbora krajevnih nosti, upoštevane so poslane prij be. Z dopolnjeno vsebino se je njal tudi občinski izvršni svet. S sprejetjem samoupravnega razuma bodo organizacije združ« ga dela po letos zaključnih rai za preteklo leto prispevale sreds v višini 650 dinarjev na zaposlen delavca. Prihodnje leto pa naj b višina prispevka dvignila na 8lil<^Vni rezultat pa beleži tudi celotna i^J^vna organizacija Lesnina s svo-eda-^U 15 tozdi, kjer smo na domačem (jn^ tujem trgu zabeležili 2400 starih nic. ^ijard prometa.« ^■t^animivo pri tem je, da izbor pohi-nC'.Xii3 niti ni bil tako oogat- Dobavni »^^i so se pogosto pri posameznih M^ ^izvajalcih zavlekli tudi za nekaj t pA^secev. Proizvajalci so bili v glav-VirO usmerjeni v izvoz. Ne glede na Pa so v Lesnini zabeležili ugoden >r(> ^ultat. z^^^eliko je k temu pripomogla veli-tu*i !n odprtost naše delovne orga-pcf«^^cye. Lesnina namreč sodeluje Gl^v Etično z vsemi proizvajalci pohi-dr.^ v državi. Zato smo tudi imeli ni^^sih več možnosti, da smo ob po- ^njkanju določenih programov in jih še poslabšala.« izdelkov lahko postregli z drugimi. Pri tem nas je vodil vedno le cilj, da zaradi takšnih posameznih izpadov ne sme trpeti kvaliteta. Glede tega bomo še posebej občutljivi tudi v prihodnje. Leto, ki nas čaka, ni prav nič obetajoče. Pri sestavi načrta je bila vrsta neznank, vendar smo plan vrednostno v kranjski enoti vseeno povečali za 35 odstotkov. Trenutno se bojimo predvsem dolgih dobavnih rokov, nezanesljivih dobav zaradi negotovosti proizvajalcev pri uvozu repromaterialov ... V tako negotovih razmerah je za trgovino velikokrat težko, ker si prvi na udaru, če ne zadovoljiš kupca. Zato pa bomo skušali še bolj izboljšati kvaliteto uslug, organizirali bomo različne akcije in predstavitve posameznih proizvajalcev, sodelovali bomo s posebnimi akcijami na kranjskih sejemskih prireditvah in podobno. Nameravamo pa se lotiti tudi izgradnje no--vih skladišč, kar bo pripomoglo k boljši založenosti in širšemu izboru.« Tako kot lani se boste tudi letos nekaj časa srečevali z zamrznjenimi cenami. Ali to pomeni, da se bo tudi letos tovrstna konjunktura ponavljala? »Lanske cene so bile poglavje zase. Zanimivo je, da so pred sedanjo zamrznitvijo (23. decembra) nekateri precej povečali cene. Menim, da je kar precej takšnih, ki so jih še pravočasno spravili pod streho. Zato pri teh najbrž ni bojazni, da zaradi cen ne bi imeli izdelkov. Tisti pa, ki jih je zamrznitev presenetila, se bodo najbrž skušali bolj uveljaviti na tujem trgu. Sicer pa je jugoslovanska naravnanost takšna, da je letos treba izvoz še bolj povečati. Lahko se zato zgodi, da se'bodo dobavni roki še bolj podaljšali. V prvi polovici leta tudi ni moč pričakovati od naših proizvajalcev kakšnih posebnih novih programov; obetamo si jih lahko v drugem polletju, vsaj glede na to, kar smo videli na beograjskem lesnem sejmu. Še najbolj pa nas kot trgovsko delovno organizacijo ta hip skrbi kupna moč, ki se bo recimo že ob nespremenjenih kreditnih pogo- A. Žalar ^fecanje s predstavniki verskih skupnosti — Komisija za odnose z grškimi skupnostmi pri Skupščini občine Radovljica in koordinacij->*cx odbor za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi pri občinski ^Sonferenci SZDL Radovljica sta v sredo pripravili tradicionalno srednje s predstavniki verskih skupnosti v radovljiški občini. Razen ^ redstavnikov verskih skupnosti so se srečanja udeležili predstavniki *tupščine in družbenopolitičnih organizacij. Vsi so izrazili mnenje, ^Q je medsebojno sodelovanje vzorno, z mnogo posluha in razumevanja. Foto: F. Perdan ^snične brezposelnosti ni Odnart — Krajevna skupnost in Jf^^vne organizacije v Podnartu zelo £^k*"o sodelujejo, kar je koncem de-ponovno pokazal posvet o^^ora ponovno pOKa/.m F^ov, , *f ^stavnikov krajevne skupnosti, ti '*\ *>iične tovarne Podnart in Lipove-* t. Ozda v Podnartu. ^^ajevna skupnost je lani uresni vsa načrtovana dela s prihod-HS^^ v višini 2,57 milijonov dinarjev *^K*b 0e-*n 'eta 'e k*1* največji problem *^^^ljski usad.v Rovtah, ki so ga s Js3 * ^nostitveno finančno pomočjo Ke-^ *v**e tovarne Podnart uspeli od-^^.^riiti. Letos v krajevni skupnosti lf^xii^tujejo za 3,81 milijonov dinarjev T^S ^odkov. Potrebovali bi več đenar-" ^endar mora biti načrt prihodkov ^v dhodkov u.ski ijen. *k Kemični tovarni Podnart so lani '1*0 poslovali, saj je dohodek poru 1 odstotkov, čisti dohodke .a. ^stotkov. Povprečni osebni dohu acK je znu.sal 19.500 dinarjev. Dosegli so dokaj.šnjo akomulutivno in reproduktivno sposobnost in v. osnovna sredstva jim je uspelo investira-_ 50 milijonov dinarjev. Kljub pro blematični oskrbi s surovinami letos nameravajo proizvodnjo povečati. Proizvodni program lipovega toz-da v Podnartu obsega žagan les, elemente za ostrešja, lesene obloge, embalažo in sestavljive police. Letos nameravajo ograditi kotlovnico, in sušilnico za kurjenje z lesnimi odpadki, s čimer bodo resili problem ogrevanja in imeli stalno dovolj suhega lesa. Manjka jim delavcev, zato si pomagajo z nadurnim delom. Ra-\ dovljiška Skupnost za zaposlovanje je na razgovor povabilu enajst neza-.poslonih del :\y»'v Lr> trije so se odzvali vabilu}.'delati ni prišel'nihče. Torej lahko sklepamo, da v radovljiški obc.iii ivsnieni' brezposelnosti •ni. Ciril Kozmaii ' Ne smemo pristajati na slabo delo Po oceni predsednika občinske konference ZKS Kranj Jaka Vehovca se med kranjskimi komunisti v osnovnih organizacijah končuje obdobje neaktivnosti in mrtvila — O tem ter še posebej o novih nalogah v prihodnjem mandatnem obdobju bo marca govora na programsko-volilni seji Kranj — V zadnjih dveh letih je občinska konferenca ZKS Kranj veliko časa posvetila prav gospodarskim vprašanjem. To bo prav gotovo tudi ena od osnov programa, ki se za prihodnje delo konference prav zdaj oblikuje, konferenca pa ga bo sprejela na svoji programsko-volilni seji marca letos. O tem in še drugih vprašanjih delovanja kranjskih komunistov smo se pogovarjali z Jakom Vehovcem, ki v tem iztekajočem se mandatnem obdobju predseduje občinski konferenci ZKS Kranj. Katere spremembe so zadnje čase značilne za delovanje komunistov kranjske občine? »Predvsem spoznanje, da se je za reševanje gospodarskih in tudi družbenih problemov zdaj treba opreti na lastne sile. Prav to pa je tudi razlog, da se je med komunisti kranjske občine že začelo spreminjati stanje, ki je v prejšnjih letih bolj kazalo na mrtvilo kot pa na aktivno delovanje. Med komunisti je tudi več odločnosti, ko govore o negativnih pojavih, s svojimi stališči se ZK bolj vključuje v delegatske tokove, skratka, priča smo začetku procesa, ki, vsaj sam tako menim, sloni na spoznanju, da bomo živeli le tako dobro, kot bomo znali dobro delati.« Kljub temu, da je kranjsko gospodarstvo lani doseglo dobre rezultate, pa verjetno prav v vseh sredinah niso dobro gospodarili. »Gospodarski rezultati občine so res v povprečju nad gorenjskimi in tudi republiškimi, vendar pa se prav v vseh organizacijah združenega dela ne bi mogli pohvaliti z uspešnim delom. Že samo to, da v Kranju že nekaj časa upada delež investicij v združenem produktu, bi nas moralo zelo skrbeti, še posebej pa bi morali na posodabljanje tehnologije misliti v delovnih organizacijah, kjer se kaže zastoj. Prav v takih sredinah bi mprala Zveza komunistov spodbujati k nastajanju ambicioznejših programov. Vendar se zdaj dogaja, da z vsemi ostalimi pristaja na navidezno varno tozdovsko zapiranje brez večjih poskusov merjenja svojih sposobnosti, dela in kvalitete tudi v širšem prostoru. Od takšnega načina, ko nismo sposobni oceniti, kaj je slabo in kaj dobro delo, kako priti do perspektivnih razvojnih programov, ni daleč tudi do takšnega gledanja na nagrajevanje dela, kot smo ga bili vajeni doslej. Zato se dogaja, da znanja ne nagrajujemo dovolj, tudi dobrega dela ne, raje zaradi pričakovanih reakcij slabših delavcev pristajamo na uravnilovko — nagrajujemo z malenkostnimi razlikami domala enako dobro in slabo delo. Prav pri nagrajevanju pa bi morali komunisti še naprej vztrajati, da bi se stvari začele spreminjati hitreje.« Problemu odgovornosti je bilo v zadnjem času posvečenih veliko besed, sprememb pa ni. Kaj menite o tem? »Menim, da Zveza komunistov ne bi smela pristajati na geslo, da smo vsi za vse odgovorni — to je zame enostavno rečeno demagogija. V samoupravni sistem sodi osebna odgovornost. Zdaj pa se pogovarjamo o tem, kot da odgovornost ne more imeti imena in priimka, pa ni tako. V Zvezi komunistov to že dolgo poudarjamo, le speljati je to še treba.« Če bo Zveza komunistov sposobna premagati te in druge naloge, bo verjetno tudi zanimivejša za mlade? »Za mlade bo zanimiva bolj kot doslej vsekakor takrat, ko bo sposobna spreminjati stvari, ne pa le ugotavljati stanja, ocenjevati razmere; Od sestankov zaradi sestankov ni učinka, če ne sledi dogovor o akciji in tudi uresničitev. Mislim, da mladi pričakujejo od Zveze komunistov, da bo sredi bitke za spreminjanje razmer, zato ne bi smelo biti vprašanje ali se bodo vključevali med komuniste ali ne. Po drugi strani pa bi brez škode lahko zapustili Zvezo komunistov vsi tisti, ki so se vključili zaradi prestiža, zaradi kariere. Mislim, da se te vrste diferenciacija v ZK že začenja v osnovnih organizacijah, vsaj ponekod. Drugje pa spet prihaja do tega, da niso sposobni sami urediti z omahljivostjo, tolerantnostjo do negativnih pojavov, pozabili so na samokritiko, tovariške odnose itd.« Čeprav program občinske konference šele nastaja, pa je morda nekaj področij, ki jih ne bi mogli pogrešati v programu dela v prihodnje. »Predvsem si no v prihodnjem delu konference treba prizadevati za uresničitev sklepov vseh problemskih konferenc, tako o kmetijstvu, gradbeništvu in drugih področjih. Eno temeljnih dejavnosti delovanja komunistov pa bo vsekakor še nadaljnje prizadevanje za kar najbolj racionalno gospodarjenje. Pri tem ne mislim le na gospodarstvo, pač pa tudi vso družbeno sfero. Več kot doslej bi se morali ukvarjati tudi s kadrovsko politiko, še posebej pa bi morali ocenjevati srednji kader, kako dela z delavci, ali se vključuje v samoupravne tokove. Ko že omenjamo kadre — prav bi bilo, če bi se menjava stare generacije odvijala hitreje, sicer postopoma, toda proces menjave z mladimi generacijami, ki naj zdaj prevzemajo dogovornost za razvoj družbe, bi moral potekati neprekinjeno.« L, M. Praznik občine Škofja Loka Razvojni cilji ostanejo enaki Na ponedeljkovi slovesnosti v počastitev občinskega praznika je Matjaž Cepin spregovoril o letošnjih dosežkih in najpomembnejših nalogah v prihodnjem letu — Podelili so državna odlikovanja, nagrade občine in nagrade inovatorjem Škofja Loka — Na ponedeljkovi slovesnosti v počastitev praznika občine Škofja Loka, ki ga praznujejo 9. januarja v spomin na dražgoško bitko, so kot vsako leto podelili visoka državna odlikovanja, nagrade občine Škofja Loka za leto 1983 in nagrade inovatorjem. Kulturni program pa so pripravili pihalni orkeser Alples Železniki pod vodstvom Dra-giše Miškoviča in učenci osnovne šole iz Železnikov pod vodstvom Ladice Troj ar in Anči Bogataj. Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin, je najprej spregovoril o dosežkih lanskega leta. Opozoril je na lansko nizko rast dohodka gospodarstva, ob tem pa na dokajšen porast sredstev za reprodukcijo. Proizvodnja je bila lani za 4 odstotke večja kot predlani, kar je nad planiranim. Nad planiranim je tudi porast kmetijske proizvodnje. Izvoz je bil za 6 odstotkov večji, vendar pa za 2 odstotka pod planom. Bil je za petino večji kot uvoz. Zaskrbljujoč je uvoz opreme, saj je znašal komaj 5 odstotkov celotnega uvoza} število zaposlenih se je povečalo za odstotek in so zaposlili priliv iz šol. Letos ostajajo osnovni cilji gospodarjenja povečanje obsega proizvodnje, povečanje izvoza na konvertibilno področje in tudi uvoza, smelejše investiranje, predvsem v sodobno opremo, opuščanje nerentabilnih, energetsko in surovinsko razkošnih proizvodnih programov, zaposlovanje naravnega prirastka, povečanje kmetijske proizvodnje, izboljšanje transportnih in obrtnih storitev ter večja odprtost gospodarstva. Hitreje bo treba reševati tudi področje infrastrukture, predvsem telefonijo, ener-..•( tiko in vzdrževanje c-est.' Matjaž Cepin je opozoril na izredno težak p^'o-žaj delavcev v družbenih dejavnostih. Vsake-nudaljhje za- ostritve bi imele hude posledice, saj so ponekod izčrpali že skoraj vse notranje rezerve. Ob tem je izrekel priznanje veliki večini delavcev v negospodarstvu, saj obseg in kvaliteta storitev v preteklem letu nista bistveno padla. Po programu poteka tudi uresničevanje 'referendumskega programa za obnovo in izgradnjo šol. Lani je bila obnovljena podružnična šola v Davči in zgrajen prizidek k osnovni šoli v Žireh. Pred koncem so tudi obnovitvena dela v podružnični šoli Javorje. Prav sedaj obnavljajo šolo v Šolski ulici, pripravljajo pa dokumentacijo za novo podružnično šolo v Poljanah in dozidavo osnovne šole Cvetko Golar na Trati. Predsednik občinske skupščine je podelil odlikovanja predsedstva SFRJ in sicer Red za hrabrost in Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Jožetu Kavčiču iz Žirov in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo pionirskemu odredu Ratitovec^ iz osnovne šole Prešernove brigade Železniki. Podelil je tudi priznanja občine Škofja Loka. Veliko plaketo sta prejela kolektiv Gorenjske predilnice in EGP, malo pa vokalni oktet Jelovica, Drago Frelih, Ivan Kepic, Stane Krapež in dr. Bojan Petrič, nagrado občine Radio klub Škofja Loka, Ciril Pintar, Janko Porenta, Lojze Potočnik, Franc Rant in Fra-nja Teržan ter pismeno priznanje Franc Završnik. Na slovesnosti so podelili tudi nagrade inovatorjem. L. Bogataj Dr. Bojan Petrič (na levi) je prejel malo plaketo občine za dolgoletno priza- riovnr* in tispešno delo v r?-!>*r>er>o"o/>'»Vrt'h ?'rtta'nizdc.iiah in oraanih občinske skupščine. —^Foto: F. Perdan " GLAS4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 13. JANUARJA IS 4. konferenca članic kranjske enote Ljubljanske banke Najvažnejša naloga je spodbujanje izvoza Tudi letošnja poslovna politika banke temelji na stabilizacij-* skem programu — Prednost bodo dajali izvozu, kmetijstvu, oživljanju gospodarske aktivnosti članic, zagotavljanju dinarske in devizne likvidnosti ter zmanjševanju deviznega neravnovesja — Za investicije komaj 300 milijonov dinarjev Kranj — Poslovna politika banke bo tudi letos skladna z dolgoročnim stabilizacijskim programom. Zato ostaja najvažnejša naloga spodbujanje izvoza blaga in storitev ter deviznega priliva s konvertibilnega trga. Se naprej bo imelo prednost kmetijstvo in pridelovanje hrane, oživljanje gospodarske aktivnosti članic ob uveljavljanju ekonomskih meril ter zagotavljanje dinarske in devizne likvidnosti banke in njenih članic. Posebna skrb bo posvečena postopnemu zmanjševanju deviznega neravnovesja. To so poudarili na 4. konferenci članic Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske — poslovne enote Kranj ob sprejemanju načrta uresničevanja srednjeročnega plana banke v letošnjem letu. Sprejeli so tudi sklep, da mora izvršilni odbor banke sproti spremljati pogoje gospodarjenja in jih vključevati v poslovno politiko banke. Sedaj namreč še niso znani vsi pogoji gospodarjenja v letošnjem letu. V načrtu baifke za leto 1984 je predviden prirast sredstev v višini 10,3 milijarde dinarjev, tako da bi bančna vsota znašala konec leta 50,3 milijarde dinarjev ali za 26 odstotkov več kot konec lanskega leta. 31 odstotkov naj bi predstavljali pri- NA DELOVNEM MESTU Zgodi se, da še sebe težko resis Kranj — Od 610 kilometrov cest na Gorenjskem, ki jih ima tudi pozimi na skrbi Cestno podjetje Kranj, je 143 kilometrov takšnih, ki so razvrščene v tako imenovano prvo prioriteto. Republiški cestni inšpektorat določa za te ceste, da morajo biti stalno prevozne in so zato pozimi na njih dovoljeni le manjši zastoji. To pa pomeni, da morajo biti v Cestnem podjetju v nenehni pripravljenosti. Tudi če ni snega, pozimi kaj hitro pride do poledice in tudi v takšnih primerih skrbi za nemoten in varen promet na*ce-stah posebna dežurna služba v Cestnem podjetju. Na Gorenjskem so jo to zimo uvedli sredi decembra in od takrat naprej deluje neprekinjeno 24 ur. V posebni ekipi dežurne službe pri Cestnem podjetju Kranj so tu- r di vozniki plugov, posipalcev in druge tovrstne zimske mehanizacije. 40-letni Franci Kovic iz Kranja je že sedem let pri Cestnem podjetju v Kranju. Vozi težak avtomobil, s katerim pozimi posipava cestišče. »Z delom pri Cestnem podjetju v Kranju sem zadovoljen. Saj veste, včasih so rekli: ker se nisi hotel učiti, si pa šofer. No, meni ni prav nič žal, da sem se odločil za ta poklic. Pred tem sem deset let vozil pri Špediciji. Lahko rečem, da sem prevozil vse ceste v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Odkar pa sem pri Cestnem podjetju, je pozimi moja skrb posipavanje cestišča.« »Kako je urejeno delo v dežurni službi?« »Vodja službe ima stalno zvezo s posameznimi kraji na Gorenjskem in s postajo milice. Ko se začnejo zmrzali in poledice, smo tudi vozniki v nenehni pripravljenosti. Tako naše dežurstvo traja 12 ur (od 7. do 19. in od 19. do 7. ure), 24 ur pa smo potem prosti. Skrbeti moramo, da so avtomobili blizu in da se vsak hip lahko vključimo v akcijo. Manjša popravila in vzdrževalna dela na avtomobilu običajno vozniki opravimo kar sami, za večja pa so seveda mehaniki. Že šest let vozim isti avto in z njim sem prevozil okrog 170 tisoč kilometrov brez večjih okvar. Za razliko od voznika pluga se moram kot voznik posipalca kar večkrat vključiti v akcijo. Tudi če ni snega, so na Gorenjskem pozimi dokaj pogoste poledice. Kadar pa sneži, sem običajno tudi več na cesti. Ko začne snežiti, je treba cesto najprej posuti, ko pa je splužena, jo je treba porovno posuti. V glavnem posipavamo z hranki prebivalstva, medtem ko se delež sredstev članic in deponentov zmanjšuje in bo znašal le še 21 odstotkov. Za naložbe bo imela banka razen novega prirasta sredstev v višini 10,3 milijarde na razpolago še sredstva vračil glavnic dolgoročnih kreditov, tako da bo imela skupaj 12,8 milijarde dinarjev kreditnega potenciala. Vendar pa je del denarja že vezan in za nove naložbe ostane le še 11,1 milijarde dinarjev. Ker pa mora banka izpolnjevati ukrepe kreditno-monetarne politike, ki omejujejo bančne naložbe, sme banka le manjši del kraditnega potenciala plasirati v naložbe članic in občanov — letos le 1,8 milijona dinarjev. Zato bomo imeli prednost krediti za pospeševanje izvoza in kmetijstva ter krediti občanom na podlagi odkupa deviz. Pri investicijskih naložbah članicam mora banka upoštevati, da iz prejšnjih let prenaša obveznosti v višini 437 milijonov dinarjev in bo tako letos na voljo za investicije komaj 300 milijonov dinarjev, kar je desetkrat manj, kot bi gorenjsko gospodarstvo potrebovalo. Za naložbe v tekoče poslovanje bo banka letos namenila 1,6 milijarde dinarjev. Gospodarstvo bo ta denar Franci Kovic, voznik posipalca mešanico peska in soli, le v izjemnih primerih (ob zelo nizkih temperaturah in na mejnih prehodih) uporabimo kot posip tudi kalcijevo sol, ki je bolj učinkovita od navadne soli.« »Česa se najbolj bojite, kadar ste na cesti?