AND
NO. 203
Škodo hurikana Flora popravljajo na rdeči kubi 'rdeče brigade'
^:ele sedaj, ko je preteklo že dva tetina, je na razpolago {otnejša slika o škodi, ki if‘ ie povzročila Flora na
Kubi.
Miami, Fla. — Poročila prve Po divjanju hurikana Flora na Kubi niso povedala nič toč-riega. gele čez par dni je Fidel Castro povedal, da je bila ško-^a velikanska, da je bilo naj-ril5nj tisoč oseb mrtvih ter pre-''‘0 300,000 brez strehe. Kljub vsemu je Castro ponudbo pogači Ameriškega rdečega križa ° a klonil kot “hinavščino”, obr-pa se je po pomoč na sov-Ktski blok.
Na temelju isedaj zbranih podatkov sodijo ameriški stro-ovnjaki, da je samo na pridel-u sladkorja dosegla škoda naj-d100!	100 milijonov dolarjev.
Pičenega naj bi bilo okoli mi-‘]on ton. Porušenih ali poško-0vanib je 60 sladkornih čistil-polovico vseh, ki so bile v 0oratu. Porušenih je na stotine Costov, na stotine milj cest in
■ /c

AHCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
/»imEWO/%111—HOlWlgj
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 22, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP6A
Pogreb, kol ga Senkler le dolgo ni doživel
Velike množice vernih Slovencev so prihajale v soboto in
MrSSf SENAT JE IZGLASOVAL 1.9
LIJ0NA ZA VISOKE SOLE
WASHINGTON, D.C.
nedeijo kropit pek. msgr. Matijo škerbca, veliko šte-jčelnik senatnega odbora za zu-vi!o rojakov ga je spremilo na zadnji poti.	nanjo politiko W. Fulbright je
CLEVELAND, O. - Nenadna sveta v Torontu je prišel g. Pe- If^mT prijave' zaV poMM Senft ^glasoval včeraj s 60:19 1.9 bilijona do-smrt msgr. Matije škerbca, ter Markez, z njim pa g. Lojze	Luno bo]j iz zahtev po narod-1	larjev za podpore gradnji visokih	šol za dobo
kranjskega župnika in dekana, Ambrožič st., iz Milwaukeeja	nem ugieciu kot iz razlogov zna-1	prihodnjih pet let. Predstavniški	dom je V ta
ki je užival od leta 1949 gosto- prof. J. Grum. Med številnimi	nosti_ Po njegovem bi lahko do-j	namen odobril pred časom le 1.2	bilijona,
ljubje župnika slov. fare sv. Vi- domačini so bili tudi dr. Miha	Hn Qn, vc.pa„ kar ie zal
da v Clevelandu, je tukajšnjo Krek, predsednik Slov. nar. od-	znanQst pomembnega, potom in-®	WASHINGTON, D.C. — Senat je	včeraj odobril
sredino težko zadela. Velike bora, gen. Ivan Prezelj, dr. V.1 ,,trumentov 'ki bi ph podali nai ‘ ^ bilijona dolarjev za dobo petih let kot podporo viso-množice so ga prihajale v sobo- Benedik, John Kovačič, glavni Luno stalQ	dobro-kim šolam po vsej deželi, pa naj bodo javne ali privatne,
to kropit v žuipnišče sv. Vida, še carinik za naš del dežele ter ( desetino te- a kar bftdo izdali za Zakonski predlog ima dopolnilo, da sme kak davkoplače-večje v nedeljo kropit in molit zastopniki društev in organiza-' olet človeka na Luno. "
▼ T	f~\ v. I r	Tr	r. T ▼	\ / 1	rt	I I Irt	^rt 1 rt rt* rt v « rt__	’	*	1	J	' 1	’	1	_	1
Svoje tovariše je zato pozval, naj del sredstev, ki so predvideni za raziskavo vesolja in po-
žel
^niških prog.
leti
Uničena naj bi bila celotna ^na kakaa in večji del kave. * lc boljše ni s pridelkom ba-I'an, fižola in riža, ki predstav-^aj° glaVn0 hrano Kubancev. , rudnike mangana in bakra e udarila voda, hudo škodo so ^Peli .tudi rudniki kpbalta in Ma. Zelo poškodovana je bila e ektrarna, ki iso jo gradili s Polnočjo Rusov v bližini Santi-^a, uničene so bile električne ^Ije v vsem predelu, kjer je ^ 0ra divjala.