« »Največja, težava in nadloga hkrati, tako za voznike plugov kot za posipalce, so vozniki, ki nimajo primerno opremljenih vozil. Običajno se takšnim tudi najbolj mudi. Kadar posipavam cestišče, vozim s hitrostjo 40 kilometrov na uro. Marsikdo na zdrži te hitrosti in me prehiti; prav s takšnim pa imam potem kmalu težave, ker obstane na cesti. Seveda mu moram pomagati. Takšno reševanje največkrat povzroči velike zastoje. Zgodi se tudi, da nenadoma nastane poledica in da kdo »zleti« s ceste. Vse jeze in slabe volje je potem seveda deležen voznik posipalca. Največkrat pa prizadeti ne pomisli, da je bil najbrž tudi sam nekaj kriv, da je zdrsnil s ceste, saj se številnim pred in za njim to ni zgodilo. Skratka, če imajo vozniki vozila primerno opremljena, če vozijo tako, kot da za vsakim ovinkom tiči nevarnost, če ne rinejo na cesto, kadar zelo sneži, ali raje počakajo na plug, potem nam zelo olajšajo delo in veliko pripomorejo k temu, da je cesta čimprej prevozna.« »Ali se, na primer, vozniku posipalca lahko pripeti tudi kakšna neprijetnost?« »Pa še kako hitro. Včasih pride do nepričakovane okvare; vendar to še ni najhuje. Bolj neprijetno je, če se komu tako mudi, da se ti potem »zapiči« v avto. Zgodi pa se, in to je običajno tudi najtežje, da še sebe težko rešiš. Tako se mi je zgodilo, ko sem posipal na Ljubelju. Počasi me je zaneslo čisto na rob in malo je manjkalo, pa bi s težkim avtomobilom zgrmel čezenj. Preostalo mi je le to, da sem vzel v roke lopato in se reševal, kakor sem vedel in znal. Po takšni akciji ti je potem, kljub še tako hudem mrazu, vroče kot v najhujši vročini.« A. Žalar porabilo predvsem za pospeševanje izvoza in kmetijstva. Za stanovanjsko-komunalno gradnjo naj bi letos zbrali 519 milijonov dinarjev, kar je 10 odstotkov več kot lani. Porast naložb v stanovanjsko-komunalno gradnjo pa bo znašal 17 odstotkov. Banka bo pospeševala varčevanje občanov, ki mora postati prednostna oblika zbiranja sredstev za stanovanjsko-komunalno gradnjo. Banka bo letos za kreditiranje izgradnje komunalnih objektov odobrila 90 milijonov dinarjev dopolnilnih sredstev, kar je enako kot lani. Največji delež med združenimi in zbranimi sredstvi v banki, ki se v primerjavi z lani še povečuje, bodo imela sredstva prebivalstva. V skupni bančni vsosti bodo predstavljala 31 odstotkov. Od lani bodo večja za 33 odstotkov. Devizni prihranki bodo večji za 52 odstotkov, vendar bo šlo povečanje predvsem na račun porasta tečajev in pripisa deviznih obresti. Prihranki v dinarjih pa bodo večji le za 12 odstotkov, ker ni pričakovati, da bi osebni dohodki toliko porasli, da bi ljudje lahko več privarčevali. Pretežni del prihrankov bo banka usmerjala v dopolnilna sredstva gospodarstva, za kreditiranje stanovanjske gradnje, kreditiranje občanov na podlagi odkupa deviz in kreditiranje obrtnikov. Na področju poslovanja s tujino si bo banka prizadevala doseči čimveč-ji konvertibilni devizni priliv gospodarstva in drugih članic ter postopno znižanje 52 milijonov dinarjev deviznega neravnovesja banke, ki je posledica deviznega zadolževanja gospodarstva v preteklih letih in vračanja dolgov v dinarjih. Na konferenci so sprejeli sklep, da bodo zboru banke predlagali, naj bi devizna neravnovesja članic oziroma delovnih organizacij, ki imajo širši družbeni značaj, reševali v okviru združene banke in SISEOT. Sicer pa načrtujejo, da bo pokritje deviznih odlivov z deviznimi prilivi znašalo 104 odstotka, kar je nekoliko bolj ugodno kot lani. Na vseh področjih bančnega poslovanja bo imelo pospeševanje vseh oblik izvoza prednost, tako pri zagotavljanju dopolnilnih bančnih sredstev kot tudi glede ugodnejših pogojev pri njihovi uporabi. L. Bogataj / Z najnovejšimi stroji za direktno brizganje podplatov na zgornje dele & povečalo število dnevno izdelane športne obutve na 7500, sčasoma pa ti najo tudi na številko 10.000 do 12.000 parov dnevno. — Foto: F. Perdan 1 Več športne obutve iz Planike V novozgrajeni stavbi s sodobnimi stroji izdelajo dnevno obi 7500 parov na tujem in domačem trgu zelo iskane športne o* tve, sčasoma pa bo proizvodnja lahko porasla celo na 12.000 f rov dnevno —- Planika namerava letos izvoziti za 15 odstotF več kot lani > Kranj — Konec decembra je v novozgrajeni proizvodni hali za montažo športne obutve v kranjski Planiki že stekla poskusna proizvodnja. Vsi stroji za nemoteno odvijanje proizvodnje sicer še niso postavljeni, kmalu bodo montirali še stroj za pakiranje, pa že s sedanjimi sodobnimi čevljarskimi stroji trenutno izdelajo po 7500 parov športne obutve dnevno. Tolikšno proizvodnjo omogočajo »desme«, sodobni stroji za direktno brizganje podplatov iz poliureta-na in drugih mas. Del montaže športne obutve, ki se je preselil iz stare stavbe v novo, sicer še vedno ostaja klasičen, to je lepljenje, medtem ko je nekaj »deserh« zadnja novost v opremi čevljarske industrije. Zaradi takšne sodobnejše tehnologije je odpadlo tudi prejšnje skladišče- Ob prazniku občine Škofja Loka Nagradili inovatorje Tudi letos je občinska raziskovalna skupnost ob občinskem prazniku podelila priznanja za inovacije — Posameznikom so podelili štiri nagrade, plaketo pa Zavodu za hlajenje in klimatizacijo Škofja Loka — Na ponedeljkovi slovesnosti v počastitev praznika občine Škofja Loka so podelili nagrade inovatorjem. Vsako leto jih ob prazniku podeljuje občinska raziskovalna skupnost. Letos so podelili štiri nagrade in plaketo delovni organizaciji, ki je na inovativnem področju lani največ dosegla. Prvo nagrado so podelili Francu Marcu, Francu Dolencu in Marjanu Žontarju iz orodjarne Loških tovarn hladilnikov. Razvili in skonstruirali so avtomatsko linijo za navijanje hladilnih cevi za hladilne skrinje in jo pred letom dni uspešno vključili v proizvodnjo. Naprava se lahko primerja z najbolj uspešnimi stroji za avtomatizacijo proizvodnje v svetu. Z njo so zelo pocenili več delovnih operacij, povečali kvaliteto hladilnih skrinj in odpravili težavno fizično delo ljudi pri tem delu. Z napravo so dosegli več milijonov dinarjev prihranka letno. Drugo nagrado so podelili Petru Zajcu iz Rudnika urana Žirovski vrh. V zadnjih dveh letih je prijavil v svoji delovni organizaciji dvanajst iovacij s področja radiometrične merilne opreme, ki se že uspešno uporablja v eksploataciji uranove rude. Zadnja inovacija, ki je uporabljena v merilniku uranove rude, je dobila tudi bronasto plaketo na jugoslovanski razstavi inovacij »Rast YU 83«. Vse omenjene naprave je Peter Zaje konstruiral in izdelal sam z velikimi napori v želji, da bi zmanjšal devizne izdatke za opremo, ki jo rudnik nujno potrebuje; s tem je delovni organizaciji prihranil okoli 80.000 dolarjev in kasnejše težave z vzdrževanjem opreme. Valentin Cirk, Brane Mohorič in Anton Grimšičar iz Alplesa, so dobili tretjo nagrado za postopek cenejše izdelave antistatičnega tlaka, ki so ga uporabili pri obnovi obrata tonskega pohištva. S tem so prihranili več kot tri milijone dinarjev, hkrati pa so ustvarili možnosti za licenčno prodajo omenjenega tlaka drugim tovarnam. Drugo tretjo nagrado sta dobila Jurij Prevoršek in Andrej Mulej iz Zavoda za hlajenje in klimatizacijo in sicer za inovacijo v zvezi z večnamenskimi elektronskimi regulatorji. Gre iz dopolnitve na napravah, ki so jih razvijali v zavodu. Zaradi natančnosti so nekateri izmed njih uporabni kot merilni laboratorijski instrumenti. Plaketo pa je raziskovalna skupnost podelila Zavodu za hlajenje in klimatizacijo. V tej delovni organizaciji so lani obravnavali kar 44 inovacijskih predlogov, ki so prinesli več kot tri milijone dinarjev prihranka. L. Bogataj nje poliuretanske mase v sodih,t čno prenašanje in dolivanje v strt« Zdaj je poliuretanska masa v cis nah, postavljenih na zunanji str« st&vbe, mešanje in sestavo mas*t se preko črpalk doteka v stroje, p* prevzela elektronika. Ob tolikšni zmogljivosti n0\u montažnega obrata, v kateregaa Planika vložila 450 milijonov nc3 din, pa utegnejo nastati ozk.a gri šivalnicah zgornjih delov. Že zdi. je večkrat dogajalo, da so kooper| zamujali roke, včasih tudi kvaHF izdelkov ni bila najboljša, zatol merava Planika v kranjskem povečati zmogljivost šivalnice * njih delov športne obutve. E>0 ki tega leta bodo v šivalnici poveča^ di število zaposlenih. S preselitvijo montaže v stavbo, ki meri okoli 10.000 kva^ tnih metrov površine, pa v pia> niso pridobili le sodobne proizvo hale, pač pa tudi nekaj prepotre^ skladiščnih prostorov. Obenem prostore, kjer je bila prej moi začeli preurejati. Na novo rt vajo preurediti še druge proi prostore v starem delu stavbe Večino tako povečane proi športne obutve v Planiki nam za izvoz, vendar pa bo že letos za domače kupce nekaj več iskane obutve iz programa a kot pa lani. Takšna usmerite voz, to velja tako za športno k za modno obutev, za Planiko ni nova usmeritev, saj sodi k nat z 21,4 milijona dolarjev 1 seženega izvoza med največje ske izvoznike. Za letos so v darski plan zapisali, da bodo i za 28,5 milijona dolarjev obu pomeni 22-odstotno povečanje daje na konvertibilni trg, do del pa so namenili tudi na kli področje, tako da bo skupno nje izvoza letos doseglo 15 kov. ■ EMBALAŽNNO GRAFIČNO PODJETJE, p. o. Škofja Loka Kidričeva 82 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s sebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE SLUŽB SKUPNEGA POMENA Razpisni pogoji: Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevat še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri » — 5 let ustreznih delovnih izkušenj in — ostale pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresni nju kadrovske politike v občini Škofja Loka Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisoj. dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v roku 15 po objavi na naslov: EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Službe skupnega pomena ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 82 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo to razstav v fotogaleriji Atrij, I °smih letih obstoja se je v fotogaleriji Atrij v Ljubljani javnosti iV^clstavilo več kot dvesto razstavljalcev — Stota razstava po vr-W 3e oktobra pripadla žirovskim fotoamater jem — Razvoj pre-^**be s fotografskim materialom •red dvema mesecema, natančne-^5. oktobra lani, so se žirovski fo-^aterji, ki delajo v okviru Pla-skega društva Žiri, predstavili osti z razstavo v fotogaleriji j v Ljubljani. Galerija, ki je na-*vjena razstavam fotografij, je v i~Storih trgovine »Fotomaterial« na f~°vi cesti v Ljubljani. Pod mentor-% °m mednarodnega mojstra foto-» *ije so na razstavi svoja dela j^istavili Marjan Pišljar, Marjan »*^k, Marjan Praprotnik, Marjan *j^nšek, Sonja Poljanšek, Fani rj^rnel, Miro in Hermina Cankar, Reven, Marko Pagon, Tanja ' f^>ic in Franci Temelj, ^i^irovski fotoamaterji so s svojo stavo obeležili pomemben jubilej ^galerije Atrij. Razstava je bila t ^reč stota po vrsti. V osmih letih kj^ja fotogalerije je javnosti svoja ^ predstavilo 85 posameznikov, , kolektivnih razstavah pa 131 av-1 Jl^v, vsega skupaj torej 216 razsta-j3^cev. Izmed gorenjskih fotoama-£^v so se v fotogaleriji Atrij pred-[ Vili člani fotokluba iz Bohinjske 0^ *i*ice in iz Gorenje vasi, žirovski ol lv^materJl Pa dvakrat. ^ ^ stoti razstavi so uvedli novost. ji vsak razstavljalec v spomin Ou^^otrdilo dobi razstavni kartonček ^galerije. Povedati seveda velja, ih.lt?-^ poslovalnica »Fotomaterial« — stj^lJ leta ^78 prejela zvezno prizna-cis tci ^ot naJboljša v Jugoslaviji. gtj^ ^djetje »Kemoservis-Fotomateri-asdt^Je prostor za novo trgovino v /pj-.iju na Titovi cesti kupilo leta L^. Poleg trgovskega lokala so ^^deli tudi prostor za predaval-egaEO?" niajhno temnico in fotogalerijo. nca-T^ so bili dani pogoji za višje strogi *lo izobraževanje zaposlenega idi. osebja, kakor tudi za občasna predavanja in strokovne sestanke. Skrb za \^denje in programiranje fotogalerije je bila zaupana mojstru fotografije. Vlastju Simončiču. Prvo razstavo so odprli aprila 1975, ko je svoja dela predstavil Marjan Pater-noster, tedaj študent, danes arhitekt. Na začetku so bili razstavljalci predvsem izkušeni fotografi. Vse bolj so se kasneje pojavljala neznana imena, tudi skupine, krožki in klubi. Galerija je po osmih letih dodobra uresničila svoje poslanstvo. Obiskovalcem sodobne prodajalne predstavlja dosežke domačih fotografov. Možnost razstavljanja pa imajo tudi številni amaterji, ki ustvarjajo s kamero v roki. Zanimiva je preteklost oskrbe s fotografskim materialom in foto dejavnost pri nas, preden so na Titovi cesti odprli sodobno prodajalno s fotogalerijo. Ze po prvi svetovni vojni so nekateri ljubljanski trgovci začeli oskrbovati poklicne fotografe s fotomate-rialom, potrebščinami in fotografskimi aparati. Leta 1925 tako zasledimo že zelo dobro opremljene trgovine s temi potrebščinami. Nekateri trgovci so organizirali tudi fotografske tečaje in skrbeli za učne pripomočke. Svojim strankam so dajali strokovne nasvete, svoje temnice in laboratorije so nudili za primerno odškodnino. Največkrat so UDorabniki pla- čali le porabljeni material in kemikalije, na razpolago pa so imeli strokovnega delavca. Pokojni žirovski uitelj Ciril Justin je pripovedoval, kako so se tudi nekateri Žirovci oskrbovali pri ljubljanskih trgovcih. Najbolj poznan trgovec, ki je imel specializirano trgovino s fotografskimi potrebščinami, je bil Foto Smutz, ki. je imel trgovino poleg današnjega Slamiča. Pakiral in pošiljal je filme in ostali material tudi za vse jugoslovansko tržišče. Zavoljo tega se je tedaj veliko fotoamaterjev povzpelo do vrhunske kvalitete mojstrov umetniške fotografije. Leta 1945 so vse takšne trgovine prenehale obstajati. Fotomaterial so razdeljevali centralno. Kasneje so se fotoamaterji oskrbovali v manjši foto trgovini poleg bivše železnine Šneider-Verovšek pred sedanjo stavbo Metalke. Kasneje so trgovino zaradi rušenja preselili čez cesto na Ajdovščino, poleg optika Zaje. Po ustanovitvi prve jugoslovanske tovarne za proizvodnjo fotomateria-la so se razmere spremenile. Leta 1951 je začelo poslovati trgovsko podjetje Fotolik, ki se je že leta 1954 reorganiziralo. Iz tega podjetja so tedaj nastale obrtne delavnice, servisi sam0stojno televizijsko oddajo in izdali veliko ploščo ter uspe-za popravila fotoaparatov in drugih § gostovali med našimi rojaki v zahodni Evropi - Vodja an- pripomockov ter dve trgovini. Leta ?, , » m • * al «i -u i i ju i , ••_„ • « 1963 sta se združili trgovski podjetji sambla Jože Teran je avtor številnih skladb, za katere jim največ besedil napiše Ivan Sivec i Ansambel Oglarji iz Škofje Loke Amaterji, ki delajo poklicno Po petih letih dela se lahko narodno-zabavni ansambel Oglarji iz Škofje Loke pohvali z nizom uspehov: štirikrat zapored so na Ptujskem festivalu prejeli zlato značko Orfeja, jeseni so posneli Fotomaterial in Kemoservis in od te daj poslujeta skupaj kot Kemoser-vis-Fotomaterial. Poleg prodaje se vseskozi ukvarja tudi s strokovnimi nasveti strankam, kar se je v novih prostorih v Atriju na Titovi cesti posebej razvilo. Škofja Loka — Nehote nam je Alenka Bole-Vrabec izdala skrivnost uspehov narodno-zabavnega Izšla je knjiga o partizanski bolnišnici Franji Bosi in razoglavi bi morali romati v ta kraj U L TURNI KOLEDAR T _____ kcJa *RŽIC - V petek, 13. januar-čaNrw ob 18- 00 v paviljonu NOB-^j^oritev razstave slikarja Sta-it^ta Zerka. Na otvoritvi bo na-' ^^Pil moški komorni zbor DPD cva^oboda iz Podnarta pod vod-Pla^Vom dirigenta Egija gašper-zvo ^a. Radovljica - Kuitumo npl^štvo Radovljica bo v petek, ontV ^" januarja ob 18. organiziralo ar4. dvorani KUD Radovljica zvitv -*'msko serenado. Na priredi-* bo koncert flavtistke Maje voi^Šaia in pianistke Vlaste Do-len ^r-Rus. ; cS^aesenice — Drevi, 13. janu-p£ -1 a ob 18. bo otvoritev razstave tdo*x^*rolskih umetnikov v razstav-»\ paviljonu Dolik Jesenice. V ;ct b^jšem kulturnem programu se^-li^0 s°delovali pesnik Valentin ka**^*ndrič in glasbeni duet Pri amfr^ž Keršan (klavir).in Domen ' k* > asa (pozavna). giS^isoko - KUD Valentin ^k alj Visoko pri Kranju vabi veb novoletni koncert, ki bo v so-14. januarja, ob 19. uri v ka^^rani kulturnega doma na Vi-iriti^em. Nastopila bosta moški jo^^ski zb o%>^nja in V^VD Vak zbor Tugo Vidmar iz mešani pevski zbor Valentin Kokalj Visoko. ■* * prijatelji slovenske ljudske «✓ £mi toplo vabljeni. *U*tRANJ — V četrtek, 19. janu-ob 16. bodo v Prešernovem S^ tališču v Kranju uprizorili '^^»io A. Harris: Androkles in *i<^AKLO — Amatersko gleda-Tone Čufar z Jesenic go-pOv^^e v soboto, 14. januarja v *V| klem ob 18. uri z dramo ¥ kKmecla — Intervju. JV^KOFJA LOKA - V knjižnici Hi^na Tavčarja v Škofji Loki v Ura ^k, 17. januarja ob 17. . *vljic (Sanjska miška — Cebar). V sredo, 18. januarja 18. bo Večer z diapozitivi (S ^ po Sovjetski zvezi — vrjj*v* Mencinger). V četrtek, 19. ja-^^rja ob 18. pa bo Kulturni ve-»v katerem se bodo predsta-J^b^ predstavniki literarnega ^^Žka ŠKD »Slikarji Šubici« of w Cvetko Golar Trata. if^K^RANJ — V petek, 13.janu-ob 18. uri bodo v Mali gale-Mestne hiše v Kranju odprli ^ Stavo del akademskega sli-P^^3a Cveta Zlateta. Ob 18.30 se v ostalih galerijskih prosto-predstavila skupina gorenj- ih1 '^/i slikarjev in kiparjev: Boni ip» Herman Gvardjančič, Ka- w Kuhar, Henrik Marchel, ^onc Novine, Vinko Tusek, - %c Vozel in Cveto Zlate. Vrsta priložnostnih brošuric je bila že izdana o našem enkratnem spomeniku iz narodnoosvobodilne borbe, bolnišnici Franji. Namenjene so bile predvsem obiskovalcem, da so jim predstavile njen nastanek in pomen, pripovedovale o tem, kako se je porodila misel na skrito partizansko bolnišnico v tem delu Slovenije, kako so bile zgrajene prve barake,' kakšna je bila njena rast, od kod je dobila ime »Franja«, koliko ranjencev se je zdravilo v njej, od kod so jih vodili, kakšne preizkušnje je prestala bolnišnica, kdo jo je oskrboval in govorile so tudi o pežrtvovalnosti osebja, zdravnikov Franje, Pavle, Volč-jaka, bolničark in bolničarjev, o najbolj enostavnih zdravniških pripomočkih, o mizarskih žagah, s katerimi so delali amputacije ... Kljub temu da so bile to drobne knjižice, so ponesle glas o partizanski bolnišnici Franji in o njenih čudovitih ljudeh, ki so jo zgradili, čuvali, ki so tu skrbeli za ranjence, se tu zdravili..., po vsej domovini in daleč preko naših meja. Vsako leto obišče bolnišnico Franjo 50.000 obiskovalcev. Največ je seveda šolarjev, saj pri nas ni mladega človeka, ki je ne bi poznal. V knjigi vtisov je več podpisov tujcev, ki ne morejo najti pravih besed, da bi izrazili svoje začudenje, priznanje človeški srčnosti, humanosti, partizanski iznajdljivosti. Pa vendar so bile te-knjižice vedno predrobne, da bi povedale vse, da bi pripovedovale tudi o spominih ranjencev, o spominih zdravnikov, ki so tu dobesedno golih rok, s sanitetnim materialom, ki je prihajal po skritih poteh iz vse Slovenije in celo iz zamejstva, z najbolj preprostim zdravniškim instrumentarijem, pomagali borcem po svojih močeh. Predrobne so bile, da bi pripovedovale O občutkih ranjencev, ki so po preživeti golgoti tam zunaj, v tesnih Pasice, pri srčnih ljudeh v lesenih barakah spet našli zdravje, si celili rane. Predrobne, da bi povedale, kako so ranjenci preživljali sovražnikove napade, ki je slutil, da je tu nekje bolnica, a je odkriti ni mogel. Kakšno tesnobo so preživljali po bunkerjih okrog bolnice, kamor so jih poskrili, ko je bil sovražnik najbolj blizu in nevarnost, da jih odkrijejo, največja! Niso pripovedovale o tem, kako so se počutili zdravniki, ki so se morali največkrat brez anestetikov spoprijemati s težkimi strelnimi ranami... Dolgo je v vseh ljudeh, ki so doživeli in preživeli bolnišnico Franjo, ki so tu delali, se tu zdravili, tlela misel, da bi našim ljudem enkrat obširneje zapisali to našo majhno a vseeno tako veliko zgodovino. Pred osmimi, devetimi leti so se na enem od srečanj preživelih ranjencev in osebja bolnišnice Franje dogovorili za pisanje prispevkov. Vsak bo opisal svoje spomme na bolnišnico, na ljudi v njej, na dogodke. Septembra 1980 je prišlo do dokončne odločitve. Domicilni odbor slovenske vojne partizanske bolnišnice Franje je imenoval uredniški odbor z nalogo, da pregleda zbrano gradivo, ga po potrebi dopolni in priredi za izdajo zbornika. Za glavnega urednika je bil imenovan dr. Viktor Volčjak, eden od ustanoviteljev in graditeljev bolnišnice in zdravnik v njej. Lansko jesen je knjiga Partizanska bolnišnica franja ugledala beli dan. Pred nami je sedaj veliko delo. Na 400 straneh je natisnjenih 60 prispevkov izpod peres 30 avtorjev, zdravnikov, bolničark in bolničarjev, graditeljev bolnišnice, borcev, ki so varovali ranjence, ljudi, ki so oskrbovali ranjence in pa seveda ranjencev samih. Te pripovedi so pretresljive. Zvemo, da je bilo Cerkljansko dobesedno posuto z bunkerji in malimi skritimi bolnišnicami. Marsikatero od teh so Nemci odkrili in uničili, ranjence pobili. Nekajkrat je bila v nevarnosti sama bolnišnica, a vendar je sovražnik nikoli ni odkril. V knjigi so objavljeni številni dokumenti, ki med drugim obsegajo tudi točen seznam 840 ranjencev z osebnimi podatki in diagnozami zdravljenih v Franji od 23. decembra 1943, ko je sprejela prve ranjence, pa do konca vojne, operacijski zapisniki 154 operacij, izvedenih od septembra 1944 do maja 1945 itd. Veliko je tudi slikovnega gradiva. To je knjiga, ki pripoveduje o srčnih, hrabrih, velikih ljudeh. Knjiga o bolnišnici Franji je Še en spomenik trpljenju in borbi naših ljudi za svobodo, za novo, lepše in boljše življenje, ki se je rodilo iz krvi. Nič čudnega, da je Nizozemec, ki si je ogledal bolnišnico Franjo in so ga prevzele skalnate stene tam okrog, skromne lesene barake, preprost zdravniški pribor na operacijski mizi, ob odhodu ves pretresen dejal: »Bosi in razoglavi bi morali romati v ta kraj ...