.Ameriški strokovnjaki cenijo °do na več sto milijonov in ^ prepričani, da bo preteklo c let, predno bo v celoti po-rav]jena> pa četudi je Castro s°gnal v “rdeče brigade”, ki po-Pravljaje škodo, vse, kar je °Sel doseči, staro in mlado, mosko in žensko.
- - o-
- —O——“
Ameriški komunisti zopet nastopali očitneje
Washington, d.c. — Na-let'11^ ^ J-E. Hoover je v j0 nem poročilu dejal, da misli-
vodniki Komunistične parti-je v zn a j	^
let	da se jim vsaj nekaj
na n* treba bati izvajanja zako-kj ° notranji varnosti iz 1. 1951, pa pfbteva od Komunistične Plkoy0- P)rUavo vseh njenih vod-v in članov pri pravosod-
nem tajništvu.
prp0rnuntstični vodniki so pre-letCani’ b° preteklo vsaj pet SodiP-redno b° Vrhovno zvezno tei HCCi 0dl0-10 0 pritožbi proti
glavm^ ki Sta vložila nj„tiv talnik Ameriške komu-
HiJlCne Partije Gu.s Hall in
temS°y Pločnik B. Davis. V
jej0 casu lahko očitnejše delu-
bii0 ,V javnosti, ne da bi se jim
blastire°a bati vmešavanja o-
ima-ioHrver ne pove nič> ali prav au”111;111811 V tem P°Sledu
v cerkev sv. Vida. Ob njegovem cij, pri katerih je pokojni sode-mrtvaškem odru so stražili slo- loval.
venski fantje v narodnih nošah Pogrebno sv. mašo je opravil
in katoliški veterani Zveza dekan msgr. Murphy, pridigal j “ 1^0'dajo na razpolago Slov. protikomunističnih borcev, pa je preč. g. F. Sodja, C.M., iz šolstvu in programu za pospe-je položila pred njegov mrtva-(Toronta. V pogrebnem sprevo- Ivanje zaposlenosti ški oder venec, Slov. šola pri du na Kalvarijo je bilo preko ~ Rusi med tem menda tudi Sv. Vidu pa slovenski šopek, 30 avtomobilov, kar je tudi za vztrajno de]ajo za polet na Lu-drugače so bili njegovi prijate- clevelandske slovenske razme- Kozmonavt Gagarin je pre-Iji prošeni, da darujejo name- re nekaj res izrednega. Pogreb- tek]i teden dejai v New Yorku, sto vencev v sklad pok. škofa ne obrede in molitve na poko-jda Vežbajo Rusi trenutno za ta G. Rožmana.	|pališču je opravil šentvidski j naart šest kozmonavtov in da u-
Rojaki, ki so prihajali pokoj-, ^uPnib msgr- L. Baznik v slo-^pgjQ priti tja v začetku prihod-nika kropit in ga spremljali na vjens^em in angleškem jeziku. ^ njega desetletja. Zanikal je, da zadnji poti v takem številu, so, N"rsW 80 nosili pokojnikovi o- bj| izjavil v Mehiki, da bodo pokazali (Spoštovanje do duhov-! sedni prijatelji in ožji rojaki.
nika, ki je vztrajno in dosledno j	------<«----
oznanjal Kristusov nauk z be-
. v	“Moskovski duh” bo
se Jo m ejanjem četudi ga je zmagaJ naJ mrzl0 vojno to stalo težke osebne žrtve, pa
tudi moža, ki je odločno in brez1 MOSKVA, ZSSR. — Izvestija strahu svaril pred komunistič- in Pravda, glavna lista dežele, no nevarnostjo v rodni Slove- trdita, da bo “moskovski duh”,
Rusi poslali prvega človeka na Luno že prihodnje leto.
Ztažem narodi odobr'ii vojaški nmf za Kongo
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina Združenih narodov
valeč vložiti proti podpori privatnim šolam tožbo, da se odloči,-ali ni s tem kršena narodna ustava. Prav to dopolnilo, ki je bilo sprejelo na predlog demokrata S. J. Ervina iz Sev. Karoline, utegne naleteti na oster odpor v Predstavniškem domu, ki je sicer v iste namene odobril nedavno le 1.2 bilijona za dobo treh let.
Sen. Ervin je dejal, da v Se- —	--------~ ------------- ~~
natu sprejeti predlog “odpira na široko javno blagajno verskim šolam.” Njegovo dopolnilo, naj bi dognalo, ali so take podpore v skladu z duhom in črko zvez-1 ne ustave ali ne.