« D. Dolenc niza ansambla Oglarji iz Škofje Loke, ko je dejala, da jo je na turneji po Franciji, Belgiji in Nizozemski presenetil resnično poklicni odnos vseh članov ansambla do dela. Na sleherni nastop, naj je bil še tako zabavno obarvan, sp se resno pripravili' nikjer niso podcenjevali občinstva ali hoteli programa na hitro odbrenkati. Pred mesecem dni je bila namreč v organizaciji Slovenske izseljenske mati-qe z Oglarji na gostovanju med našimi rojaki in je prispevala svoj delež s povezovanjem kulturnega sporeda. Uspešna turneja, s katero so Oglarji dokazali, da lahko brez zadrege našo narodno zabavno glasbo zastopajo na tujem, je le eden od biserov v nizu zadnjih uspehov. Začeti moramo vsekakor z zlato značko Or-ferja na zadnjem Ptujskem festivalu narodno zabavne glasbe, ki so jo Oglarji prejeli že četrto leto zapored in so naš edini ansambel narodno zabavne glasbe, ki se lahko pohvali kar s štiri zlatimi Orfeji. Pomemben dogodek je bila izdaja velike plošče Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, urednik in producent izdaje pa je bil Tomaž Tozon. Že dejstvo, da je ljubljanska založba izbrala Oglarje, govori o kakovostni ravni ansambla. Na plošči je dvanajst skladb, polk in valčkov. Kar deset jih je zložil vodja ansambla Jože Teran, za pet skladb mu je besedila napisal Ivan Sivec. Ena izmed skladb je v celoti delo člana ansambla Janeza Ziherla. Ob koncu pa so dodali še znano polko Oglarska. Ansambel šteje pet glasbenikov-amaterjev. Vodja, Jože Teran iz Cer-kelj, igra kitaro in poje, Janez Ziherl iz Sv. Duha igra harmoniko, Raj ko Benedik iz Kranja je pevec in tro- Mešani pevski zbor »Rož« iz Šentjakoba na Jesenicah V soboto, 14. januarja bo ob 19.30 v gledališki dvorani na Jesenicah koncert mešanega pevskega zbora slovenskega prosvetnega društva »Rož« iz Šentjakoba na avstrijskem Koroškem, ki ga vodi zborovodja Lajko Milosavljevič. Po*tem, ko jim bo domači mešani pevski zbor Milko Ško-berne DPD Svoboda Tone Čufar zapel tri pesmi v pozdrav, bodo gostje izvedli celovečerni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi in pesmi drugih narodov, koncert pa sklenili s skupnim nastopom z jeseniškim zborom. Mešani pevski zbor »Rož« združuje 35 pevcev, dijakov, učencev v gospodarstvu, delavcev, mladih učiteljev, študentov in uslužbencev, ki se vozijo na vaje od Celovca do Ziljske doline, poleg seveda pevcev iz domače občine. Zbor letos praznuje desetletnico svojega zelo aktivnega in uspešnega delovanja. V tem času so imeli kar 147 nastopov v Avstriji, predvsem na Koroškem, v Sloveniji in Jugoslaviji, v Italiji in Nemški demokratični republiki. Kar 21-krat so tu^i snemali za televizijo in radio. Njihov največji uspeh je dosežena srebrna plaketa na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru. bentač, Matija Koritnik iz Cerkelj igra klarinet in Ivan Logonder iz Virmaš pri Škofji Loki "bas kitaro. Skupaj vadijo in nastopajo pet let. Ansambel ste lahko spoznali z nedavno posneto in predvajano samostojno televizijsko oddajo. Skladbe z nove plošče pa že vrti ljubljanski in jeseniški radio. Ansambel si je že na začetku s- oje poti kot izhodišče zadal ^most, "kar' so navzven skušali sedati s svojim imenom. Ker so uradno iz Škofje Loke, so brskali po škofjeloškem svetu in se odločili za oglarje. Oglarjenje je bilo nekdaj v škofjeloških hribih dokaj živahno in na Starem vrhu vsako leto z etnografsko turistično prireditvijo obujajo delo in navade prejšnjih časov. Omislili so si prava oglarska oblačila, pri čemer jim je pomagala Marija Maka-rovičeva iz Etnografskega muzeja v Ljubljani. Njihove noše so izdelane iz lanenih in drugih naravnih tkanin. « Originalni seveda želijo biti tudi pri glasbi. Sami pišejo skladbe, tudi besedila, pri slednjih jim večkrat pomaga Ivan Sivec. Pri tem pazijo, da ne zaidejo v ceneno popevkarstvo, temveč gojijo pristni domači melos. Sedaj vneto vadijo — vaje imajo kar dvakrat na teden — najnovejšo skladbo Orač, za katero je besedilo napisal Franc Jesenovec, uglasbil pa jo je Jože Teran. Z Oračem se bodo predstavili na Ptujskem festivalu. Glasbeni strokovnjaki jim priznavajo dobro instrumentalno izvedbo skladb, kar je seveda posledica resnega dela, s čimer se sami ne hvalijo radi. Vendar jih iz poplave narodno-zabavnih ansamblov, ki kaj hitro mislijo, da so dobri in da je igranje za ples in zabavo nezahtevna stvar, vsekakor moramo izvzeti in jih uvrstiti med glasbene skupine, ki svoje ljubiteljstvo jemljejo zelo resno. M. Volčjak Koncert Lada Jakše Škofja Loka — Drevi ob 19. uri bo v galeriji na škofjeloškem gradu prvi samostojni koncert slovenskega glasbenega ustvarjalca Lada Jakše. V koncert bo vključil pisano paleto instrumentov ter s pomočjo komunikacije s poslušalci skušal glasbeno umetnost še bolj približati širšemu občinstvu. Samostojni umetnik Lado Jakša je sicer s peresom in fotoaparatom zelo aktiven pri Glasbeni mladini Slovenije in revij i Pionir. EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! O LAS 6. STRAN_ papigica skobčevka Papigica skobčevka je brez dvorna pri nas najbolj razširjena ptica. Povpraševanje za mladimi papigicami skobčevkarhi je veliko in zato je tudi precej gojiteljev, ki se ukvarjajo z njihovo vzrejo. Nakup res zdrave in krepke mlade papige, ki se bo razvila v zdravo in živahno ptico, pa, žal, ni vedno lahka reč. Dogodi se namreč, da prodajalci neizkušenemu kupcu prodajo tudi šibke in degenerirane mladiče, ki se tudi ob najskrbnejši negi ne morejo okrepiti in ostanejo slabotni in prav nič živahni. Papigice torej ne kupujte v naglici in pri neznanih gojiteljih! Pred nakupom morate seveda poskrbeti za prostorno kletko, ki bo poleg tega tudi tako urejena, da bo omogočala temeljito čiščenje. Za eno papigico skobčevko mora biti kletka vsaj pol metra dolga, 40 cm široka in 40 cm visoka, za parček papigic pa potrebujemo kletko, ki bo dolga najmanj 80 cm, visoka 40 cm in 40 cm široka. Navedene mere za kletko so res minimalne, saj papigica skobčevka potrebuje precej prostora in gibanja. Samo poglejte jo! Peruti in rep ima dolg in šilast kot lastovka in je kot ustvarjena za letenje. Hudo greše »ljubitelji«, ki vtaknejo papigico skobčevko v majhno kletko, ki je sicer morda dovolj velika za kanarčka, za papigico skobčevko pa je prava mučilnica. V kletko za papigico ne dajajte preveč paličic. Tudi gugalni-ce in podobna navlaka so v napoto, saj zavzemajo prostor, -ki ga papigica potrebuje za svoje dolge skoke s paličice na paličico in frfotanje s krili. Glede krmljenja papigice pa upoštevajte naslednje: pripravite posebno mešanico zrnja za dalj časa, in sicer takole: 70 odstotkov dobrega belega prosa, 20 odstotkov svetlega semena in 10 odstotkov luščenega ovsa. Belo proso — pazite, da bo res najboljše kvalitete — lahko kupite marsikje, svetlo seme in luščeni oves pa dobite v vseh večjih semenarnah. IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 13. JANUARJA 19! Velika stvar je misliti v nesreči na dolžnost Demokrit zakaj jemo ribe ? Pred leti so pri Delamarisu izdali drobno knjižico nasvetov za pripravo rib, pripisali pa so tudi uvodno obrazložitev, zakaj je riba tako zelo zdrava hrana. Takole pravijo: »Po svojih biokemičnih sestavinah predstavljajo ribe in drugi morski organizmi popolno hrano, saj vsebujejo vse hranljive elemente, ki so neobhodno potrebni za človekov razvoj. Poznano je namreč dejstvo, da bi lahko bila vsakodnevna prehrana človeka sestavljena samo iz rib in drugih morskih organizmov. Zato riba ni več samo kulinarična specia-liteta ali nadomestilo mesu, temveč izredno pomemben prehrambeni artikel in zelo izdaten vir neobhodno potrebnih beljakovin, vitaminov in mineralov v prehrani sodobnega človeka. Žal pa to dejstvo vse prevečkrat zanemarjamo. Statistični podatki so namreč pokazali, da Jugoslovani trošimo še vedno zelo malo ribe v primerjavi z nekaterimi drugimi deželami, kjer se že zavedajo vseh prednosti ribje prehrane, tako v pogledu hranljivosti, kot tudi z ekonomskega stališča, saj je riba danes dosti cenejša od drugih vrst mesa na tržišču. Tako troši Slovenec letno le okoli 1,7 kg rib v poprečju, Jugoslovan pa celo okoli 1,2 kg. No, morda se je to poprečje v zadnjih letih malce dvignilo, kajti mreža prodaje rib je zdaj veliko bolj razpredena tudi v notranjosti države. Vendar, še vedno jih pojemo veliko premalo. Raziskave so pokazale, da je eden od poglavitnih vzrokov za tako nizek nivo potrošnje ribe pri nas prav v premajhnem poznavanju ribje prehrane na splošno. Ribje meso je bogato z živalskimi beljakovinami, ki so za rast telesa in obnavljanje v njem stalno propadajočih celic neogibno potrebne. Beljakovine najdemo tudi v drugih vrstah mesa, sirih, jajcih itd. Ker pa so ta živila draga, je naša prehrana v pogledu beljakovin pomanjkljiva. Potrebe po beljakovinah v prehrani najceneje krijemo z ribami (100 g govejega mesa vsebuje 19,5 odstotkov beljakovin, 100 g sardel pa 21,6 odstotka beljakovin). Poleg beljakovin vsebuje ribje meso še snovi, ki ščitijo telo, obnavljajo živčne in možganske celice (J, Ca, P, Fe) ter vitamine A, D, Bi in B2. Teh snovi v ostalem mesu ni ali pa zelo malo. Ribje meso je lažje prebavljivo in zato odlična hrana za otroke, doraščajočo mladino, starejše ljudi in tudi za bolnike, zlasti živčno izčrpane.« Kruhki »rožice« Potrebujemo: 300 g moke, 3 rumenjake, skodelico mleka, v kateri raztopimo 30 g kvasa in še kozarec sladka-nega mleka za poliv; za nadev pa 100 g masla, 100 g sladkorja. Iz navedenih sestavin ugnetemo testo in ga razvaljamo za debelino noža. Premažemo ga z maslom, ki smo ga spenili s sladkorjem. Zvijemo v zavitek, ki ga narežemo na 5 cm dolge kose. Kose zavitka polagamo na pomazan pekač z luknjo tako, da gleda prerezani del navzgor. Kosi zavitka naj bodo nekoliko vsaksebi. Pekač damo na toplo mesto in pustimo, da testo dobro vzhaja. Rožice pečemo 30 do 40 minut v pečici, ki smo jo razgreli na 240 stopinj C. Proti koncu peke polijemo rožice z osladkanim mlekom in pustimo, da se spečejo do konca. Pečeno sladico zvrnemo na okrogel krožnik in potresemo s sladkorno sipo. Sladica je kot venec vrtnic, od tod ime »rožice«. Rožice lahko pečemo tudi v navadnem okroglem pekaču. Še boljše pa bodo, če testo potresemo še z orehi. iz babičine lekarne medena kura Med ima zdravilno moč: mehča, čisti, celi rane in zelo krepi. Naša kri vsebuje 0,1 odstotka grozdnega sladkorja. Grozdni sladkor pride iz med«, ki smo ga zaužili, neposredno v kri. Na človeški organizem ima med dvojni učinek. Neposredno delovanje se pokaže povsod tam, kjer pride med z bol nim delom telesa v neposreden dotik, n. pr. obliž na rano ali čir ali zaužit v želodcu. Tako zamori bakterije in čisti. Posreden učinek pa je v tem, da med krepi bolno telo in ga s tem dela bolj odporno. Med ni samo zelo redilen, ampak tudi lahko prebavljiv krepi kri in ugodno uravnava iztrebljanje. Včasih je bila med ^jdmi zelo poznana medena kura. Tako zdravlje nje z medom je prav izredno in je pomagalo že v mnogih primerih, ko so vsa druga zdravila odrekla. Zagotovo marsikomu tudi danes taka kura ne bi škodovala. Navodil se je treba natančno držati. Po 10 tednov pijemo po'požirkih 3-krat na dan vselej 1 uro pred zajtrkom, pred kosilom in 1 uro po večerji 1/2 skodelice preliva iz 1/2 čajne žličke mešanice kamilic in rmana, vsake ga pol; čaju dodamo naslednjo količino medu: 1. teden trikrat na dan po 1/2 čajne žličke 2. teden trikrat na dan po 1 čajno žličko 3. teden trikrat na dan po 1/2 čajne žličke 4. do 7. teden trikrat na dan po 2 čajni žlički 8. teden trikrat na dan po 1 1/2 čajne žličke 9. teden trikrat na dan po 1 čajno žličko 10. teden trikrat na dan po 1/2 čajne žličke Med dodamo, ko se je čaj toliko ohladil, da ga lahko pijemo. Najbolje je, da že zjutraj pripravimo dnevni obrok z medom, jutranjo dozo spijemo, ostalo shranimo v termovki za opoldne in zvečer. Kuro smemo po dveh ali treh vmesnih tednih ponavljati, dokler se ne pokaže trajno bistveno zboljšanje celotnega počutja; to pa je odvisno od bolezni in telesnega ustroja. Med kuro se popolnoma odrečemo alkoholu in ruskemu čaju, prav tako vsem pijačam z ogljikovo kislino, kot so pivo, sodavica, vinski in mlad sadni mošt idr. Kajenje popolnoma opustimo. Držimo se določene diete: samo lahko prabavljive jedi, mesa malo, nikakor ne svinjskega ali svinjske masti, veliko zelenjave in surovega kislega zelja, sirove jedi (skutnice). uporabljamo le lahek sadni ocet in nobenih ostrih začimb, solimo malo. okusni piščanec d1s- Potrebujemo srednje velikega piščanca, 1 jogurt, moko, timijan, majaron, sol, poper, 100 g masla ali margarine Piščanca narežemo na 8 kosov, ki jih operemo in obrišemo. Kose pomočimo v jogurt, nato v moko, ki smo jo razmešali s soljo, zdrobljenim timijanom in majaronom ter poprom. V kozici stopimo maščobo in vanjo položimo kose piščanca. Počasi naj zarumenijo, nato jih previdno obrnemo in pečemo še kakih 15 minut'na drugi strani. Če se nam zdi potrebno, dodajamo med peko po žlicah toplo vodo. piščanec v kremni omaki Za 4 osebe potrebujemo 1 piš-čanca, težkega 1 kg, 3 žlice olja ali 50 g masla, 1 košček čebule šop sesekljanega peteršilja, košček limonine lupinice, 1 kozarec mleka ali pol lončka kisle smete' ne, sol, poper. Piščanca očistimo, oplakriemo. narežemo na kose in obrišemo Kose piščanca nato pomokarrio it na vroči moščobi, skupaj s sese kljano čebulo, od vseh strani popečemo. Solimo, popramo, dodamo limonino lupinico in zalijemo z malo vode. Ko je meso že skora; mehko, prilijemo mleko ali kisle smetano, potresemo s peteršiljeii in dušimo do mehkega. Meso prestavimo, omako pa lahko po potrebi vkuhamo. Živali imam rada Nastopili so mrzli dnevi. Začel je padati tudi sneg. Bele snežinke veselo plešejo po nebu, ptice pa si že iščejo hrano po okenskih policah. . Res se je začela prava zima, zato sem v tem času najraje doma. Ne dolgočasim se, saj mi krajša čas naša lepa muca Eva. Prvič pleše po snegu. Čaka, samo čaka snežinko, ki se bo pojavila na njenem nosku. V resnici pa se Eva boji snežink. Zelo so mrzle in mokre, si gotovo misli. Ko pade snežinka na tla, jo s taco potepta in se skrije. Nato skrita čaka, kdaj se bo prikazala še kakšna. Tako ponavlja svoje težko delo vse do takrat, ko postane lačna. Rada pije mleko in je ostanke našega kosila. Ni zbir-čna pri hrani, pač pa se zelo SPIS MESECA Tudi decembra je bilo v naši rubriki objavljenih veliko zanimivih spisov. Odločili pa smo se, da tokrat podelimo knjižno nagrado za pesmico, in sicer Mraz, ki jo je napisala Darja Pogačnik iz 5. d razreda osnovne šole Josip*a Plemljd na Bledu. Gotovo ste jo vsi.preprali in se strinjate z nami, da je odlična. Čestitke za Darjo! SANDI IGRA NA »KRILNI-CO« — Sneg je šef zadnjič, ko je bila proslava na Pokljuki, pa sneg z dežjem pa sam dež, a godbenikov Pihalnega orkestra jeseniških železarjev ni nič motilo. S snegom na kapah, modrih uniformah in tudi na glasbilih so igrali udarne glasbene skladbe. Notne liste, oblečene v plastično folijo, da jim dež jn sneg nista prišla do živega, so obračali s premrlimi -prsti. Partizanska pesem je donela, se odbijala od smrek in zasneženih hribov. Verjemite, da nobena proslava ni prava proslava, če ni zraven pihalne godbe. Med godbeniki, na Pokljuki smo tik pred kapelnikom ugledali malega trobentača, ki s svojim igranjem ni prav nič zaostajal za starejšimi kolegi. Ta junak s trobento je bil Sandi Burkeljc iz Gozd Martuljka. Ob koncu mi je na hitro povedal, da pri godbi igra komaj dva meseca, da že peto leto hodi v glasbeno šolo na Jesenice, v osnovno šolo pa v Jeseniško-bohinjskega odreda v Kranjsko goro. Njegovi trobenti se pravi »krilni-ca«. Sandi, le korajžno naprej, da te bo drugič še bolj slišati! — Foto: D. Dolenc rada valja po naših roKan. Včasih mi poje tudi kakšno slaščico, pa jo imam kljub temu zelo rada. Opazujem našo muco Evo. Jeseni se je igrala z listi, ki so padali z dreves, zdaj pa se podi za snežinkami. Kaj bo ptčela spomladi in poleti, še ne vem, ker še ni toliko časa na svetu. Nekaj bo že našla, da se bo lahko igrala. Eva namreč nima drugih prijateljev, razen naše družine. Njeno mamico je povozil avto. Za njo nam je bilo zelo žal, saj smo jo imeli zelo in še enkrat zelo radi. Urška Krišelj, 5. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Naš kraj, njegove znamenitosti in posebnosti Živim na Bledu, turističnem kraju, ki je zaradi jezera in otoka postal svetovno znan. Kot je rekel France Prešeren, tako menijo o Bledu tudi domači in tuji gostje, ki jih prevzame lepota tega kraja, jezera in otoka. Stanujem blizu Plemljeve hiše, v kateri je spominska soba. Plemljeva rojstna hiša je že dolgo podrta, zato so Plem-ljevo spominsko sobo uredili v njegovi novi vili na Prešernovi cesti. V Plemljevi sobi je zmeraj veliko gostov, zato sem se tudi sam odločil, da raziščem, kaj tiči za tem. Odpravil sem se do vile in si jo dodobra ogledal. Dva stolpička se vzpenjata približno deset metrov nad vhodom. Vila ni velika, primerjamo jo lahko s srednje veliko hišo. V njej je soba, v kateri je ponavadi delal prof. dr. Josip Plemelj. To je bil največji slovenski matematik in je bil znan po vsem svetu. Njegove knjige in raziskave so bile prevedene skoraj v vse svetovne jezike. Moja stara mama in oče sta bila v sorodu z Osrednja problematika se je nana-10 ^la na spremembe šolskih okolišev, r 5jfcidalni načrt središča Radovljice. ^reditev prometne signalizacije, po-^rn?st so posvetili uresničevanju tališč in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevne j ^upnosti ter pozorno spremljali de-Q komisij. > »j ^ obravnavi zazidalnega načrta r^vega središča radovljiškega mesta P O* organizirali javne razprave, na ^aterih so lahko sodelovali vsi kraja-v1- Večino pripomb so upoštevali, .ar je prižgalo zeleno luč za sprejem ^ °kumenta, ki je temelj bodoče pro-.