Zvezna vlada je predlagala le 1 program za dobo treh let, ki naj pa bi bil omejen samo na posojila. Vodniki demokratske večine so se med tem odločno zavzeli za raztegnitev pograma na pet let in vključili vanj tudi darila. Nekateri senatorji so svarili pred dopolnilom sen. Ervina o davkoplačevalčevi tožbi o ustavnosti zakonskega predloga, j češ, da utegne prinesti velike
niji, dokler jo ni bil prisiljen ki se izraža v sporazumu o kon- ’je izglasovala s 76 proti 11 gla zapustiti	in si iskati	zavetje v	Čanju preskušanja atomskega	sovom, naj ostane 5,350 vojakov J	težave in ovire pri	izvajanju
svobodni	tujini, pa	tudi med	orožja, premagal ozračje mrzle	Združenih narodov v Kongu	do	zakona. Dopolnilo je	bilo kljub
nami v Združenih državah, kjer vojne	in pripomogel	k izbolj-	30. junija prihodnjega leta. Pro-1 tem svarilom	sprejeto. Računa-
s;o spremenjene razmere mar- šanju	odnosa jev med	Sovjetsko,	ti so glasovali le. Sovjetska zve- jo pa, da se	bo Predstavniški
šiivaterega rojaka, ki je nekdaj zvezo in zahodnimi silami. !za in njeni sateliti. Za kritje dom na skupni konierenci temu trdno stal v vrstah borcev za To ipjsanje glavnih sovjetskih' stroškov je bilo odobrenih $18,-1 dopolnilu odločno uprl, kar u-svobodo, vero in dom, potegnile ijstov je zanimjvo v zvezi z jz_ 200,000. Sovjetski delegat je iz- tegne povzročiti dolgo borbo za v vrste gledalcev.	ijavo zunanjega ministra Gromi- javil, da Sovjetska zveza na družitev obeh predlogov v ene-
Včeraj	so verni rojaki za po-	ka koncem preteklega tedna, da	nj° odpadajoči del stroškov	ne	ga samega in njegov	sprejem v
grebne	obrede za	pokojnim	so razgovori o ureditvi spornih	bo plačala, ker smatra sklep	za	cbek domovih Kongresa.
msgr. Matijo Škerbcem napol-j vprašanj med Vzhodom in Za- nezakonit.	1	______„—.t—
nili cerkev sv. Vida. Okrog ol- hodom v stanju, kot si ga slab- Predlog, naj ostanejo čete ZN	Tudi novi mornariški
tarja se je zvrstilo (kakih 30 šega skoraj ni mogoče misliti. 86 pol leta v Kongu, je v so- tajnik ne bo brez težav
njegovih duhovniških sobratov,! Gromiko sam je tekom svojega glasju z vlado Konga predloži- WASHINGTON D.C._________________Mor-
med njimi so bili župniki msgr. | obiska v Vzhodni Nemčiji, kjer	la skupina 16 afriških držav,, narRkj tajnik Fred Korth pri-
L. Baznik od Sv. Vida, preč. i se je	ustavil na poti	iz New	podpirale pa so ga Združene j znava da je	vzdrževal tekom
g. M. Jager od Marije Vnebo-jYorka domov, izjavil, da so nje- države, Vel. Britanija in Belgi-j svojega ,mornariškega tajniko-
vzete, preč. g. J. Celesnik od govo izjavo na škotskem, kjer
Sv. Kristine, preč. g. F. Baraga od Sv. Lovrenca, preč. g. L. Rupar iz Loraina, preč. g. L. Virant iz Peninsule, O., ter preč. g. p. Klavdij Okorn iz Milwaukeeja. Slovenske frančiškane v Lemontu sta zastopala p. Benedikt in p. Fortunat, slovenski župniji v Torontu pa preč. g. F. Sodja, C.M.
Od pokojnika so se prišli poslovit njegovi osebni prijatelji in ožji rojaki ne samo iz Clevelanda in okolice, ampak tudi od
je njegovo letalo pristalo, da je dobilo potrebno gorivo za nadaljnji polet, napačno razumeli.
Strokovnjaki naj poskrbe republikancem denar
WASHINGTON, D.C. — Vodniki republikanske stranke so se odločili, da bodo najeli strokovno skupino poslovnih ljudi za nabiranje volivnega sklada za prihodnje predsedniške vo-
drugod. V imenu Slovenskega litve.
vanja obsežne poslovne zveze, pa zanikava, da bi ga predsednik zaradi tega pozval, naj odstopi. Vesti o tem so se razširile iz vladne okolice.
F. Kortha bo kot mornariški tajnik nadomestil 1. novembra Paul H. Nitze, dosedanji pomožni obrambni tajnik. Tudi novemu tajniku ne obetajo le-
Eisenhower za umik čel iz Zahodne Evrope
Po mnenju bivšega predsednika ZDA se je svobodna Evropa sposobna in dolžna sama braniti.
NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower je v članku v “Saturday Evening Post” zapisal, da je prišel čas, ko je treba umakniti ameriške čete iz Zahodne Evrope, ker je ta sposobna sama skrbeti za svojo varnost.
Eisenhower je zapisal, da so Združene države poslale leta 1951 svoje vojaštvo v Evropo, ki je bite tedaj še neorganizirana, šibka in needina. Marshallov načrt je komaj dobro stekel in odprl Evropi pot k nagli obnovi. Od tedaj se je v Evro-p: veliko spremenilo. Gospodarska obnova je dosegla svoj cilj in evropsko gospodarstvo cvete kot nikdar preje. Zahodna Nemčija je izgradilo močne oborožene sile, Francija je potegnila svoje čete iz Alžirije, Belgija se je umaknila iz Konga, Velika Britanija iz večjega dela svoje posesti v Aziji in Afriki.
Evropa je sedaj sposobna gospodarsko in vojaško skrbeti za lastno varnost, njena dolžnost je, da to tudi stori. Ameriške čete v takem položaju v Evropi nimajo kaj početi. Dovolj je, da podpira evropsko vojaško organizacijo in obrambo ameriško atomsko orožje.
Eisenhower jev predlog je vzbudil veliko pozornosti. Ken-nedyjeva vlada je smatrala za
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
j Iz Clevelanda
in okolice
i	1
Obisk z Zahoda—
Včeraj se je oglasil v naši pisarni mladi rojak Miran Klinar iz Vancouverja v Britski Kolumbiji. V Clevelandu se je mudil dva tedna. Obiskal je svojega Arka g. Johna Jalena na 18515 Neff Rd. Stric in nečak sta se videla prvič v življenju. Snidenje je bilo veselo, slovo težko, rivala za obisk, Miran, in srečno pot!
Na obisku—
K Mrs. Mary Medvešček na 21141 Goller Ave. sta prišli na obisk sestri Jennie Prezel-Kran-čič iz New Smyrna Beach, Fla., in Angela Lovše, ki je prišla v Ameriko pred dvemi tedni na )bisk z Vrhnike nad Ljubljano. Prijatelji ju lahko kličejo na iV 1-6342 ali na WH 3-2666. /adušnica—
Včetrtek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Karolino Požar ob 10. obletnici smrti.
Skupni poziv—
Do konca kampanje je le še i dni, vendar manjka do postavljenega cilja $13,258,000 še vedno $4,701,940. Doslej je bilo nabranega ali obljubljenega skupno $8,556,060. Vodniki kampanje upajo, da bodo cilj dosegli, ker poteka kampanja v glavnem prav tako kot v preteklih letih, ko je bil cilj y celoti ali pa skoraj v celoti dosežen.
Washington ima novo nadlego: diktatorja Parka
Vremenski prerok pravi:
^višteTr1 sončno in topl0, ~ J Ja temperatura 65.
CLEVELAND, O. — V Kore- njih. Mestni volivci so glaso- jozen in ga ravno radi tega ne
ji so imeli predsedniške volit- vali v veliki večini za opožici- ljubijo vojaški krogi.
ve. Glavni kandidat je bil seda-1 P- Proti parku so glasovali tu- Za nas je ta vojaški politik
nil voditeli voiaške diktature'di vojaški krogi. Vseh volivcev zanimiv iz posebnega razloga, nji voditelj vojaške diktature je ^ 1() 8 milijonov Dne 16 Na|a uradna zunanja politika
general Park. Imel je vec tek- ^ novembra bodo parlamentarne zagovarja navadno samo nače-mecev, ki so vsi razen štirih o-^voijtve. Po sedaj veljavni usta- loma svobodno demokracijo, to-magali in umaknili svoje kan- vi je vsa moč v rokah predsed- rej svobodne volitve, svoboden didature. Nevaren je bil samo bika in ima parlament bolj po- parlament, svobodno vlado, prejšnji ministrski predsednik svetovalni glas.	j Kjerkoli se pojavi na oblasti
Yun Po Sun. To se je pokazalo j General Pank nima ravno ta- vojaška ali civilna diktatura, tudi pri izidu volitev. Le malo ke preteklosti, ki bi ga priporo-! povsod zahteva naša diplomacije manjkalo, da ni Yun dobil čala za predsednika, šolal se je ja vsaj predloge, kako in kdaj večine. Ako bi bili ostali mali najpreje v japonski vojaški šo-|bodo diktatorji predali oblast kandidatje odstopili 'in njihovi j li, potem služil v japonski ar-pristaši glasovali za Yuna, bi madi. Takoj po vojni je presed-
bil ta tudi zmagal.