^orske ureditve novega središča Rakijice. j Izdelava zazidalnega načrta je bi-* sprejeta leta 1972 z urbanističnim jjjčrtom Radovljica-Lesce-Begunje. >^ta 1980 je bil razpisan natečaj in ^ osnovi izbranega in nagrajenega {J^ojekta so izdelali osnutek zazidal-' ^ega načrta. Po javnih razpravah in i fcoštevanju pripomb, ki so jih dali • ^ajani, je bil novembra lani sprejet. zazidalni načrt ureja prostor med r" (blo Gorico, Donico, starim mest-' »v* Jedrom» robom radovljiške rav-C^e in stanovanjsko gradnjo v Can ^.^rjevem naselju. Temeljni motiv Jj*idave je začrtan s podobo Gorenjce ceste, kjer je že poprejšnja zazi- dava z zelenimi predeli ustvarila značilnost vrtnega mesta. Ob Gorenjski cesti je med sodiščem in občino predvidena ureditev trga, ob njem bo družbeni center. Kranjska cesta bo urejena kot zelena aleja, ki poudarja turistični značaj kraja. Ob novi povezavi Kranjske in Gorenjske ceste pod vrtcem bo nova avtobusna postaja, ostali objekti ob tej cesti pa bodo namenjeni poslovni dejavnosti. Donica bo naravno urejena, grajski park pa naj bi dobil prvotno baročno zasnovo in grobnico borcev. Območje med Gorenjsko cesto in kopališčem je namenjeno rekreaciji. Parkirišča bodo vzdolž cest in med posameznimi objekti. Pred vhodom v stari mestni del je predvideno parkirišče, ki bo omogočilo zaporo starega mestnega jedra. V krajevni skupnosti Radovljica so lani uresničili vrsto komunalnih del, ki so jih zapisali v letni načrt. Uredili so kanalizacijo meteornih vod v delu Langusove ulice in asfaltirali del Langusove ulice ter položili kabel za javno razsvetljavo. Gradijo avtobusno postajališče v Novi vasi, za kar bo sredstva zagotovila krajevna skupnost, vaščani pa bodo prostovoljno delali. Zgradili so kanalizacijo v Vrbnjah in Gorici, ki omogoča odvod odpadnih voda v vasi Gorica. Sredstva so prispevali krajevna skupnost, komunalna skupnost in komunalno gospodarstvo. Na križišču Kranjske ceste, pri osnovni šoli, pa so uredili javno razsvetljavo. Pred bolnico ne plužijo Jesenice — Ko začne močno snežiti, nas že vnaprej skrbi, kako bo naslednje jutro na naših cestah, kako bo z avtobusnimi prevozi, z lastnim prevozom, kako na pločnikih. Tedaj nam je komunalna služba najbolj v mislih, v dobrem in slabem. Letos obilnejših snežnih padavin še ni bilo, zato komunalci niso imeli prevelikega dela, mi pa smo bili z njihovimi storitvami več ali manj kar zadovoljni. Razen decembra, natančneje 16. decembra, ko nam je nebo nasulo kar precej snega in smo morali vzeti v roke lopate. Nekako smo že preživeli tudi prerivanje na pločnikih in skakanje preko kupov snega ter vožnjo po zasneženem cestišču, če nikakor ne moremo pustiti avtomobila v domači garaži. Vse drugače pa občutijo malomarnost komunalcev tisti vozniki, ki morajo po službeni dolžnosti na pot, še posebej, če je nujna. Žalostno je in obsodbe vredno, da nikomur ni mar, da je pred jeseniško bolnico še nekaj dni po sneženju nespluženo parkirišče in da vozniki tam parkirajo kakor vedo in znajo. Se huje je, da se mora ubadati s snegom pred bolnico rešilni avtomobil, ki bi mu pač morali omogočiti, da kar najbolj neovirano pripelje ali odpelje bolnika. Ob prizidku jeseniške bolnice, specialističnih ambulant, imajo vozniki reševalnih vozil že itak velike preglavice, saj sploh ni strehe. Bolnike prenašajo iz vozila na voziček pod milim nebom, da niti ne govorimo, da je parkirišče tako nesrečno projektirano, da reševalno vozilo ne more neovirano obrniti pred prizidkom. Dokaj vešči vozniki so se sicer že »izvežbali«, a kakšna zmeda pri obračanju vozila lahko nastane tedaj, ko jih pripelje več hkrati! Tu je bil projektant resnično hudo nevešč, ko je enostavno pozabil, da pred bolnišničnim objektom parkirajo in morajo tudi obračati predvsem reševalna vozila. In če za nameček zataji še komunala, ki pozabi splužiti sneg pred vhodom v bolnico, je pač skrajno sitno in nerazumljivo. Menda bi rešilnim vozilom j a morali dati prednost tudi pri pluženju, četudi na račun nesplužene stranske poti? D Sedej POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (50. zapis) Kar ne da se popotniku odtrgati od obsežnih razgledov na vse strani neba s prelepe »panoramske« ceste — dobre tudi za vsa motorna vozila — ki povezuje obe Oselici, Staro in Novo. No, mimogrede: obe Oselici veže tudi cerkvena vez, ker obe župniji upravlja skupni duhovnik. Pri obeh cerkvah imajo tudi skrbno urejeni pokopališči. Rad stopim v »vrtove pokojnikov« tudi zato, da preči-tam priimke. Tako zvem, kateri so najbolj razširjeni v nekem kraju, po drugi strani pa naletim tudi na kako zanimivo ali^nenavadno lepo ime. V Stari Oselici je, n. pr., živel domačin, ki se je pisal za Pšenico! Največ pa je seveda Peterneljev, Govekarjev in Ovsenekov. Sicer pa zvem od sopotnika — domačina — za zanimiva imena zaselkov in samotnih kmetij, ki jih doseže oko. Na severu, pod 843 m visokim Kovkom leži zaselek »Rotovž«, nekoliko zahodneje pa se dviga 899 m visoki »Janezov grič«. Ob potoku Podplečke imajo »Jezbir-ca«. — Pogled na južno stran od ceste doseže samotne kmetije »Mravlja«, »Tajnik«, »Burja«, »Črt«, idr. v hiši, kjer je gospodinja umela tudi tekočo italijanščino — primožila se je iz Cerknega, kjer je v letih pred osvoboditvijo obiskovala laško osnovno šolo — učni jezik je bil seve italijanski. NOVA OSELICA ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge VODJE MIZARSKE DELAVNICE Pričakujemo, da bodo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevali še naslednje posebne pogoje: *- visokošolska ali višješolska izobrazba lesarske smeri oziroma organizacijske smeri s predizobrazbo lesarske smeri, najmanj 3 leta ustrezne delovne izkušnje, 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. januarja bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Petrčku, PC Vodovodni stolp PC Zlato polje, SP Stor-žič (Kokrica), PC Britof, PC Klanec, SP Planina center, SP Labore od 7. do 18. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 18. ure. V nedeljo 15. januarja pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj, Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA MARKET Novi svet CERKNEGA ČEZ STARO OSELICO V POLJANSKO DOLINO >✓ Ze ves čas se mudim na višinski razgledni cesti in se komaj zavem, da je to že pravzaprav stara cestna povezava iz Cerknega, čez Staro Oselico v Poljansko dolino in po njej v gorenjsko ravan. Pot po tej cesti so opisovali že stari popotniki (glej zapis št. 24), kaže pa da je obstajala celo že v rimskih časih. Na to misel napeljujejo ostanki zidovja pri Kladjah (natanko severno od Sovod-nja), ki jim pravijo »Šance« (tudi le-dinsko ime za 1048 m, visok vrh). Torej obzidje ali zapora (limes), ki je varovalo mejni prehod med italsko deželo in Panonijo. Po članku v glasilu »Pogled«, ki ga je izdala krajevna organizacija ZSMS iz Trebije, povzemam podatek o najdbi rimskih glinenih vodovodnih cevi. Trasa naj bi vodila kar 600 m daleč s pobočja hriba Razbojnika, kjer je bilo zajetje, do Seliš ob Šancah. (Skušal bom ta podatek preveriti, ko bo čas dopuščal.) TOLMINSKI GOVOR Govorica domačinov iz zaselkov ob »naši« razgledni cesti je nekako drugače obarvana kot poljanski govor. Ker je tod (med obema Oselicama in okrog Kladja) potekala naselitev kolonistov s tolminske strani;je ta sled še ostala v govorici pa tudi v gradbenem slogu (nadstropnih) bivalnih hiš. Še v novejši dobi ni nobena posebnost, če se dekle iz Cerknega primoži v te hribe. Tako sem se v Stari Oselici odduškal Pač za razliko od Stare Oselice, kajti Nova Oselica je dosti mlajše naselje, tudi dosti mlajše. Stara Oselica je imela pred sto leti 500 prebivalcev (danes jim ima le 280), Nova Oselica pe je štela pred sto leti 34 prebivalcev, danes pa niti 30! Novo Oselico tvori pravzaprav le gruča hiš okrog župnijske cerkve in nekaj samotnih zaselkov na jugovzhodnem obronku Cerkljanskega vrha. Pomen Nove Oselice je pravza prav v sedežu župnije, v katero sodi So vodenj — saj tudi pokojnike iz so-vodenjske doline nosijo po strmi poti na novoosliško pokopališče. Redek primer večje vasi, ki ima tako odročno visoko (celih 218 m nad dolino!) svojo župnijsko cerkev. Zanimiva trditev, da je glavni kamnit oltar novoosliške cerkve prinesen iz Ogleja, še ni povsem preverjena. Dvom vzbuja nesorazmeren kip sv. Janeza Nepomuka (župnijskega patrona), ki je dosti previsok za v oltarno nišo. Nekako ne sodi tja. Tudi leto posvetitve Janeza Nepomuka (1729) je dosti pozno za povezavo z bogoslužjem v starinskem Ogleju. Češki svetnik Janez Nepomuk ima pri nas le malo cerkva, četudi je bilo njegovo ime v avstrijskih deželah močno znano. Pač zaradi svoje nesrečne usode: kot spovednik žene kralja Vaclava IV. ni hotel kralju povedati, katerih »grehov« se je kraljica izpovedala. Zato je dal kralj Janeza vreči s praškega Karlovega mostu v Vltavo. Bilo je to leta 1393. No, ta prizor je sedaj upodobljen tudi na vnanji strani novooselškega žup-nišča. PRIREDITVE Vslovenskem prostoru, posebno na Gorenjskem, je Nova Oselica znana po svojih simpatičnih kmečkih praznikih: tekmah kosce,' in grabljic, tekmah žanjic idr..Pro-stora na prostem imajo dovolj, tudi za naravni okvir skrbe visoke stare lipe v bližini cerkve. Pot iz doline (iz Sovodnja)je sicer strma, vendar do--volj kratka za obisk Nove Oselice in njenih kmečkih »iger«, na katerih domačini (v organizaciji Turističnega društva iz Sovodenj) prikažejo tudi nekatere običaje, ki so pred leti spremljali košnjo, to v hribih posebno težaško opravilo. Dodam še: v Podlanišču pri Kladju je na pročelju stare šole (hiš. štev. 2) vzidana spominska plošča, ki pove, da je bila 7. januarja 1944 tu ustanovljena igralska skupina 31. divizije devetega korpusa NOV. notranja Hribovje pod Blegošem (pogled s panoramske ceste) ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH Koteks tofaus kiibiraM» kitMl^cliMdnig Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA ZGODOVINE IN DMV za določen čas od 6. 2.1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta oziroma najdlje do 25. junija 1984 - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB za določen čas od 12. marca 1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta oziroma do 25. junija 1984. f osnovni1 šolLraJ° iZp°lnjevati P°g°je,določene v 96. členu Zakona Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite Komisiji za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. O LAS 8. STRAN petek, 13. januarja 1984 REPORTAŽA HITRA ŽELEZNICA, AVTOCESTA, DALJNOVODI, OBVOZNICA, AKUMULACIJA NA SAVI S traso avtoceste, z novo hitro železnico, z daljnovodi in obvoznicami so načrtovalci prepredli radovljiško ravnino. Energetiki so pri Radovljici predvideli izgradnjo velikega jezu na Savi, ki bi uničil pokrajino in naredil veliko škode turizmu. Radovljičani se upravičeno bojijo in jezijo. Vse kaže, da predvideni posegi vendarle niso bili do kraja pretehtani in da obstajajo možnosti, ki bodo naredile manj škode. Nanje je pokazala raziskovalna študija, ki je celovito obdelala vse predvidene posege v prostor. Gorenjska je takorekoč velika dolina, obdana z vršaci. Pravo nasprotje ozkim alpskim dolinam in gorskim gmotam je ravnina, ki se razteza in odpira pogled med Karavankami in Jelovico. Prelepi svet pod Triglavom, ki je navdahnil poete, ki že od nekdaj privablja letoviščarje. Osrčju Gorenjske pa groze veliki posegi v prostor, ki bi uničili najlepšo slovensko pokrajino. Napredku se seveda ni moč upirati, saj vsi skupaj potrebujemo novo hitro cesto in železnico, daljnovode, nove kilovatne ure električne energije. Vendar je treba s prostorom kar najbolj pametno ravnati, saj za napake ni opravičila. Načrtovalci cestnega, železniškega, vodnega in elektrogospodarstva Slovenije so radovljiško iavnino takorekoč razkosali s traso avtoceste, z novo hitro železnico, z- novimi daljnovodi in obvoznicami, resno razmišljajo o veliki zajezitvi Save pri Radovljici in o več manjših na Savi Dolinki in Savi Bohinjki. Razvojni načrti do leta 2000 groze, da bodo v osrčju Gorenjske napravili veliko škode, če ne bodo vsi posegi do kraja pretehtani in kar se da pametni. Vse kaže, da se Radovljičani upravičeno bojijo in jezijo. Študija, ki jo je naredil urbanistični inštitut iz Ljubljane, je pokazala, da v dolgoročni razvoj Slovenije vključene rešitve vendarle niso do kraja premišljene, saj obstajajo možnosti, da posegi v prostor narede manj škode. Predvsem jih je moč manj grobo vključiti v krajino, ohraniti več obdelovalne zemlje, se izogniti velikemu akumulacijskemu jezeru, kar šestkrat večjemu, od Blejskega, ki bi potopil pod vodo več naselij in kamp Šobec ter prizadel blejski turizem. Več manjših pretočnih elektrarn namesto velike akumulacije na Savi Najbolj sporna je vsekakor izgradnja velikega jezu na Savi, za katerim bi se raztezalo umetno jezero, šestkrat večje od Blejskega. Najbolj razburja ljudi in težko je najti domačina, ki bi dvignil roko za takšen poseg v prostor. Načrtovalci vodnega in elektrogospodarstva Slovenije predvidevajo pri Radovljici iz- gradnjo vodne elektrarne z velikim jezom. O tem se bodo dokončno izrekli do leta 1985, letos pa bodo pri Vodni skupnosti Slovenije izdelali podrobne študije. Jez bi zgradili približno 500 metrov pod tokom Save Bohinjke. Za pregrado bi nastalo umetno jezero z 90 milijoni prostorninskih metrov vode. Akumulirana voda bi minimalni pretok Save povečala za 20 prostorninskih metrov na sekundo, kar bi omogočilo večjo energetsko izrabo Save od Mokric do Radovljice, predvsem možnost večjega akumu-liranja energije za konično porabo. Zagotovljen bi bil biološki minimum pri nizkih pretokih, plovnost Save bi bila večja. Akumulacija bi prekrila približno 8 površinskih kilometrov, umetno jezero bi segalo po Savi Dolinki malce čez cestni most Lesce—Bled, po Savi Bohinjki pa do Bohinjske Bele. Pri Radovljici bi lahko zgradili vodno elektrarno z 28 me-gavatno močjo, ki bi dajala 112,4 GWh na leto, kar je dva odstotka električne energije v Sloveniji. Savo pa bi lahko energetsko izkoriščali še z več manjšimi elektrarnami pri Lescah, Bohinjski Beli, Globo- kem in Podnartu. Načrtovalci tudi še niso povsem opustili zamisli o zajezitvi Radovne, čeprav so jo do leta 2000 dali na stran. Zajezitev Save bi bila vsekakor velikega pomena za boljšo energetsko izrabo, kakor tudi za druge vodnogospodarske potrebe kot so izboljšanje plovnosti Save, namakanje, kmetijstvo, industrijska in pitna voda, zmanjšanje nevarnosti pred poplavami, za hlajenje jedrske elektrarne v Krškem in drugih predvidenih jedrskih elektrarn ob Savi, bogatenje malih vodnih virov. Vendar bi akumulacija na Savi tako škodljivo posegla v prostor, da je raziskovalna študija ovrgla njeno izgradnjo. Potopili bi 800 hektarov površin, predvsem pašnikov in travnikov in nekaj gozda. Potopljene bi bile vse hiše in domačije na spodnjem Lanco-vem ter v Ribnem do nadmorske višine 440 metrov. Pod vodo bi bil Šobec, eden najlepših kampov v Jugoslaviji. Prekinjene bi bile cestne povezave z desnim bregom Save, kar bi zahtevalo izgradnjo novih. Prava katastrofa za turizem bi bilo nihanje gladine umetnega jezera, saj bi skozi letna obdobja gladina jezera med Radovljico in Bledom nihala tudi do dvajset metrov. Obala novega jezera bi bila blatna, skoraj nedostopna. Izkušnje pri akomulaciji Zbilje so vse prej kot prijetne. Ob znižanju gladine se tam zaradi odplak in drugih nanosov pojavlja smrad in jezero je zaraščeno s travo ter vse prej kot bistro. Radovljiško umetno jezero bi zastrupile še usedline, ki se nabirajo v akumulaciji Moste. Umetno jezero, šestkrat večje kot Blejsko, bi spremenilo mikroklimo. Zrak bi bil vlaž- Druga plat idilike Gozda Priložnostni obiskovalci vidijo Gozd pod Kriško goro kot eno redkih idiličnih vasic — V resnici je njeno življenje prav trdo, možnost za gospodarski razcvet pa bo dana šele z izgradnjo vodovoda in posodobitvijo ceste — Oboje dolguje pred štiridesetimi leti požgani partizanski vasi širša družbena skupnost, trud za nadaljnji razvoj pa je dolg Gojžanov samih Križe — Pred slabimi štiridesetimi leti je v besu okupatorjevega maščevanja skoraj do tal pogorela vasica Gozd pod Kriško goro. Pridne roke vaščanov so jo kmalu spet pozidale. A z manj garanja kot na sicer plodni kmečki zemlji prisluženi kos kruha v tovarnah je mlade vabil v dolino. Danes živi v Gozdu le še 28 ljudi, več ali manj ostarelih, peščica mladih in otrok. Še v prvih povojnih letih jih je bilo okrog 70. Od požiga domov zavednih Gojžanov bo kmalu minilo štirideset let. Vsa ta leta priložnostni obiskovalci Gozda, Kriške gore ali planinskega zavetišča pod vasjo vidijo Gozd kot redko idilično vasico, v katero še ni prodrl hrup sodobnega življenja. Radi prihajajo va- njo, všeč jim je. Pa je res idilična? Tudi za domačine? Z izselitvijo mladih se je gospodarski razvoj v vasi skoraj ustavil. Polja, travniki, gozdovi sicer čutijo zagnanost svojih gospodarjev, več je tudi sodobnih kmečkih strojev, a v hlevih še vedno prevladuje delo rok, garanje. Zemlja je taka, da bi namesto petdesetih glav živine lahko zredila dvakrat številčnejšo čredo, neprimerno več prašičev in ovc, ki jih vaščani zdaj hranijo predvsem zase. Misli, želje in hotenja vaščanov so različna. Nekaterim je vseeno, kako je in kako bo, drugim je prav, da ostane tako kot je, da se životari, tretji pa iskreno želijo gospodarski napredek, razcvet vasi. Boljša cesta v Gozd je eden od pogojev /.u gospodarski razcvet vasi. Doslej je bilo izdelanih že pet projektov zanjo, vendar se je vedno zataknilo pri dogovarjanju z lastniki zemljišč. Vendar je za Gojžane bolj kot cesta pomembna pitna voda. Dobili jo bodo letos, z njo pa morda tudi boljšo cesto. Za to, tretje, si prizadeva tudi občinska konferenca socialistične zveze, ki namerava v prihodnje posvetiti več pozornosti manjšim, obrobnim krajevnim skupnostim in zaselkom. V ta namen je v torek popoldne sklicala pogovor, na katerega je povabila predstavnike občinskih in krajevnih organizacij, skupščine občine, komunalne skupnosti, kmetijske zadruge Križe in vaščanov Gozda. Svoje videnje možnosti gospodarskega razvoja Gozda je, seveda tudi na osnovi pogovorov z vaščani, predložil Stane Mešič. Razen kmetijstva, je dejal, ima Gozd dobre pogoje tudi za razcvet turizma, klasičnega in kmečkega. Seveda pa bi bilo treba domačije posodobiti in polepšati. Poudaril je tudi nujnost obnove razpadajoče žage, ureditev vaških poti in parkirnih prostorov ter seveda ceste iz Križ do Gozda, katere zgornji del je komunalna skupnost posodobila lani. Boljšo cestno povezavo trži-ška družba po štiridesetih letih Gojžanom prav gotovo dolguje. Dolguje, jim ekonomske pogoje, ki so temelj graditve nadaljnjega razvoja vasi. Cesta je eden od pogojev, da se bo Gozd odprl v svet in obratno. Drugi še pomembnejši, kot se je izkazalo v pogovoru, je zagotovitev pitne vode. V vseh gojžanskih hišah in hlevih manjka vode. Pomanjkanje so vaščani reševali vsak po svoje. Nekateri imajo lastna zajetja talnice in kapnice, drugi imajo samo kapnice, tretji hidroforie, nihče pa nima zagotovljene popolne oskrbe za družino, še manj za živino, zlasti ne za povečanje staleža, ki bi bil nujen v vasi z izredno ugodnimi pogoji za. kmetijstvo. Prazne pipe so Gojžane še posebno prizadele v lan- -skem zelo sušnem letu. Dosedanji poskusi, da bi težavo odpravili, še niso rodili sadov. Gozd potrebuje rezervoar za najmanj 200.000 litrov vode. Komunalna skupnost je prevzela nalogo, da bo letos poiskala najbolj ugoden vodni vir, poskrbela za projektno do-1 kumentacijo in predračun, zatem pa bo treba najti vire financiranja. Sramotno bi bilo, če v celi tržiški občini ne bi zbrali vsaj denarja, potrebnega za lastno udeležbo pri gradnji, ki bi ga bilo dovolj za najetje posojila. Obenem z gradnjo vodovoda bodo iskali tudi možnosti za posodobitev ceste v Gozd. Gospodarski razvoj vasi je naslonjen prvenstveno na kmetijstvo, kot postranske dejavnosti pa bi vaščani lahko gojili še kmečki turizem, obrt, morda še kaj drugega. Za to pa morajo imeti pogoje, v prvi vrsti pitno vodo, v drugi cesto. Pitna voda v Gozdu letos bo, so zatrdili udeleženci torkovega pogovora. Nadaljnji razcvet vasi pa je odvisen predvsem od zavzetosti Gojžanov samih. Usmeritveni programi za kmetije — zelo dobro bi uspevale tri do štiri — so v glavnem narejeni. Vaščane, ki so kmetijstvo pripravljeni gojiti, bo kmetijska zadruga denarno in strokovno podprla, jim pomagala kot jim rada že zdaj. Vendar pa bo to lahko storila le, če bodo vaščani hoteli pomoč /* sprejeti, če bodo hoteli iz rodo- I vitne zemlje iztržiti več kot 1 zdaj iztržijo. Neobdelano in \ slabo obdelano zemljo naj va- | ščani, ki jih kmetijstvo ne za- s nima, prepustijo tistim, ki so f jo pripravljeni obdelovati. V primeru Gozda se torej srečujeta dva problema. Prvi je dolg širše družbene skupnosti do požgane partizanske vasi, ki bo izpolnjen z vodovodom in boljšo cesto, drugi je j dolg Gojžanov samih. Če bodo I razvoj hoteli, se bodo morali zanj tudi potruditi. H. Jelovčan ^ nejši in več bi bilo meglenih dni. Kdor se danes često vozi tja proti Radovljici in Bledu, dobro ve, da se kopata v soncu, ko Kranj, Škof jo Loko in Ljubljano ovija megla. Bled potem ne bi mogel več računati, da bo še zdraviliški kraj, da .ne govorimo o tem, da bi vsa njegova širša okolica izgubila turistično mikavnost. Proti gradnji velikega jezu govori tudi domneva, da velika akumulacijska jezera spodbujajo potrese. Ob neugodni sestavi tal bi zaradi nihanja gladine prišlo do rušenja drsenja obrežij, kar bi povzročilo dodatne nevšečnosti in uničevanja naselij ter prometnic. Vodna elektrarna Radovljica s svojim akumulacijskim jezerom bi popolnoma izmali-čila osrčje gorenjske krajine, danes najbolj naravno ohranjenega dela Gorenjske. Turizem na Bledu ne bi več cvetel. Zaradi vseh teh razlogov do izgradnje načrtovane vodne elektrarne pri Radovljici in akumulacijskega jezera ne sme priti. Takšen zaključek daje raziskovalna študija, tako terjajo v Radovljici. Vendar "Radovljičani gospodarske plati niso povsem obšli. Niso le preprosto proti, temveč ponujajo drugačno rešitev za izkoriščanje energetskih zmogljivosti Save. Zgradili bi manjše pretočne centrale — na skupni Savi in na Savi Dolinki nad blejskim mostom. Kakršnikoli posegi na Savi Bohinjki pa so iz naravnovar-stvenih razlogov nesprejemljivi. Avtocesta tik ob stari cesti Načrtovana trasa avtoceste poteka od Črnivca mimo južnega roba vasi Spodnji otok, preko rodovitne ravnice, preseka grič Ledevnica severno od vasi Vrbnje, vodi preko plodne radovljiške ravnine, južno od Nove vasi ter severno od leškega letališča do cestnega priključka južno od Hraš. Od tod vodi trasa po sredini plodne ravnine, prečka sedanjo magistralno cesto in nekoliko naprej tudi železnico. Pot nadaljuje nad Bregom in Žirovnico ter severno od vodne elektrarne Moste in z viaduktom prečka dolino Save Dolinke. Takšna trasa ima več slabosti, ki so povzročile iskanje novih možnosti. Skoraj v celoti namreč poteka po najboljših kmetijskih površinah, preostale razkosa. • Izgubili bi veliko dragocene plodne zemlje, krajina pa svojo posebno privlačnost, zavoljo katere je predlagano, da bi radovljiško polje razglasili za naravni spomenik. Ko so oblikovali dokončni predlog, so pregledali več možnosti. Ugotovili so, da bi bila gradnja hitre ceste v takoime-novanem južnem koridorju — po dolini Save od Globokega do Most — praktično nemogoča zaradi velikega števila potrebnih objektov in geološke sestave tal ter zaradi korenitega posega v prostor. Severni koridor — po zgornjem robu radovljiškega polja po trasi »cesarske« ceste — bi uničil najbolj kakovostna kmetijska zemljišča, povzročil številne probleme pri prehodu skozi zazidavo nad Zapužami in Novo vasjo ter pri sedanji in bo- doči gradnji od Begunj £ rovnice. Srednji koridor 6 doben je prvotno zaerta% si — pa je v vseh pol najobčutljivejši, saj sc| najboljša kmetijska zeffi krepko bi bila prizadet** jina. * Vsled vsega tega so kc* boljšo možnost opredel gradnjo necestninske hi^ ste v koridorju obstoječ gistralne ceste. V republiški skupne* ceste so že sprejeli odloč. tako imenovanem »od^" cestninskem sistemu nr renjski avtocesti, ki pr va gradnjo cestninskih! le pri Brezjah in med ter Vodicami. Voznik nino plačal ob prevozi cestninske postaje, met se bo odvijal n« sko. Tak sistem omot priključkov na avtocest so bistveno enostavne vedbe, ker ne vključuje ninske postaje. Strinjajo se tudi s avtoceste ob sedanji stralni cesti. Od Črnivca Podvina bi potekala mt njo cesto in vasjo Goi ko »skakalnice«, se v meri približala sedanji stralni cesti ter šla med: letališčem, prečkala stralno cesto ter se pred sedanjim podvoze železnico spustila pod co in se priključila na čeno traso pri Žirovnici. V celoti bi tako ohrs danjo magistralno rest med Lescami in Radovlj bila vlogo napajalne ceste, v celotnem potel-ko Posavca do Kranja go alternativne necest ceste. Na radovljiškem polji ne bi dodatno posegli^ no, temveč le razširili cestni koridor. Trasa i Da bi napravili čim manjšo škodo in da bi J bolj vključili v odločanje o velikih posegih v Pr??l°*; dovljiški izvršni svet leta 1980 na lastne f\oS*~™( pr\ urbanističnem inštitutu v Ljubljani ,zdel^Q *m valne študije, ki je opozorila na škodljivost pos g kazala tudi drugačne možnosti. V zadnji" a ^ dneh so jo obravnavali delegati /.adov :0 skupščine, ki so posebej izpostavili *z^r J.^ pretočnih vodnih elektrarn namesto velike a^nc& na Savi. Občinska konferenca SZDL bo tja do ^ arja vodila javno razpravo, s katero bodo z pombe ljudi. Radovljiški delegati bodo tako v ^ skupščini in interesnih skupnostih nastopal ljudskim glasom. REPORTAŽA petek. 13. januarja 1984 9. STRAN GLAS j Vročila dodatnega droblje-»r^ kmetijskega prostora, z ^i*q*^2n0 Protihrupno zaščito >o^ tescami in Radovljico pa se ^^mere celo izboljšali. ^>^^«šna trasa omogoča tudi ^^dnjo predvidenega tu riki V nakuP°valnega sredile. eVtra železnica io ^opana v zemljo ^^L^zniško gospodarstvo si i^jlj^ radovljiške ravnine želi ^ -°viti traso za hitro želez-jr^fci začrtali so jo severno od bc**A *ra'ne ceste> za nase" ^ ji Otok, nakar prečka Zaputi |^re preko zemljišča farme c*fcq« e> naprej pod naselji med oč^^ami in Žirovnico. Ob tcVjj?]'i vseh možnosti so ugo-epta1, da hitre železnice ni ograditi ob sedanji go- ^S^i Progi. Od ostalih mož-,o«iL*' ki so bile predvidene v b> .koridorjih kot za avtoce-a^Je najugodnejša združitev ?dl*>^ hitre železnice s koridor-ic-flj daljnovoda, s čimer bi bilo aTV in krajina najmanj pri- 3 *K *ra železnica bi tako pote-Preko radovljiškega polja e7vv'. da bi jo v ravnini od Ži-^k*Ml.Ce do Otoka vkopali v pKrj.io. V osrednjem delu ra-žel Jiške ravnine bi potekala i ^verni strani poraščenih >^ ^t- ' < ■• — -----i ■°<* JJe in Studenščice. Od Oto-[J:'V^>mo Brezij in naprej proti ^lOu bi se izognila vsem na-k in potekala večinoma ►vi ac\yA Unskih vzpetin za vasmi 0 * in Studenščice. Od Oto- gozd. " * ^hnićna postaja bi bila kar iu*V^ prostorsko omejena na :,^>^čju za Hrašami in Stu-se h^icami- Kakršnakoli dru-^membnost ali širitev na '^*ot en dodatni tir v vsaki *i ni dopustna. či^Vi daljnovod 1 sedanjem \i preskrbo Gorenjske z v^čno energijo načrtujejo 0\*V*nJo nove8a 400-kilovolt-daljnovoda od Kranja do J popraviti pa namerava-^toječi 110-kilovoltni dalj- L^°gledu varovanja krajine ^ ^metne izrabe prostora *tj obstoječe vode nadome-l. * novimi višje napetosti /\k^ameščati večsistemske ^vode Novi 400 kilovoltni daljnovod bi zato postavili ob sedanjem. Izbrana pot blejske obvoznice Za nadaljnji razvoj turističnega Bleda je nujno potrebna izgradnja obvozne ceste, saj se danes promet vali skozi središče Bleda. Domislili so že več rešitev, poleg severne posebej različice južne trase. Severna je bila zavrnjena, saj bi potekala po krajinsko najbolj občutljivem prostoru Bleda — od Rečice do Velike Zake. Med različicami južne trase so se sedaj odločili za najboljšo. Blejska obvoznica bi tako potekala od blejskega mosta na Savi po koritu Rečiškega potoka (po sedanji cesti) ali po terasi na sedanjo cesto na območju »Lisic«, od zadnjega ovinka dalje pa v globokem useku do roba zazidave proti Koritenski cesti. Naprej gre južno od novega stanovanjskega naselja na Jaršah Din-dola, obide po severni strani naselje počitniških hiš na Jasi in se zadre v gozdna zemljišča med Stražo in Dobro goro. V tem delu bo potreben krajši tunel ali globlji usek. Od tam naprej prečka Teraso na južni strani med Dobro goro in Kozarce na njenem najožjem delu in se tako nasloni pod skrajno severne pobočje Kozarce. Prečka dolino Jezernice na zoženem mestu in se pod bivšimi »garažami« priključi na sedanjo bohinjsko cesto. Pred ločitvijo do sedanje ceste so predvideni priključki na Ribenski cesti, med Mlinom in -Selom ter na Mlinem. Takšna pot blejske obvoznice je najkrajša, vzame najmanj novih površin in je prometno najugodnejša. Jasno ločuje naselja od kmetijskih površin, ki jih tako trajno ščiti. Omogoča dosledno rešitev blejskih prometnih zagat, saj izloča motorni promet iz središča Bleda, s čimer bo omogočila nadaljnji razvoj turizma. Pri varstvu krajine pa ne poraja problemov. M. Volčjak Janko Porenta, nagrajenec občine Škofja Loka: Hrano draži razdrobljenost zemlje Sv. Duh pri Škofji Loki — Pri Porentovih so morali biti že nekdaj trdni kmetje. Mogočni hlev, poslopje za stroje in lepa, trdna kmečka hiša pričajo o tem. Pa vendar sedanji mladi gospodar Janko in gospodinja Minka pravita, da niti eden niti drugi ni mislil, da bo kdaj kmet. Janka so vlekli avtomobili pri Transturistu. Pa je stari oče, ki je imel precej vpliva na fanta, odločil, da gre v kmetijsko-sadj arsko šolo v S večino. Minka se je izučila v trgovini in naredila poslovodsko šolo. Rada je imela svoje delo, toda bila je. doma s kmetije, zato ji ni bilo težko, ko se je primožila na kmetijo. Deset let kasneje je Porentova kmetija ena najbolj vzorno urejenih v okviru škofjeloške zadruge, Janko Porenta pa eden najbolj aktivnih zadružnikov. Sedaj je predsednik kmetijskega odbora pri kmetijski zadrugi, pred tem je bil dve leti predsednik zadružnega sveta, najvišjega samoupravnega organa tisoč, v škofjeloško zadrugo povezanih kmetov. Za vzorno delo na kmetiji in prizadevnost v zadrugi je Janko Porenta ob prazniku Škofje Loke prejel nagrado občine. »Imamo deset ha obdelovalne zemlje, v hlevu 12 krav, drugo pa so telice za pleme rn bikci za pitanje. Vedno imamo privezanih od 40 do 45 glav živine. Razen tega vsako leto posadimo približno dva ha krompirja, imamo pa tudi sadno drevesnico. Vsakega je nekaj, ker je čista specializacija preveč tvegana. Na eni strani vedno tolčejo po kmetu prenizke cene zdaj enega zdaj drugega pridelka, po drugi pa se lahko naredi nesreča pri živini ali propade letina. Lani je, na primer, bila slaba krompirjeva letina.« »Koliko pridelkov oddaste letno?« »Od 70 do 80 ton krompirja, deset bikov in od 40.000 do 50.000 litrov mleka.« »Bi lahko pridelavo in prirejo še povečali?« »Kaj več se na teh desetih ha ne da pridelati. Redimo 2,5 govedi na ha in zraven tega pridelujemo tudi krompir. To je zelo intenzivna proizvodnja.« »Kmetijstvo je v družbi opredeljeno kot prioriteta.« »Bolj na papirju kot v praksi. Najboljša leta za kmetijstvo so že mimo. Ravno tako kot se zaostrujejo pogoji v industriji, se tudi v kmetijstvu. Stroji so postali izredno dragi, gnojila in krmila se dražijo kar v desetinah odstotkov, kreditov je vse manj in še obresti so izredno visoke. Kmet je postal bolj spoštovan in cenjen predvsem zato, ker v tovarnah ne gre vse takolepo, kot se je dolga leta mislilo.« »Hrana pa je vse dražja.« »Hrana pri nas ne more biti cenejša. Kot sem že omenil, se dražijo surovine, potem stroji in vse drugo. Najbolj pa pridelavo hrane draži razdrobljenost parcel in premajhne kmetije. V ponedeljek sem se pogovarjal s Korošci, ki so prišli na proslavo v Škofjo Loko. Rekli so, da pri njih ni kmet, kdor nima vsaj 20 ha obdelovalne zemlje, ker bi bila njegova proizvodnja predraga. Pri nas pa še vedno velja zemljiški maksimum desetih ha. V najem pa se zemlja vse teže dobi. Še tisti, ki so jo že dolga leta oddajali, jo sedaj sami obdelujejo, čeprav veliko manj intenzivno, kot bi jo lahko čisti kmetje. Ob takih pogojih je težko pridelovati hrano po evropskih cenah, ko pa so že vhodne cene veliko višje.« »Vendar se na kmetiji sedaj tudi zasluži.« »Se. Imamo pa zelo visoke izdatke. Po novem smo invalidsko in pokojninsko izenačeni z delavci, zato so prispevki visoki, če hočemo zagotoviti kolikor toliko primerno pokojnino. Na naši kmetiji smo trije zavarovanci: midva z ženo in. mama. Temu je treba prišteti še davek, ki je tudi velik, in zdravstveno zavarovanje. Vedno je treba kaj popraviti ali dokupiti. Vse to pa veliko stane. Če vsega tega ne vzdržujemo in ne plačujemo, moramo na kmetiji prenehati delati.« »Kaj pa stimulacije in kompenzacije?« »Stimulacije za privez živine naj bi sedaj dobili v obliki bonov za gnojila in krmila. Ker premalo pazijo, da bi jih dobil le kmet kooperant, ki resnično vse tržne viške proda prek zadruge, bo na ta način še več črnih zakolov. Združen kmet bi moral imeti prednost in večje ugodnosti, tako pa je ravno obratno. Drugi problem pa je, da bodo boni kaj malo pomagali, ker surovin za krmila ni. Koruze in repnih rezancev ni, ker gre baje vse za izvoz. To je kratkovidna politika. Namesto da bi izvažali meso, izvažamo surovine. Če pa že dobimo krmila, so slaba, ker manjka soje. Še najbolje bi bilo, da bi sam delal mešanice. Toda kako naj bo potem oddaja mleka rentabilna, če je kilogram soje dražji od litra mleka?« »Več let ste bili predsednik zadružnega sveta. Tako najbolje veste, če imate kmetje vpliv v zadrugi?« »Menim, da kmetje lahko vodimo politiko zadruge, saj imamo v zadružnem svetu veliko večino. Vendar pa le toliko, kolikor nam dopuščajo zakoni in odloki. Praktično je vse odločeno z vrha. Kompenzacije in regresi so določeni z zakonom, cene tudi. Še zadružna zveza v Sloveniji praktično nima nobene moči. Več vpliva bi morala imeti pri republiškem izvršnem svetu in sekretariatu za kmetijstvo vsaj pri načrtovanju kmetijske politike. Tako se nas pogosto slabo sliši. Čeprav v zadrugi opozarjamo, da je treba kupiti koruzo, tega ne morejo narediti, ker jo v Vojvodini nihče ne proda po ceni, ki je določena. Dražje jo lahko kupimo zasebniki, zadruga pa ne. Predlani smo na zadružnem svetu sklenili, da zadruga kljub temu nabavi potrebne količine, vendar smo s tem povzročili odgovornim toliko težav, da tega najbrž ne bodo več poskušali.« L. Bogataj Tudi komunalne službe na Gorenjskem pripravljene Gorenjske komunalce, ki pozimi skrbijo za lokalne ceste, mestne ulice, pločnike in parkirne prostore zadnji trije »snežni valovi« v letošnji zimi v glavnem niso presenetili — Službe so povsod dobro organizirane; težave lahko povzročijo le večje okvare in seveda daljše močno sneženje. Čeprav je v treh »snežnih valovih« v letošnji zimi že zapadlo na Gorenjskem toliko snega, da bi lahko povzročil zmedo na cestah,in na smučiščih, ga je v glavnem tudi toliko, da je smuka mogoča, so nam gorenjski komunalci pred dnevi povedali, da prave zime pravzaprav še niso doživeli. Teh nekaj padavin jih zato ni prav nič presenetilo. V glavnem pa se vsi po vrsti tudi ne bojijo večjega snega. Oprema za zimsko službo res ni najboljša, vendar pa, kot so nam zatrjevali, je povsod že utečena organizacija v zvezi z zimskim vzdrževanjem lokalnih cest, mestnih ulic, pločnikov in parkirnih prostorov. Vinko Lavtižar v jeseniškem Kovinarju nam je povedal, da pri zadnjem sneženju z odstranjevanjem snega niso imeli posebnih problemov. »Za zimsko službo na 122 kilometrih nekategoriziranih cest in 39 kilometrih regionalnih imamo štiri do pet plugov, dva snežna rezkarja, dva grederja, traktor, buldožerje in posi-palec. Organizacija je utečena in je tudi letos nismo spreminjali. Za vzdrževanje odmaknjenih odsekov skrbijo kooperanti, ki so bili doslej v glavnem vedno zanesljivi in so dobro opravili delo. Seveda pa je v snežnih akcijah organizacija takšna, da takrat delamo neprekinjeno, na prometnih odsekih pa predvsem ponoči. S posipnimi materiali smo dobro založeni. Zato menim, da to zimo ne bi smelo biti posebnih težav. Zagodejo nam jo lahko le večje okvare zaradi pomanjkanja rezervnih delov.« Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj je v kranjski občini zadolženo za 123 kilometrov lokalnih cest, 72 kilometrov mestnih ulic, okrog 20.000 kvadratnih metrov parkirnih površin in za še enkrat toliko pločnikov kot je cest. Vodja delovne enote ceste Janez Lukan pravi: »Največ težav nam povzročajo pločniki. Imamo namreč samo en stroj, ki obratuje 24 ur neprekinjeno; skratka, na pločnikih, kadar je to potrebno, delamo noč in dan in največkrat še nismo vsemu kos. Kar zadeva ceste, ulice in parkirne prostore pa nimamo posebnih težav. Imamo sedem plugov, dva posipalca, greder in traktorske pluge. V akcijo je običajno vključenih 30 ljudi; tudi ponoči, ko odvažamo sneg. Razen tega imamo za lokalne ceste tudi 17 kooperantov. Posipnega materiala imamo dovolj. Zato nas to zimo ob daljšem in obilnejšem sneženju praktično lahko preseneti le večja okvara na mehanizaciji, predvsem na gre-derju, s katerim čistimo pločnike.« V radovljiški občini, kjer imajo zimsko vzdrževanje cest organizirano po enotah oziroma po področjih v občini, smo se pogovarjali z vodjo enote komunala pri Komunalnem gospodarstvu občine Radovljica Janezom Povšinom. »Ob zadnjem sneženju nikjer v občini nismo imeli posebnih težav; sicer'pa zadnji sneg ni bil niti visok. Radovljiška enota, ki skrbi za ceste v Radovljici, Begunjah, Lescah in Mošnjah, ima za zimsko službo dva unimoga, pet nakladalcev, dva avtomobila in dva traktorja. Razen tega pa imamo še tri kooperante. Na območju celotne občine je v zadnji akciji sodelovalo 50 ljudi in delo smo hitro opravili. Za naprej pa nas skrbijo le okvare (zaradi pomanjkanja rezervnih delov) in poledice. Zadnja podražitev soli nas je namreč precej prizadela in bojimo se, kako bo, če bo treba večkrat soliti.« Ivan Bizjak na občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti Škofja Loka nam je pojasnil, da je v občini 193 kilometrov lokalnih cest. »Prejšnja leta je za vse te ceste, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti, veljala tako imenovana piva prioriteta. Tudi letos smo se z njimi dogovorili za enak način vzdrževanja. Izločili smo le cesti Žičnica—Praprot-no in Poljane—Javorje, za kateri bo poslej skrbelo Cestno ' podjetje Kranj. Zadolženi v krajevnih skupnostih so se za to zimo pravočasno oskrbeli s posipnimi materiali, zato glede pluženja in posipanja nimamo skrbi. Na redno čiščenje snega mislimo opozoriti tudi hišne svete v posameznih naseljih, če se kje ne bi pravočasno vključili v akcijo. Večjih težav zato ne pričakujemo. Če pa se bodo kje pojavile, smo za posredovanje dogovorjeni s Cestnim podjetjem Kranj.« Tudi tehnični vodja v Komunali Tržič Rudi Kavčič nam je povedal, da v tržiški občini pri zimskem vzdrževanju delajo to zimo po starem. »Na skrbi imamo 20 kilometrov lokalnih cest in mestnih ulic in okrog 8500 kvadratnih metrov parkirnih prostorov. Vozni park je v glavnem nov in imamo tri pluge, posipalec za tovornjak in traktor, dva traktorja in kombi. Na zalogi imamo približno 50 ton soli in 500 kubičnih metrov gramoza. V akcijah delujemo po utečenem dežurstvu. Kadar je nujno, naenkrat sodeluje v akciji 15 ljudi. Zadnji sneg praktično ni povzročil nobenih težav. Sedanje razmere so pravzaprav bolj neprijetne zato, ker je premalo snega in včasih ne veš, kaj bi bilo bolje. Mislim, da nas to zimo tudi obilne padavine ne bi smele presenetiti. Še najbolj se lahko bojimo večjih okvar na strojih.« Če verjamemo sogovornikom, nas letošnjo zimo na Gorenjskem torej ne bi smelo skrbeti, kako bo s cestami, ulicami.. ., za katere so zadolžene komunalne delovne organizacije ali krajevne skupnosti s kooperanti. To so nenazadnje komunalci dokazali tudi pred dnevi, ko je vseeno padlo nekaj več snega in so ceste hitro očistili in sneg odstranili. A. Žalar GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA PETEK, 13. JANUARJA 1984 Gorenjski olimpijci — KAREL KLANČNIK V St. Moritzu zmaga prijateljstva Radovljica — Karel Klančnik, po rodu Mojstrančan, ki zdaj že nekaj let živi v Radovljici, predtem pa je stanoval v Ljubljani, je bil do sredine petdesetih let poleg skrivnostnega Janeza Polde osrednja osebnost jugoslovanskega povojnega skakalnega športa. Ostal je sicer v senci drznega lovca na daljave, ki je znal odlično »brcniti« in presenetiti tudi nepremagljive SKandinavce; bil pa je tudi eden izmed redkih skakalcev tedanjega časa, ki se mu je posrečilo Janeza nekajkrat premagati. Danes upokojeni inženir, ki je več kot štiri desetletja delal na železnici in tudi zdaj še rad priskoči na pomoč »direkciji« v Ljubljani, nima več stikov s smučanjem. Pokale, kar precej se jih je nabralo na domala dve desetletji trajajoči športni poti, je pustil v Mojstrani (menda bodo uredili smučarski muzej), v svojem stanovanju na Gradnikovi 89 ima od priznanj in spominkov s tekmovanj le nekoliko večji naprstnik, na katerem je izpisana beseda — Oslo. Na Norveško ima Karel prijetne spomine. Tam je leta 1952 še drugič doživljal lepote olimpijske prireditve, spominja pa se je še po nečem drugem. »Norveška je zibelka nordijskega smučanja in to je bilo čutiti domala na vsakem koraku. Njihovi skakalci so bili naši vzorniki in učitelji. Veliko so nam pomagal* dali maže in lak za smuči, svetovali, kako naj mažemo in skačemo. Doživetje je bilo tekmovati na Norveškem. Na olimpijski tekmi se je na štadionu zbralo preko sto tisoč gledalcev. V hudem mrazu in vetru so vztrajali, navijali za domače in delili priznanja tudi ostalim skakal- cem. Ko so že postali nestrpni, so jih prireditelji tolažili, češ, pridite na za-letišče in poskusite v tem vremenu; če pa vas zebe, si pripnite smuči in se zagrejte s tekom ... Spominjam se tudi tekme, na kateri sem imel štartno številko 320 D. Organizatorji niso računali na tolikšno število skakalcev. Ko jim je zmanjkalo številk, so poleg vpisovali še črke. Na vrhu zale-tišča je bila prava gneča. Komaj je eden od tekmovalcev odskočil, že se je drugi spuščal proti dskočni mizi. Sodniki niso imeli časa za premišljevanje.« NAGRADA - Z MARMELADO NAMAZANA »ŠNITA« KRUHA »Pri nas so bile razmere drugačne. Takrat, v predvojnih časih, je bila v Mojstrani revščina. Smuči smo delali sami iz dog. Mecenov, kakršne ima danes smučarija, nismo poznali, blagajna športna društva je bila ponavadi prazna. Za zimske športe je bila s srcem in dušo zagnana učiteljica Minca Rabičeva. Ko je šolski zvonec še zadnjič oddrdral, je dejala: »Dobimo se na snegu.« Res smo se zbrali, tekli na smučeh od Dovjega proti hotelu Triglav, kjer je najhitrejše čakala nagrada — z marmelado namazana »šnita« kruha. Minca nas je pogosto peljala tudi k dovški skakalnici. Gledali smo pogumne fante, kako so se poganjali čez odskočno mizo. Ja, ko so bile skakalne tekme, je bil v Mojstrani praznik! Vse je bilo okrašeno, igrala je muzika ... V Ljubljani sem se pri Jakopiču (doma je bil iz znane smučarske družine v Mojstrani) učil za mehanika. Imeli so veliko razumevanja za šport. Že pred vojno sem se udeležil večdnevnega tečaja za skoke na Pokljuki. Tam so bili zbrani tudi vsi jugoslovanski olimpijci. Od njih smo se mladi učili drže, odriva in doskoka. Seveda, takrat smo Jugoslovani močno zaostajali za učitelji z Norveške in kar precej časa je minilo, predno smo se navadili upognjene drže. Takrat tudi nismo vedeli, kako in koliko trenirati . NEKATERI SO MANJKALI... Vojna je prekinila športno dejavnost in skakalnice so ponovno oživele šele v svobodi. Zimske olimpijske igre leta 1948 v St. Moritzu so bile prva večja športna prireditev po končani moriji. »Za igre smo se pričeli pripravljati pozno jeseni v Ljubljani. Janko Janša, tedanji vodja treninga, nas je vodil po Tivoliju na Šišenski hrib in Šmarno goro. Ko smo se vrnili, smo delali še vaje na orodju. Čez dva dni sem občutil takšne bolečine v nogah, da sem komaj hodil. Potem so nas »matrali« še na snegu, da nismo bili za nobeno rabo. Res, skromna so bila takrat naša spoznanja 6 načinih vadbe. V času povojnega zanosa je bilo Častno potovati kot predstavnik Jugoslavije v tujino. S sabo smo peljali tudi več zabojev marmelade, ker nismo imeli denarja za dvojne obroke v švicarskih hotelih. Z vseh koncev so prihajali stari znanci s tekmovanj, športniki, funkcionarji. Nekateri med njimi so manjkali. Ostali so na morišču druge svetovne vojne. Jugoslovani smo bili še posebno zanimivi za ostale udeležence iger: prišli smo iz nove države, za nekatere izza »železne zavese«. Igre so bile pravo veselje. Pomenile so zmago športnega duha in prijateljstva nad sovraštvom. Med tekmo je snežilo in pihal je močan veter. Norvežani so dokazali, da jim tudi v takšnih razmerah ni nihče kos. Osvojili so vse tri medalje. Meni ni šlo najbolje, obakrat sem zamudil odskok. Tudi Polda je po prvem skoku nejevoljen dohajal na vrh zaletišča. »Bolje bo treba brcnit,« je dejal. Lepo ga je prineslo z mize, visoko, a vendarle nekoliko postrani. Pri 73 metrih, kar bi bil nov rekord skakalnice, je padel... Polda je bil pravi moj stranski gams. Sposoben je bil doseči izjemne rezultate in bil je edini, ki se mu je posrečilo, čeprav bolj poredko, prebiti se iz povprečnosti. Treniral je raje sam, ker se je bolj zanesel na svoje noge in občutke kot na tuje vzore.« »Šport je bil v naših časih lep, danes je v njem preveč interesov politike in komercializraa,« pravi Karel Klančnik in hkrati, brez dlake na jeziku, strese jezo tudi na časnikarje, ki pogosto ne znajo ceniti dosežkov skakalcev. »Le zakaj so tako obsojali Primoža Ulago, ko se je lani odrekel nastopu na letalnici v Harrahovu? Povzpeli naj bi se na vrh zaletišča in pogledali v zevajočo globino. Drugače bi mislili in pisali.« c. Zaplotnik Zgodovina zimskih olimpijskih iger — SQUAW VALLEY 1960 Skakalcem se je godila krivica HOKEJ Kokrica presenetila Kranj — Tudi v letošnji medobčinski hokejski ligi sodeluje šest moštev, in sicer Blejska Dobrava, Kokrica, Leše, Naklo, Prevoje in Tržič. Doslej so bila odigrana tri kola. Po tretjem vodi na lestvici Kokrica s šestimi točkami, Blejska Dobrava, Naklo, Tržič in Prevoje imajo po dve točki, brez pa so še Leše. Vodstvo Kokrice na lestvici je nekoliko presenetljivo, saj je bila ekipa v lanski ligi tretja, za Prevojami in Blejsko Dobravo. Srečanja se odvijajo na jeseniškem, kranjskem in ljubljanskem ledu, vse stroške, tudi izredno drage ledene ploskve, pa nosijo ekipe same. ŠPORT OB KONCU TEDNA H rastje: četrti Štucinov kronometer — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje Prebačevo prireja v soboto, 14. januarja, ob 15. uri v Hrastjah četrti Štucinov kronometer. Tekači bodo razdeljeni v osem skupin po starosti in spolu in bodo tekli na 1200 metrov dolgi progi. Prijave sprejema prireditelj Tečaj za inštruktorje odbojke ZTKO Kranj bo organizirala tečaj za inštruktorje odbojke. Tečaj bo v obliki vikend seminarjev (20. do 22. 1. 1984 in 27. do 29.1.1984) v dvorani na Planini v Kranju. Vodja tečaja je naš priznani strokovnjak Viktor Krevsel. Kandidati se lahko prijavijo do 18. 1. 1984 na naslov: ZTKO Kranj, C. Staneta Žagarja 27 ali po telefonu 21-176 do 12. ure. še uro pred pričetkom v gostišču Gaber. Iz Kranja do Hrastja bo zagotovljen brezplačni avtobusni prevoz. Pokrovitelja prireditve sta Agromehani-ka in Zvezda. Cerklje: peti smučarski tek Gorenjskega odreda — Športno društvo Krvavec iz Cerkelj prireja v nedeljo, 15. januarja, peti množični cerkljanski tek Gorenjskega odreda. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, ko bo pri zadružnem domu start vseh udeležencev. Moški in ženske bodo tekli na 7 ali 25 kilometrov, pionirji in pionirke (letnik 1969 in mlajši) ter borci pa na sedem kilometrov dolgi progi. Prireditelj sprejema prijave v soboto od 9. do 16. ure ter v nedeljo do osme ure v zadružnem domu. Pionirji in pionirke ne plačajo štartnine, za vse ostale velja na dan prireditve 200 dinarjev, predtem pa 50 dinarjev manj. Zimske olimpijske igre leta 1960, osme po vrsti, so bile drugič na ameriških tleh — za Lake Placidom še v poletnem letovišču Squaw Vallevu nedaleč od San Francisca. V zgodovini so osme igre znane kot najbolj nenavadne doslej. Bile so v kraju, ki ■ ga takrat ni bilo moč najti ni še tako natančnem zemljevidu in o katerem so na starem kontinentu vedeli bore malo. Nezaupljivi Evropejci so »vseskozi, odkar je mednarodni olimpijski komite zaupal igre Squaw Vallevu, dvomili o sposobnosti prirediteljev; potovanja preko luže so se veselili le zaradi vožnje z reaktivnim letalom . .. Ko so prispeli na prizorišče iger, so bili prijetno presenečeni. Američani, čeprav brez izkušenj pri organiziranju podobnih prireditev, so tudi na Evropejce napravili lep vtis. Objekte: ledeni štadion, tekmovali-šče za hitrostno drsanje, skakalnico in olimpijsko vas so postavili blizu skupaj, tako da je bilo od enega do drugega le nekaj korakov. Goste, športnike in njihove spremljevalce ter novinarje, so sprejeli brez odvečnih ceremonij — enostavno in prisrčno. Evropejci niso mogli kritizirati niti prog za alpsko in nordijsko smučanje, saj so jih domačini pripravili in utrdili s stroji, ki so jim nadeli popularno ime »snežni mački«. Rezultate so obdelovali in posredovali računalniško, kar je bilo precej hitreje od evropskega načina izračunavanja. Nekaj posebnega je bila tudi otvoritvena slovesnost, ki si jo je znani hollywoodski režiser Walt Disnev zamislil povsem po ameriško: na njej je nastopilo kar 1285 godbenikov in 2650 pevcev. Kulisa, na katero je Disnev narisal grbe vseh držav udeleženk, je dajala videz, da so na igrah prisotni tudi športniki iz naše države. Med grbi je bil namreč tudi jugoslovanski. Resnica pa je bila drugačna. Jugoslovani so, podobno kot leta 1932, ko so bile igre na ameriških tleh, ostali doma, četudi je jugoslovanski olimpijski komite sprva nameraval poslati v Ameriko skromno zastopstvo: skakalca Šlibarja in Jemca, alpsko smučarko Zupančičevo in tekačico Rekarjevo. Mnogi so bili z odločitvijo nezadovoljni, med drugim tudi v Kranjski gori, kjer je odbor turističnega društva sklenil podpreti odhod naših smučarjev na zimsko olimpiado z zneskom 10.000 dinarjev »kot izraz solidarnosti proti nepravilnemu gledanju naših vrhunskih športnih forumov na Popoldanski tekaški tečaj Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj tudi letos prireja začetni in nadaljevalni tekaški smučarski tečaj, ki bo na Sorskem polju od ponedeljka, 16. januarja, do četrtka, 19. januarja. Zbor tečajnikov bo vsak dan na avtobusni postaji Orehek ob ljubljanski cesti ob 15.15. Cena tečaja je 500 dinarjev, plačati pa jo je treba prvi dan tečaja. V ceno so vključene tekaške maže Bled, Grajska 44. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. PETEK, 13. JANUARJA IPftd OBVESTILA, OGLASI/OBJAVE r ALPETOUR Z ALPETOUROM NA OLIMPIADO Turistična agencija ALPETOUR vas va-b\\ da z njimi obiščete XIV. olimpijske igre v Sarajevu. Med bivanjem v olimpijskem mestu si boste lahko ogledali tekmovanja v slalomu, smučarskih skokih, po želji pa tudi tekmovanje v bobu, teku na smučeh in hitrostnem drsanju. Odhod avtobusa je 16. februarja ob 21. uri izpred hotela CREINA v Kranju, s postankom v škofji Loki in Ljubljani. Prihod v Sarajevo 17. februarja ob 8. uri. Že prvi dan si boste lahko ogledali tekmovanje v ženskem slalomu in v bobu. 18. in 19. februarja si boste lahko ogledaii tekmovanja v smučarskih skokih, teku na smučeh, bobu ter h'trostnem drsanju. Povratek 19. februarja ob 16. uri. Prihod v Ljubljano v jutranjih urah naslednjega dne. Cena na osebo je 4.830.— din. Prijave sprejemajo vse Alpetourove poslovalnice do 15. januarja. Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 2.000.— din, preostalo pa najkasneje sedem dni pred odhodom. ZA ZAKLJUČNE SKUPINE PRIPRAVIMO TUDI PROGRAME PO ŽELJI! 13. STRAN G ALPETOUR ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI za skupine in posameznike iz Ljubljane (Krvavec, Stari vrh, Soriška planina, Vogel) in Radovljice (za skupine) ZIMA 83/84 še prosta mesta za tedensko bivanje v hotelih in zasebnih sobah OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO 1984, ogled tekmovanj 15. in 16.febr. (veleslalom, teki. ..), odhod z avtobusom OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO 1984, ogled tekmovanj 17.—19. febr. (slalom, skoki, bob ...), odhod z avtobusom OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO 1984, ogled tekmovanj 19. febr. (slalom), letalo OLIMPIJSKE IGRE SARAJEVO 1984, olimpijski vlak, vsakodnevni odhodi POREČ, srečanje upokojencev, 8 dni, odhod 24. 3. (avtobus/vlak) MUNCHEN, ISPO, mednarodni športni sejem MUNCHEN, IHM, mednarodni obrtniški sejem MUNCHEN, MODEVVOCHE. mednarodna strokovna modna razstava BASEL, DIDACTA, mednarodni sejem učil Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. BLED BLED OBIŠČITE TAVERNO Nova restavracija v prostorih Kazine. Odprto vsak večer od 20. do 01. ure! HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KOMERCIALISTA I Pogoji: višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne šole — turistična usmeritev, — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov (nemški, angleški), — poznavanje panoge turizma, — poskusni rok 3 mesece. 2 SNAŽILKE Pogoji: — osnovnošolska izobrazba, — leto delovnih izkušenj, — poskusni rok 1 mesec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: HTP Bled, DSSS — komisija za delovna razmerja, Bled, Cesta svobode 29. KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj ?lA TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KJLb KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.: 26-371 OBVESTILO GRADITELJEM! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — — parket — cement — hidrirano apno — Schiedel — YU — dimnik — modelarno opeko — strešno opeko — betonske mreže in železo — betonske mešalce 100 litrov — betonske mreže in železo — betonske mešalce 100 litrov — in ostali gradbeni material O LOKA 6 DELOVNE ORGANIZACIJE, USTANOVE, SINDIKALNE ORGANIZACIJE poskrbite za prijeten in poceni oddih vaših delavcev • BLUZ • SRAJC • ČEVLJEV • PLETENIN KONFEKCIJE °/o. nama GARTRANS BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Grand hotel Toplice Bled razpisuje na podlagi delavskega sveta z dne 7. januarja 1984 odprodajo odpisane opreme hotelskih sob (omare, postelje, mize, stoli, svetilke, talne obloge, oprema kopalnic, vrata, odeje in zavese) in sicer po seznamu komisije za odpis osnovnih sredstev. Odprodaja bo od ponedeljka 16. januarja do sobote 21. januarja 1984 od 8. do 17. ure v prostorih hotelov TRST in KOROTAN na Bledu, Cesta svobode 19 oziroma 21. Pri nakupu opreme imajo prednost pravne osebe, za katere bo odprodaja 14. januarja 1984 od 8. do 12. ure. Pri nakupu morajo druž-benopravne osebe predložiti veljavne in zakonite plačilne dokumente. Vsi kupci morajo kupnino poravnati takoj po prevzemu odkupljene opreme v blagajni TOZD GH Toplice, kupljeno opremo morajo odpeljati takoj s svojimi prevoznimi sredstvi. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 Prireja družinski veleslalom za obrtnike in pri njih zaposlene delavce, ki bo dne 29. 1. 1994 bb 10. uri na Krvavcu. Tekmuje se tudi ekipno za pokal obratovalnice. Prijave se sprejemajo na Obrtnem združenju do 27. 1. 1984. r__-. * Polteh O Mi«Ef l«r Tf Slovenska turistična agencija z menjalnico A-9020 KLAGENFURT/ CELOVEC, Paulitschgasse 7 tel.: (04222) 51 26 80, 51 28 25, telex: 042-2787 istit Odprto od 9. —18. ure, v sobotah od 9.—12. ure. UGODNA MENJAVA! Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji. OLA8 14. STRAN. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM_ Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 13156 Prodam suhe smrekove in macesno-ve OBLOGE, I. in IJ. vrste za oblaganje notranjih stropov in sten ter zunanji NAPUŠČ (pobjon) širina 9, 7 in 5 cm. Telefon 064-62-618 13638 Ugodno prodam star angleški PIA-NINO, demontiran in HLADILNIK. Informacije vsak dan po tel. 21-443 od 13. do 14. ure 109 Prodam kombiniran 80-litrski BOJLER za kopalnico (drva, elektrika) in 1 kub. m suhih smrekovih DESK colaric. Voglje 52/A 152 Prodam PRAŠIČA za zakol in mešana suha DRVA. Lahovče 19 153 Prodam leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 154 Prodam »TRAVERZO«, dolžine 6 m, širine 10 cm, višine 20 cm. Huje 5, Kranj 155 Prodam PRAŠIČA, težka 150 kg. Gorice 7, p. Golnik 156 Prodam 15 do 150 kg težke PRAŠIČE za rejo ali za zakol. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 157 Prodam STEREOKASETOFON »Hitachi«. Dimče Malčev, Veljka Vlahovi-ća 8, Planina—Kranj 158 Prodam 18 mesecev staro polkrvno angleško KOBILO, Selo 44 pri Bledu 159 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Voklo 5 161 Poceni prodam NEMŠKEGA . OVČARJA z rodovnikom, starega 18 mesecev. Telefon 26-479 162 Prodam 8 tednov staro TELIČKO za rejo in ročno SLAMOREZNICO. Bider Marija, Vodice 89 163 Prodam dobro ohranjeno HLADILNO SKRINJO LTH. Pavel Bešter, Žirovnica, Selo 10, tel. 80-024 164 Prodam TELICO simentalko tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 165 Prodam PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Virmaše 42, Škofja Loka 166 Prodam 5 tednov starega BIKCA in PRAŠIČA za zakol. Velesovo 13, Cerklje 167 Prodam barvni TELEVIZOR »Gorenje«. Ogled v popoldanskem času. Zdenka Meglic, Ravne 19, Tržič 168 Poceni prodam malo rabljen ŽENSKI PLAŠČ, ovčji velur, št. 38 in pogre-zljiv ŠIVALNI STROJ PFAF. Ogled popoldan, razen srede. Naslov v oglasnem oddelku. 169 Odličen električni italijanski KIA-VIRČEK »Bontempi«, 2 oktavi, 8 basov in dva zvezka ustreznih not, prodam za 13.000 din. Zelo primeren za privajanje otroka na instrument, pa tudi za začetnika. Britof 388 170 Prodam SENO in SLAMO. Jože Naglic, Kokrica, C. na Brdo 26 171 Prodam CANDY 75 za dele, dve novi . zimski GUMI M - S 145/13 in 4 zračnice 145/13 ter PLATIŠČE za golf. Telefon 061-627-063 172 Ugodno prodam ŠTEDILNIK »Neo-nis« (3 plin, 2 elektrika) in manjšo VITRINO. Sire, Kranj, Rupa 30/B, tel. 21-551 173 Prodam 6 tednov starega bikca. Sr. Bitnje 27. Žabnica 174 Prodam 250-litrski AKVARIJ, komplet z mizico. Betonova 22, Kranj, tel. 24-047 175 Prodam TRAKTOR »Fiat« Štore 404. Dane Kokalj, Podljubelj (pri spomeniku) 176 Prodam KRAVE po izbiri, breje od 4 do 6 mesecev in SLAMOREZNICO. Če-bulj, Adergas 27, Cerklje 177 Prodam rabljeno 380-litrsko HLADILNO SKRINJO. Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur- 178 Prodam 170 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Križnar, Okroglo'14, Naklo 179 Ugodno prodam dve dvodelni OKNI »Kli Logatec«, dimenzije 180 x 140. Tu-paliče 63, tel. 25-861 — int. 370 180 Prodam KRAVO, ki je prvič teletila ali TELICO pred telitvijo. Jaka Reš, Mošnje — novi hlev pri Podvinu 181 Ugodno prodam od 130 do 140 kg težkega PRAŠIČA. Telefon 43-108 182 Prodam novo tračno, ležečo ŽAGO. Naslov v oglasnem oddelku. 183 Dobijo se rjave JARČKE, sorte hi-sex, stare 3 mesece, na KURJEREJI v Medvodah ob avtocesti Ljubljana— Kranj pri hidroelektrarni 184 Prodam GLASBENI CENTER z dvojnim kasetofonom 2x70 W, za 2 SM in OJAČEVALEC z leight shovvom, za 1,5 SM. Telefon 28-456 za Refik Be-šič 185 ELEKTRIČNI, 80-litrski BOJLER, dobro ohranjen in otroško POSTELJICO z jogijem in posteljnino, prodam. Telefon 27-271 - int. 296 ali 57-056 popoldan 186 Prodam eno leto staro MOŠKO KOLO na 5 prestav. Jože Sobočan. Delavska 14, Šenčur, tel. 41-118 187 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), Davidovič, Veljka Vlahoviča 9, Kranj 188 Prodam GRAMOFON tosca 20 ste-reo. Kleč, Moše Pijadeja 8, Kranj 189 Prodam 8 tednov starega BIKCA, primernega za zakol ali nadaljnjo rejo. Informacije po tel. 75-716 od 19. do 21. 190 ure AtfU Prodam KRAVO .s teletom. Poljšica 13, Zg. Gorje 191 Prodam JAGNJETA in OVCE. Gros Anica — gostilna Zvirče^ lfr° MALI OGLASI, PETEK, 13. JANUARJA 198 Prodam OMARO, primerno za v otroško sobo. Česen, Nazorjeva 12, Kranj. Ogled v soboto popoldan 192 Prodam JEDILNI KOT z mizo in stoli. Zelnik, Juleta Gabrovška 19. stanovanje 14, Kranj 193 ' Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 194 Prodam več PUJSKOV, težkih od 20 do 30 kg in 50 kv. m klasičnega PARKETA. Franc Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče 195 GLASBENI CENTER »Gorenje«, prodam. Telefon 61-578 196 Prodam zgibalni TRAKTOR cararo — tigrone 65 KM, opremljen z montirano močno vitlo na traktorju, zaščitno desko in rampalno desko, primeren za gozdna dela. Franc Sodja, Studor 4, Srednja vas v Bohinju 197 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. Zg. Otok 13, Radovljica 198 Prodam 10 dni starega BIKCA. Le-tence 7, Golnik 199 Prodam nemško PEČ kiippersbusch. Telefon 82-545 . 200 Prodam večjo količino kakovostnega SENA za govedo. Albina Žbontar, Zali log 40, Železniki 260 Prodam 8 tednov staro TELIČKO. Starman, Pungart ILŠkofja Loka 261 Prodam 7 tednov^taro TELIČKO in električni ŠTEDILNIK s pečico. Naslov v oglasnem oddelku 262 Prodam 4-tonsko HARMONIKO FBSAS, še v garanciji. Telefon 064-65-173 263 Prodam GLASBENI CENTER grun-dig studio 2220 — 2 x 70 W. Ogled vsako popoldne. Milan Kalan, Gorenja vas 91 264 Prodam prašičje MESO (domača krma). Naslov v oglasnem oddelku 265 Poceni prodam PSIČKI — nemški ovčarki, stari 12 tednov. Alič, Trata 15, Škofja Loka 266 Prodam 130 kg težkega' PRAŠIČA. Dragarjeva 16, Rodica — Domžale 267 Prodam KRAVO s teletom in PRAŠIČA za zakol. Zapoge 11, Vodice 268 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Zg. Brnik 73, Cerklje 269 Prodam SANKE za konjsko vprego. Sp. Brnik 31, Cerklje 270 Prodam suha bukova DRVA. Pože-nik 16, Cerklje 271 Prodam PRAŠIČA za zakol. Poženik 15, Cerklje 272 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnje-vek 9, Cerklje 273 Prodam PRAŠIČA za zakol. Poženik 15, Cerklje 274 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Cerklje 54 274 Prodam suhe smrekove PLOHE. Lahovče 14, Cerklje 276 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO in 8 mesecev brejo TELICO. Stiska vas 7, Cerklje 277 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA in TELETA - BIKCA simentalca. Cer- -kije 97 278 Prodam dva PRAŠIČA, težka 210 do 180 kg, krmljena z domačo krmo. Dvor-je 44. Cerklie 279 Prodam TELIČKO frizijko in dva BIKCA, stare 6 tednov, za rejo. Voglje 64 280 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Predoslje 92, Kranj 281 Prodam KRAVO po izbiri. Srednja vas 23, Šenčur 282 MOTORNO ŽAGO Husqvarno, novo, list 35 cm, ugodno prodam. Telefon 74-368 283 Kompleten 100-litrski AKVARIJ, prodam. Čirče 20, Kranj 284 Prodam GOBELIN Zadnja večerja, velikost 120 x 80. Ogled možen vsak dan popoldan. Čolič, Kolodvorska 10, Kranj 385 Novo MIZO s štirimi stoli, poceni prodam. Telefon 45-093 386 Prodam več mladih ZAJKELJ za pleme. Benedikova 11, Stražišče — Kranj 388 Prodam novo PEČ kiippersbusch. Perko, Škofjeloška c. 42 389 Prodam GORILEC na olje, nov, Thissen. Oblak, Podbrezje 28, Naklo 390 Prodam ZAKONSKO POSTELJO. Telefon 50-136 391 Prodam ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK. Telefon 064-24-887 392 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 33, Kranj 393 Prodam KRAVO v petem mesecu brejosti, OVCE za rejo ALI za zakol in DOMAČE ŽGANJE. Podbrezje 123, tel. 70-194 394 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. , Velesovo 42 395 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15 396 Prodam polovico mlade KRAVE in dva mesnata PRAŠIČA. Breg 11. Preddvor 397 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 6 kW, VRATNA KRILA 70 cm, 2 kosa, PEČ na olje. plinski BOJLER Regent, uvožen, nov. Telefon 25-813 398 - Prodam jalovo KRAVO. Tupaliče 1, Preddvor ' 399 Prodam KRAVO s prvim teletom. Jama 8, Mavčiče 400 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti, drugo tele; zamenjam 4 tedne starega TELETA — bikca simentalca za TELIČKO frizijko od dobre mlekarice. Luže 6, Šenčur 401 Prodam dobro ohranjeno otroško j POSTELJICO z novim jogijem in .1 OTROŠKO KOLO za 8-9 let ter OTROŠKO PISALNO MIZO. staro 1 leto. Nikola Jaki, Savska c. 3. Kranj 402 % Prodam čistokrvne MLADIČE nemške ovčarje. TeIefon*2?;54i ^>-\ ProdBm barvni TELEVIZOR Iskra — panorama, cena 1,6 SM. Velesovo 10, Cerklje 404 Prodam mlado brejo KRAVO, v začetku februarja bo drugič teletila, ali menjam za 15-kubično nakladalko. Lojze Burgar, Cerkljanska dobrava 3, Cerklje 405 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Trboje 31, Kranj 406 Prodam PUHALNIK Grič, še v garanciji, in R-4, letnik 1977. Pšenična polica 6, Cerklje 407 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg. Krničar, Babni vrt 10, Golnik 408 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Slavko Cmrečnjak, Benedikova 28, Kranj — Stražišče 409 Prodam novo STREŠNO OPEKO folc, 5000 kosov. Mirko Jagodic, Mož-janca 4, Preddvor 410 Prodam 8 let starega KONJA, težkega 500 kg in 350 kg težko TELICO. Pi-panova 38,Šenčur 411 Ugodno prodam dva plemenska BIKCA, stara 1 leto, težka od 300 do 400 kg. Anton Mali Golnik 48 412 Prodam PRAŠIČA za zakol. Nova vas 4, Preddvor 413 Prodam športno KOLO na 10 prestav in dekliške DRSALKE št. 34. Telefon 24-319 414 MIZARSKI debelinski SKOBELNI STROJ, širine 60 cm in MIZO s sanmi za vrtalni stroj, prodam. Žepič, Kranj, Zlato polje 5, tel. 27-850 415 Prodam PRAŠIČA in 6 tednov staro TELIČKO. Podbrezje 77, Duplje, tel. 70-189 416 Prodam dve OTROŠKI POSTELJI z jogiji (150 cm), PISALNO MIZO, HOJI-CO in nove SMUČARSKE VEZI »Pilot«. Telefon 064-45-176 417 MOTORNO ŽAGO husqvarna 650, nerabljeno, v garanciji, prodam. Telefon 061-320-784 418 Prodam dve leti starega VOLA ali menjam za kravo. Strahinj 7, Naklo 419 Prodam REZKALNI STROJ za serijska dela, z opremo. Telefon 41-128 420 KRAVO simentalko, težko 600 kg, brejo — pred telitvijo, prodam. Žirovnica 57 421 Podarim majhne KUŽKE. Zadružna 8, Kranj — Primskovo 422 Prodam P ŽICO. Informacije po tel. 50-260 — int. 307 od ponedeljka dopoldan dalje 423 Prodam MONTARBO OZVOČENJE. Peteh, C. 4. julija 25, Tržič, tel. 22-221 - int. 22-79 424 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Štrukljeva 2, Predtrg, Radovljica 425 Prodam'trajnožarečo PEČ kiippersbusch Ribnica, staro 1 leto. Ogled vsak dan od 10. do 12. ure ali od 15. do 19. ure. Toman, Gorenjska c. 43, Radovljica 426 Prodam 7 mesecev starega OVNA, križanec (solčavsko-romanovski) za pleme ali za zakol. Telefon 47-367 — Naklo 427 Prodam OVCO z mladičem. Telefon 22-516 428 Prodam KOSILNICO Bucher M 200, pogonsko gred za obračalnik Sokol 140, zračni filter EPA 52 za st. ford in amortizer Booge, prednji za Fiat 128 (Z-101). Frantar, Dobro polje 11, 64243 Brezie 429 KUPIM_ Kupim BETONSKI MEŠALEC. Andrej Jeran, Podgora 1, Gorenja vas nad Škofjo Loko 230 Kupim rabljeno STRUŽNICO. Telefon 21-390 popoldan 231 Kupim rabljeno SMUČARSKO OPREMO; čevlje št. 35-36. Telefon 65-065 ' 232 Kupim 500 kosov STREŠNE OPEKE Vinkovci 104. Štrafner, Demšarjeva c. 14, Škofja Loka, tel. 064-62-250 430 Kupim rabljen STROJ za brizganje plastike. Pod šifro: Do 100 gr 431 Kupim ZLATO za zobe. Telefon 061-52-498 432 VOZILA Prodam avto R-4, celega ali po delih. Kleparstvo Alojz Bobnar, Breg ob Kokri 21, Preddvor, tel. 064-45-387 66 Prodam WARTBURGA, letnik 1974, registriranega do aprila, dobro ohranjenega. Stoja Miloševič, Janeza Pu-harja 2, Kranj 134 Odlično ohranjeno ZASTAVO 1300 z novim motorjem in rezervnimi gumami prodam. Anton Smrekar, Šorlijeva 20. Kranj 201 Prodam R-4 TL, letnik 1977. Poga-čar. Bobovek 27, Kranj 202 Prodam LADO SL 1500, letnik 1980. Radqvljica, Ljubljanska 12, tel. 75-923 203 Prodam CITROEN GS palas, dobro ohranjen. Gradimir Miltenovič, Valjav-čeva 14. Kranj 204 Oddam vrstni red za ZASTAVO 750 LE, vplačano decembra 1982. Informacije v soboto in nedeljo popoldan. Kr-žišnik, Drulovka 43/B, Kranj 205 Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1975. Praprotna polica 10, Cerklje 206 Prodam ZASTAVO 750 m ZASTAVO 101 po delih. Franc Mrak, Mlaka 61, tel. 25-583 207 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do maja 1984. Troha, Ce-gelnica 36, Naklo, tel. 47-221 208 Poceni prodam ZASTAVO 1300, vozno. Cimerman, Janeza Puharia 8r K remi ' 209 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1931. Srečo Kopač, Mošnje- 37/A, Radovljica 210 '. ..tdno prodam ZASTAVO,101 LUX, f ---K i '•; > o. Smon-j i rane, tvovor •., ••. . Prodam R-18, letnik 1981, rdeč, prevoženih 22.000 km. Telefon 49-025 211. Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra ,1984. Pogačar, Sp. Gorje 208 (blok) 212 Prodam R-4 TL special, letnik 1977, registriran do novembra 1984. Matevž Demšar, Ribno 141, Bled 213 Prodam ZASTAVO 1300, dobro ohranjeno, letnik 1974, vozno, registrirano do novembra 1984. Telefon 74-340 — Radovljica ' 214 FIAT 126-P, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 74-360 215 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Arnež, Bistrica 14, Duplje 216 Prodam ASCONO, letnik 1979, 43.000 km 1.3 L. Janez Zorman, C. 4. julija 68, Tržič 217 Prodam MOTOR in MENJALNIK za ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 60-683 218 Prodam GOLFA, letnik 1979. Blaž Jamnik, Pungart 10, Škofja Loka 219 Kupim novo ZASTAVO 750 — 850 za gotovino. Telefon 064-65-074 od 16. ure dalje 220 Prodam VW 1200, letnik 1974. Informacije po tel. 064/62-402 221 Prodam ZIMSKE GUME na platiščih za VW — hrošča. Telefon 62-785 ZASTAVO KOMBI 435 P prodam. Telefon 61-347 223 Ugodno prodam nov AUTOMATIC TOMOS »Bulet«, izvo'zni model. Britof 152, Kranj 224 Prodam avto PZ 125, letnik 1976. Ma-to Matjaševič, Prešernova 1, Radovljica 225 Prodam dobro ohranjen »enojni« VW 1200, letnik 1966. Telefon 22-422 226 Prodam 5 tovornih GUM 900 x 20. Er-zar, Olševek 2, Preddvor 227 ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano, ugodno prodam. Slavko Novak, Mošnje 62, Radovljica, tel. 22-221 — int. 34-10 dopoldan - 228 Prodam OPEL MANTA, izdelan za ameriško tržišče. Bine Knaflič, C. v Vintgar 6, Bled 229 HUSQ VARNO 250 CR, letnik 1980, z manjšo okvaro na motorju, ugodno prodam. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 433 Prodam karamboliran GOLF JGL, letnik 1980, cena 22 SM. Mirko Šokče-vič, Mlekarska 14, Čirče — Kranj 434 Prodam avto LADA 1200, letnik 1975. Janez, tel. 47-393 v petek popoldan 435 " Prodam PASSAT diesel, letnik 1982. Ponudbe pod: Diesel 436 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 ali menjam za 126-P. Informacije po tel. 23-228 dopoldan (Pavle) 437 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Zg. Brnik 134, Cerklje 438 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, prevoženih 22.000 km. Safet Ali-babić, Juleta Gabrovška 21, Kranj 439 Prodam dve »CERADI« za zastavo 101 in R-4. Brešar, Janeza Puharja 10, Kranj 440 Prodam R-4 TL special, letnik 1978. prevoženih 54.000 km, registriran do 15.9. 1984. Nikola Jaki, Savska c. 3, Kranj 441 Prodam AUSTINA, letnik 1969. Ogled popoldan po 15. uri ali informacije po tel 23-985; C. na Brdo 44/A 442 ŠKODO 120 L, letnik 1977, prodam. Lojze Črnivec, Dobruša 12, Vodice 443 R-4 GTL, letnik 1982, izredno ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam'za novejšo Z-750. Telefon 62-708 444 Prodam 126-P, letnik 1978, cena 12 SM. Telefon 57-146 445 Ugodno prodam nova desna sprednja vrata za R-4. Telefon 62-100 446 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Križaj, Križe 144, Sna-kovo pri Tržiču 447 Prodam ŠKODO 120 LS. Letnik 1982. Spredaj karambolirana. Gartner Peter, Bičkova 8 b, Kranj 463 CITROEN 1,3 super, letnik 1979, 60.000 km, zaleten, prodam. Ogled v nedeljo od li. do 16. ure pred Zavarovalnico Triglav v Radovljici 448 Prodam GOLF JGL, september 1981, dodatno opremljen, garažiran. Ogled v popoldanskem času v soboto in nedeljo. Jeglič, Podbrezje 86 449 Kupim ohranjen VW motor, zračno hlaien, približno 65 do 75 KM. Telefon 064/47-688 450 STANOVANJA Prijetno SOBICO v centru oddam dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 21-097 233 GARSONJERO v Kranju nujno kupim. Ponudbe pod: Gotovina 234 Mlada družina išče STANOVANJE, lahko tudi enosbbno, v Kranju ali bližnji okolici za štiri leta. Naslov v oglasnem oddelku 235 Oddam SOBO mlajši ali starejši ženski za pomoč v gospodinjstvu. Informacije po tel. 22-072, Bertoncljeva 45 236 Mlad zakonski par išče opremljeno ali neopremljeno eno ali dvosobno STANOVANJE v Tržiču z okolico ali v centru Kranja. Ponudbe pod: Možno predplačilo 237. Dvosobno STANOVANJE zamenjam v Kranju za večje. Informacije po tel. 26-723 238 V opremljeno SOBO sprejmem dekle kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 239 Eno- ali dvosobno STANOVANJE v Lescah ali Radovljici vzamem v najem največ za dve leti. Telefon 064-80-054 240 Mlad fant v stiski išče SOBO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Predplačilo! Ponudbe pod: Kadilec 241 Kupim GARSONJERO v Kranju, za gotovino, la'hko devize. Naslov v oglasnem oddelku 452 Dve dekleti iščeta STANOVANJE v Kranju. Telefon 26-429 451 Oddam komfortno GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod: Planina 458 ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Zunanji trg vabi k sodelovanju sodelavca za določen čas enega leta: SKLADIŠČNIKA Pogoji: — končana šola za prodajalce tehnične smeri oziroma končana poklicna elektro šola, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, — 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. POSESTI Prodam GARAŽO v centru Kranja Regavc, Trstenik 39/B, Golnik 242 Prodam nedograjeno novo HIŠO blizu Naklega, na lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 243 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ,na relaciji Hrastje—Kranj— Visoko. Ponudbe po tel. 22-993 ali pod šifro: Resen kupec D M 244 V okolici Kranja iščem PROSTOR za popoldansko obrt, približno 40 kv. m, s trifaznim tokom. Ponudbe oddajte v popoldanskem času po tel. 26-125 245 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo na območju okolice Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 246 V Kranju najamem PROSTOR za atelje. Telefon 22-208 453 Novo GARAŽO na Planini, Ul. Veljka Vlahoviča, zamenjam za GARAŽO v širši okolici Zlatega polja. Naslov v oglasnem oddelku 454 V globoki žalosti sporočamo, da je umrl naš dragi sin in brat DUŠAN ČESNIK Pogreb.pokojnika bo v petek, 13. januarja 1984 ob 15.30 na kranjskem pokopališču ŽALUJOČI: ata, mama in brat Zlatko ter drugo sorodstvo Kranj, 10. januarja 1984 Dotrpela je draga mama FRANČIŠKA NOVŠAK roj. SUBAN Pogreb pokojnice bo-v soboto, 14. januarja 1984 ob 15. 30 na pokopališču v Bohinjski Bistrici ŽALUJOČI: hčerki Albina in Ivanka z družinama Kranj, Koper, Bohinjska Bistrica, 11. januarja 1984 Iščemo SKLADIŠČNE PROSTORE, primerne za skladiščenje papirja, po možnosti v Kranju. Ponudbe pošljite na Mladinsko knjigo TOZD Veletrgovina, Maistrov trg 1, tel. 25-177 455 PROSTOR za mirno obrt vzamem v najem v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 456 Prodam starejšo HIŠO s pritiklina-mi, 10 km iz Kranja ali zamenjam za trisobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddel ku 4 57 ZAPOSLITVE V okolici Kranja iščem kooperante za sestavo manjših transformatorjev. V poštev pridejo redni ali popoldanski obrtniki. Ponudbe pod »Delo na doma« DELAVCA-KO za delo v kovinski stroki zaposlim. Ponudbe pod: Februar 247 Takoj zaposlim kvalificiranega KO-VINOSTRUGARJA. OD po dogovoru. Pipanova 60, Šenčur 248 Takoj zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja pločevine. Telefon 47-404 249 Sprejmem DELAVCA za mizarska dela. Jože Podjed, Britof 116, Kranj 250 GOSTILNA Zg. Gorje - GRAŠIČ: zaposlimo NATAKARICO. OD po dogovoru 251 GOSTILNA »MANGART« Bled — Kolodvorska 2, tel. 77-132. Zaposlimo NATAKARICO. OD po dogovoru 252 Obrtniki! Delo na dom sprejmem, lahko s strojem ali sestavljanje. Imam delaVnico s telefonom in prevoz. Naslov v oglasnem oddelku 253 ŠIVILJO iščem, javi se, potrebujem te. Naslov v oglasnem oddelku 459 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Telefon 27-993 - 460 OBVESTILA_ POLAGANJE vseh vrst plastičnih podov, tapisoma, itisona. OBLOGA stopnic in sten. POLAGANJE plute. Telefon 064/78-060 - Za Žago 6, Bled 13086 . IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih »cerad«, popravilo baldahinov in šotorov, izdelava sedežnih prevlek za avtomobile. AVTOTAPETNIŠTVO RAUTAR, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 13623 PRIREDITVE_ Ansambel GU-GU igra vsako NEDELJO za PLES na KOKRICI 88 DISCO MATINEJA! Vsako nedeljo ob 17. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 255 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO! 254 Vsako SOBOTO ob 20. uri PLES v HOTELU BOR v PREDDVORU. Igra skupina TEN ,461 IZGUBLJENO V petek 6. 1.1984 sem na cesti Šenčur—Luže izgubil 26.000 din. Poštenega najditelja prosim, da denar proti nagradi vrne na postajo milice Kranj ali Cerklje 256 OSTALO Od aprila 1984 iščem VARSTVO za 7-mesečnega otroka. Janja Rakar, Preddvor 68/C 257 Iščem INŠTRUKTORJA za predmet MEHANIKA za III. razred usmerjenega izobraževanja — smer strojni tehnik. Naslov v oglasnem oddelku 258 Iščem strokovno ZIDARSKO EKIPO za dela na stanovanjski hiši. Ponudbe pod: Radovljica — avgust 259 Iščem IZVAJALCA (kolarja) za jese-nove ali bukove ročaje za vozičke za vreče (rudine). Frantar, Dobro polje 11, 64243 Brezje 462 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega ata in strica PETRA PAPLERJA Žnidarjevega iz Besnice se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Osnovni šoli Lucijan Seljak, sodelavcem Tekstilindusa in vsem, ki ste počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo sosedi Katarini, zdravnici dr. Sajovčevi, oktetu Vigred in duhovščini za poslovilni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Besnica, 6. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta MIHA KERNA p. d. Ukanovega ata iz Sr. vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Sajevčevi za nesebično pomoč. Hvala Ustankovi mami, delovnima organizacijama Iskra in KOGP Kranj TOZD Obrt, gasilcem Srednje vasi, Šenčurja in Luž. Hvala g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem za zalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu! ŽALUJOČI- žena Marica, hčerka Marinka, sinova Janko in Miha z družinami in sin Franci, bratje in drugo sorodstvo Srednja vas, 11. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta RAFAELA ZAVRLA st. iz Britofa 376 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali,nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo iztekamo družini Krničar, gasilcem iz Britofa, pevskemu zboru za zalostinke ter tov. Jeraju za poslovilne besede. Zahvala Domu oskrbovancev iz Preddvora. Isrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter zvonarjem za Jepd zvonenje. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Britof, Kranj, 4. januarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti nenadoma umrl dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric JANEZ PELKO iz Most št. 17/A pri Žirovnici Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. januarja 1984 ob 15. uri izpred domače hiše na pokopališče v Zabreznici ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Moste, Kranj, Mavčiče, Visoko, Sr. vas, Radovljica, 11. januarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi SILVO HOSTNIKAR dolgoletni član in predsednik naše organizacije Od njega se bomo poslovili v petek, 13. januarja 1984 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Kranjski gori. Za člane bo organiziran prevoz ob 13. uri izpred Centra slepih v Škofji Loki in ob 13.30 izpred Globusa v Kranju. OHRANILI GA BOMO V NAJLEPŠEM SPOMINU! MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH KRANJ Kranj, 11. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANGELE PODJED se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Tekstilindusa — Predilnica I. za vso pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Be-leharju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred in Društvu upokojencev za spremstvo pri pogrebnih svečanostih. ŽALUJOČI: hčerka Ivanka, vnuka Nada in Tone z družino Grad, 9. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA REZMANA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Tekstilindusa in Živil za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Obenem se zahvaljujemo KS Visoko, ZB Visoko, vsem drugim DPO, gasilcem, pevcem, godbi in govornikom za poslovilni govor. VSI DOMAČI Luže, 2. januarja 1984 ZAHVAIA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in brata FRANCA KURALTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem v Projektivnem biroju LTH za pomoč, posebno tov. ing. Bubletu za lep poslovilni govor. Iskrena zahvala velja tudi zdravnici dr. Zamanovi iz Zdravstvenega doma Škofja Loka za dolgoletno zdravljenje, dr. Praprotnikovi in ostalemu osebju zdravstvenega doma za pomoč v zadnjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo za sočustvovanje in pomoć sodelavcem Osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka, sodelavkam laboratorija Zdravstvenega doma Škofja Loka in sošolcem in sošolkam Pedagoške gimnazije v Kranju. Hvala pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za poslovilni govor in obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ HVAI.A ZA PODARJENO CVETJE IN SPREMSTVO NA ZADNJI POTI! ŽALUJOČI: žena Ivanka s hčerkama Rosano in Andrejo, sestra Pavla in drugo sorodstvo Sv. Duh, Škofja Loka, Pevno Sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni preminil DANIJEL NOVAK strojni ključavničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 14. januarja 1984 ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI: žena Alojzija, sin Jože z družino in Slavka z družino Kranj — Orehek, 12. januarja 1984 jem med počitnicami ne bo dolgčas Po programu ponudbe za zimske šolske počitnice, ki ga je pri pravila Zveza društev prijateljev mladine občine Kranj, bi si lahko zgledovali tudi v drugih gorenjskih občinah Kranj — Od 23. januarja do 6. februarja bodo gorenjski osnovnošolci in srednješolci na zimskih počitnicah. Že nekaj let nazaj poudarjamo, da bi se morale družbene organizacije in društva, zlasti športna in kulturna, pa delovni kolektivi, ne samo šole, skratka vsi, ki delajo z mladimi in za mlade, temeljiteje povezati v skupen program organizirane ponudbe čimbolj koristnega štirinajstdnevnega oddiha učencev. Tega sicer ne zahtevamo za poletne počitnice, kar bi bilo najbrž tudi prav, vendar je že razumljivo, da poleti mladi lažje sami najdejo zaposlitve. Pozimi je nekoliko drugače; večina staršev se za zimski dopust ne ogreva. Šolarji ostajajo sami doma, pogosto v nezakurjenih stanovanjih, in če bo zatajil tudi sneg, kot je, na primer, med lanskimi počitnicami, res ne vedo, kam z obilico prostega časa. Zato je toliko bolj pomembno, da poskrbijo za njihovo razvedrilo odrasli. Smučarski, sankaški in drsalni tečaji, ki jih prirejajo šole in nekate- ra športna društva, redkeje pa organizacije združenega dela za otroke svojih delavcev, so že dolgo v veljavi. Kaj več od tega pa doslej na Gorenjskem nismo storili. Pohvale vreden primer, kako naj bi po občinah poskrbeli za čim bolj koristno preživljanje prostega časa šolarjev med zimskimi počitnicami, je letošnji kranjski. Vlogo pobudnika in povezovalca programa ponudbe je prevzela Zveza društev prijateljev mladine, ki v posebnem biltenu seznanja učence z možnostmi zaposlitve. Tako bo kranjski led odprt za mlade drsalce oba tedna počitnic v delavnikih dopoldne le za 10 dinarjev, razen tega pa bosta še začetni in nadaljevalni tečaj drsanja. V zimsko kopališče bo brezplačen vstop od 23. do 27. januarja od 11. ure do 12.30. Prav tako pestra bo tudi počitniška kulturna ponudba. V kranjskem kinu Center bodo vsak dan ob 10. uri piedstave filmov, zanimivih za mlade. Isti program bodo lahko videli tudi šolarji na Jesenicah, v Tržiču in Kamniku. Prav tako pripravljajo Po številu izumov, inovacij in patentov smo prav na dnu evropske lestvice, kar pomeni, da še nikakor ne znamo dovolj spodbujati ustvarjalnosti med našimi zaposlenimi. V zadnjem času so po temeljnih in delovnih organizacijah sprejemali pravilnike o nagrajevanju tehnične ustvarjalnosti, vendar pa v praksi večkrat prihaja do očitnih neskladij, nesoglasij, do negodovanja in pritožb. Med delovnimi organizacijami, ki resnično skrbijo za novatorstvo in ki se tudi ponašajo z vrsto odličnih zamisli in predlogov ter imajo dolg spisek avtorjev tehničnih izboljšav, je jeseniška Železarna. Novatorji in avtorji tehničnih izboljšav so prihranili delovnemu kolektivu že milijarde in bili tudi ustrezno nagrajevani. Res je, da pri toliko novatorjih prihaja do nesoglasij, da imajo težave, ko pri določenih primerih ugotavljajo koristi in prihranke in na tej osnovi primerne odškodnine, vendar pa so na splošno lahko zadovoljni. Številna priznanja doma in na mednarodnih razstavah in srečanjih so le ponovno potrdilo, da so ubrali pravo pot in da se med delavci v neposredni proizvodnji poraja veliko zamisli in idej. V Železarni vsako leto podeljujejo najbolj uspešnemu novatorju ali skupini novatorjev nagrado Novator leta. Pravilnik točno opredeljuje, kdo je do najvišjega naslova upravi- čen in po njem se tudi ravnajo. Merilo ni število inovacij, temveč višina prihranka ob določeni vpeljani in preizkušeni novosti. S to nagrado, ki je vredna vse pozornosti, želijo pač še več delavcev zainteresirati, da na delovnem mestu razmišljajo o pocenitvi stroškov proizvodnje, o večji kakovosti proizvodov in nasploh o racionalizaciji. Pravilnik je pravičen, vprašanje pa je, če je nagrada Novator leta, podeljena avtorjem po višini prihranka, res tista spodbuda, ki bi si jo želeli. Če že pravimo in verjamemo da je sleherna, še tako majhna inovacija, nadvse pomembna, bi jo bilo treba tudi moralno nagraditi in pokazati za zgled. Številni avtorji tehničnih izboljšav imajo po deset in več manjših inovacij, ki so vse skupaj prav tako pomembne kot inovacija, ki naenkrat prikaže milijonsko vrednost. Letošnji novatorji, ki so prejeli nagrade, sg si jih z imenitno izboljšavo vsekakor zaslužili. A prav bi bilo, ko bi začeli razmišljati o nagradnih priznanjih in moralni pohvali tudi za vse tiste, ki so domala vse delovno obdobje ob delu tudi mislili, prijavili nešteto izboljšav, a po tem pravilniku nikdar ne bodo upravičeni do zasluženega priznanja. Že res, da dobivajo odškodnino za koristne predloge, obenem pa je tudi res, da je večkrat moralno priznanje večja spodbuda kot denarno plačilo ... D. Sedej Mladi v prometu Približno 50 kranjskih srednješolcev je sodelovalo na pro-metno-zgodovinskem tekmovanju, ki ga je pripravilo AMD Kranj Kranj — AMD Kranj je v začetku tega tedna pripravilo tekmovanje o prometu in zgodovini NOB za kranjske srednje šole. Tekmovanja, ki sodi v okvir akcije NNNP, se je poleg 11 srednješolskih ekip udeležila tudi ekipa JLA ter ekipa krajevne skupnosti Zlato polje. Najbolje se je odrezala prva ekipa Ekonomskega šolskega centra Kranj, ki je le za eno točko prehitela ekipo JLA, tretje mesto pa je osvojila ekipa Mlekarskega šolskega centra Kranj. Tekmovanje je AMD Kranj v sodelovanju s Svetom za vzgoio in preventivo v cestnem prometu, ZSMS in JLA pripravilo že drugič. Mladi so odgovarjali na vprašanja iz cestno prometnih predpisov za kategorizacijo B, dodali pa so še vprašanje o dražgoški bitki. Za takšno obliko vzgojno preventivne dejavnosti med srednješolci so se v Kranju odločili, da bi vsaj na tak način nadomestili vrzel, ki nastane potem, kp šolarji zapuste osemletko. Da pa so prometni kvizi za mladino še vejhjjp zanimivi, kaže že podatek, da se je lani na takšno tekmovanje vjp^anju prijavilo osem ekip, letos pa že 13-. Mladim je za preganjanje začetne treme zaigral ansambel kranjskega garnizona, ter seveda tudi za zaključek in po podelitvi diplom najboljšim in priznanj vsem sodelujočim. Na prireditvi je nastopila tudi plesno folklorna skupina DPD Svoboda iz Goric. L. M. predstave v Prešernovem gledališču in v lutkovnem gledališču Cveta Se-verja, likovna šola in galerija Nova odpirata svoje prostore v delavskem domu, v Pionirski knjižnici bodo poskrbeli za kvize, ure pravljic in knjižnično vzgojo šolarjev z razredne stopnje, taborniki so pripravili bogat program zimovanj, ki je v glavnem že zapolnjen, kot posebno zanimivost pa velja omeniti še vključitev gasilcev, ki bodo 25. januarja odprli mladim gasilski dom ter jih seznanili s svojim delom. Razen tega pripravljajo najrazličnejše prireditve tudi v krajevnih skupnostih kranjske občine. Ne moremo reči, da se v drugih gorenjskih občinah niso pripravili na zimske počitnice. Vendar pa naj bo kranjski program Zveze društev prijateljev mladine zgled tudi njim. Ne le zato, ker bi bila ponudba v^kranj-ski občini toliko večja kot v drugih ali bi posebno izstopala po svoji zasnovi, ampak predvsem zato, ker so jo prejšnja leta razdrobljeno, v Kranju letos uspeli strniti, povezati in seveda tudi obogatiti ter jo v enotni informaciji ponuditi šolarjem. H. Jelovčan Priznanje kot spodbuda Jutri sankanje in teki m KRANJ — Občinski svet Zveze sindikatov »Kranj obvešča udeležence letošnjih sindikalnih zimskih športnih iger, da bosta jutri, 14. januarja, na sporedu dve tekmovalni disciplini: sankanje in teki. Sankaško tekmovanje se bo začelo ob osmih zjutraj na Šmarjetni gori, tekaško pa ob 13. uri na Kokrici. S sovlaganjem v melioracijo do sladkorja Kranj — ABC Pomurka Murska Sobota je julija 1983 sklenila samoupravni sporazum s SOZD PIK SIR-MIUM, RO PD Napredak, Stara Pa-zova OOUR »Heroj Janko Čmelik« o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev. Po tem sporazumu so si članice ABC Pomurka zagotovile dolgoročno oskrbo s koruzo, sladkorjem in moko, obvezale pa so se, da vlože 100 milijonov dinarjev za melioracijo 1333 hektarov zemljišč, ki so v lasti tozd »Heroj Janko Čmelik«. Tako bodo članice ABC Pomurka letno dobile 4.500 ton koruze, 1.650 ton sladkorja ter 1.200 ton moke. Gorenjski članici ABC Pomurka LOKA tozd Prodaja na debelo Škofja Loka in Špecerijo Bled sta si s sovlaganjem izgovorili sladkor. Tako bo LOKA tozd Prodaja na debelo Škofja Loka za svojo obveznost sovlaganja 12.125.000 dinarjev dobila letno 800 ton sladkorja, Specerija Bled pa z obveznostjo sovlaganje 2.525.000 dinarjev letno 167 ton sladkorja. Temeljna banka Gorenjske jima je pri tej obveznosti njunega sovlaganja v melioracijo zemljišč pomagala z 8.790.000 dinarjev kredita. D. D. Smrtna nezgoda Jesenice — V ponedeljek, 9. januarja nekaj pred 16. uro se je v jeseniški Železarni v tozdu Jeklarna pripetila nezgoda, v.kateri je umrl Mile Petrovski, roj. 1960. Ko je žerjavovodja Mili-voj Babic pomikal žerjav nad li-vno jamo, je obenem dvigal tudi blizu 100 kg težko železno kljuko. Pri tem se je nenadoma pretrgala nosilna jeklena vrv, tako da je železna kljuka padla 18 metrov globoko na Petrovskega. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Ogenj v stolpnici Tržič — V sredo, 11. januarja zvečer so stanovalci stolpnice na Cankarjevi cesti št. 1 slišali okoli dimnika centralne kurjave nekakšno pokanje, kasneje pa so opazili tudi dim. Zato je kurjač centralne kurjave ob 20.30 sporočil na postajo milice, da gori. Ko so se gasilci povzpeli na streho stolpnice in odstranili bakreno pločevino, je ob dimniku švignil plamen. Ogenj so pogasili približno ob 23. uri. Komisija je kasneje ugotovila, da se je zaradi pregretega dimnika segrevala navadna opeka, s katero je dimnik obložen, zaradi tega pa se je vnel tudi les okoli dimnika. Škode je za okoli 500.000 din. GLASOVA ANKETA Saj se sploh ne splača Oktobra 1982 je bil pri nas uveden polog kot začasni ukrep, s katerim naj bi omejili odliv dinarjev in deviz iz države v tujino. Tik pred novim letom 1984 pa je zvezni izvršni svet sprejel novi odlok jj o pologu. Zdaj so plačila le-tega oproščeni lastniki maloobmejnih dovolilnic, enkrat na leto pa lahko potujejo čez mejo brez plačila pologa vsi, ki imajo veljavne pot-| ne liste. Odlok ima še nekaj dru-I gih manjših sprememb, najpo-^membnejši pa sta že omenjeni. * Mnenja o pologu so bila lani pri ? nas in tudi v tujini različna. Ker f večina pri nas nima maloobmej-| nih dovolilnic in ker enkraten i brezplačen prehod čez mejo prav I gotovo ni cilj naše politike odpr-l tih meja, smo v današnji anketi ; povprašali, kaj pravzaprav pome-l ni možnost za enkraten prost prehod čez mejo. vedno vse dobi. samo malo je treba pogledati ali pa potrpeti. Mislite, da smo ženske, na primer zaradi kozmetike, kaj bistveno prikrajšane? Po moje ne. Tudi ta se dobi, pa še veliko cenejša je kot zunaj. Ne vem, če bom letos izkoristila možnost za en brezplačen prehod. Saj se sploh ne splača, da bi šel nakupovat v tujino. Že samo vožnja ob tej ceni bencina je draga. Zato je po moje čisto vseeno, ali polog je ali ga ni.« 12 Jože Mlakar iz Kranja: »Ko še ni bilo treba plačati pologa, nisem kaj dosti hodil čez mejo. Zato je bila uvedba pologa zame precej nesmiselna. Ce sem se že odločil za prehod preko meje, je bilo to predvsem zaradi avtomobila oziroma rezervnih delov, ki jih pri nas primanjkuje ali pa jih sploh ni moč dobiti. Pa tudi izlet me je privabil. Da pa bi potoval v tujino zaradi drugih nakupov, na primer zaradi kave, se mi pa zdi naravnost smešno. Mislim, da je za naše razmere in možnosti v tujini vse tako drago, da se res ne splača hoditi čez. Zato bom tudi letos en brezplačen prehod izkoristil le v primeru, če bom potreboval kaj takega za avto, česar pri nas ne bo moč dobiti.« Darja Kejžar iz Kranja: »Že pred uvedbo pologa nisem veliko potovala v tujino. Lani, ko je bilo treba plačati polog za prehod čez mejo, nisem bila nikdar; pa tudi nobene želje in potrebe nisem imela. Saj se pri nas praktično še Alojz Pajer iz Šenčurja: »Lani sem bil dvakrat oziroma trikrat v tujini. Sem avtoprevoznik in sem moral zaradi tega v tujino. Ko je bila dirka v Zeltvvegu, se nas je kakšnih deset odločilo in smo s* jo šli ogledat. Da pa bi hodil kar tako tja čez, zaradi kave ali p<_ dobnih drobnarij, pa nima nobenega pomena. Veliko jih poznam, ki so šli v glavnem zaradi rezervnih delov za avto in podobno. Drugače pa se ne splača. Tudi h> tos bom najbrž brezplačen prehod prihranil za takrat, ko bo spet na programu dirka; razen, če ne bo kaj narobe z avtomobilom. Sicer pa menim, da je polog za prehod čez mejo v glavnem nepotreben. Po moje bi bilo že bolje, da bi vsakdo, ki bi želel v tujino, vsakokrat moral plačati 1000 (novih) dinarjev, ki jih potem ne bi dobil nazaj.« A. Žaler Nepazljiv delavec Jesenice — V četrtek, 12. januarja, okoli 24. ure se je v jeseniški Železarni, v obratu adjustaža bluming pripetila nezgoda. Sabit Horozovič (roj. 1949) je šel proti kupu bluminga — železnih odlitkov, proti katerim se je prav tedaj pomikal tudi žerjav. Vedel je, da se ne sme zadrževati v bližini žerjava, kadar se ta premika, saj ga žerjavovodja ne bi mogel opaziti. Ko se je žerjav približal kupu odlitkov, je vanje pritisnil tudi Koro-zoviča, tako da mu je zlomilo medenico. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. NESREČE TRČIL V PEŠCA Škofja Loka — V ponedeljek, 9. nuarja ob 19.30 se ie na regiom cesti Škofja Loka—Železniki v n lju Binkelj pripetila prometna zgoda. Voznik osebnega avtomobi Matej Finžgar (roj. 1954) iz Škof Loke je peljal proti centru mesta, je dohitel pešca Jožeta Gumilarja, je meter od roba ceste hodil v is smer. Voznik Finžgar je pešca pi pozno zagledal, tako da ga je k" zaviranju zadel. V nesreči si je milar zlomil nogo. Priznanje pionirjem - Na slovesnosti v počastitev P™znlka°nrZ Škofja Loka sta predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin mf sednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Keržan izročil* Jj ik% skemu odredu Ratitovec iz osnovne šole Prešernove brigade /<<- - ^ Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odllkovatradiciio sedstvo SFRJ. Odlikovanje je v imenu odreda, ki nadaljuje /tu ^ partizanskega pionirskega odreda Rdeča Roža iz NOB, sprejet sednica Erika Jelovčan. — Foto: F. Perdan