Volitve so potekale mirno.
lal v vojaško akademijo, ki so jo organizirale ameriške okupa-
General Park je namreč že pre- cijske oblasti. V mladih letih je že postala posnemanja vredna.
Ko je na ameriški pritisk pripravljal prehod od diktature na parlamentarno vlado, je dal
je pregnal vse vročekrvne na-i močno škilil v komunizem in sprotnike iz dežele ali pa jih j bil radi tega tudi	obsojen	od
zaprl. Vkljub temu so volitve' vojaškega sodišča.	Pozneje	je
pokazale nekaj značilnosti. Za hitro napredoval v	korejski	ar-	najpreje	izglasovati	ustavo,	ki
generala je glasovalo večinoma madi, toda na fronti proti	ko-	daje	predsedniku	vso	oblast,
podeželje, vendar pa je šlo pri teh volitvah manj kmetskih volivcev na volišča kot pri prejš-
ja. V njem je povedano jasno, da čete ZN ne bodo ostale v Kongu dalj kot do 30. jun. 1964, ker je čas, da Kongo poskrbi sam za vzdrževanje reda in miru v svojih mejah.
Novi astronavti
WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto so imenovali 14 novih astronavtov, ki se bodo pih časov, ker admirali vztraja-skupno s prvotnimi sedmimi in! jo na predlogu za gradnjo atom-
kasneje izbranimi devetimi pri- 'skrb letalonosilk, med tem ko ____ri_________^
pr avl j ali za /polete v vesolje. J jih obrambni tajnik zavrača1 potrebno poudariti, da ne misli Skupno vežbajo sedaj Združe- pred vsem iz finančnih razlo-1 umakniti ameriških čet iz Evro-ne države 30 astronavtov. : gov.	j pe, DeGaullova okolica v Fran-
--------------------------------------------------------------j ciji pa pripominja: Mar nismo
I trdili, da Amerikancem ni mo-I goče zaupati?
I
Govern sr Rockefeller se
odločil za kandiriataro
CONCORD, N. H. — Rockefeller je izjavil, da se bo udeležil primarnih volitev za predsedniškega kandidata 10. marca 1964 v državi New Hampshire. S svojo izjavo je spravil v zadrego senatorja Goldwaterja, ki še zmeraj noče uradno izjaviti, da hoče .kandidirati, Rockefellerjeva izjava ga bo silila na odločitev. Tako se bosta pri teh primarnih volitvah potegovala za zaupanje volivcev kar oba sedaj najuglednejša republikanska predsedniška kandidata.
Rockefeller je porabil to priliko, da je udaril po Kennedy-ju, ker je sprejel Tita. Obtožuje Tita, da “ruši zahodno strnjenost in edinost”, in da je “tragično, da ga je Kennedy sprejel potem, ko so ameriški pri-prijatelji v Latinski Ameriki odbili Titovo nevtralnost.”
svobodno izvoljenim parlamentom in vladam.
General Park je sedaj našel praktično formulo, ki bo najbr-
munistom /se ni pokazal. Danes parlament pa potisne na polo-je seveda zagrizen protikomu- žaj svetovalca. Potem je slekel nist. Osebno je strašno ambici- vojaški suknjič in postal civi-.
list, obenem pa ustanovil svojo stranko, ki jo je potreboval za kandidaturo pri predsedni-j ških volitvah. Potem je seveda; šel na volitve in zmagal. Tako je iz vojaškega diktatorja postal “svobodno” izvoljen korejski predsednik, ki se bo sedaj lahko 4 leta bahal pred našo diplomacijo, da je prišel na oblast potom svobodnih volitev, in ji pil kri s svojimi političnimi pustolovščinami, kot je bil na primer zadnji njegov nakup kanadske pšenice proti plačilu z ameriškimi dolarji, ki jih je dobil od nas kot darilo. Naj se naša politika jezi nad njim, kakor se hoče, glavni očitek, da je vojaški diktator, ji je vendarle izbil iz rok.
Njegova ideja ni ravno originalna, toda nihče je še ni uporabil tako dosledno in sistematično. V tem tiči njen politični pomen.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Zvezna porota je tu začela preiskavo o zadnjem zvišanju cen jekla. Od velikih jeklarskih družb je zahtevala pod kaznijo predložitev zahtevanih knjig in dokumentov.
WASHINGTON, D. C. — Armada je objavila, da bo povečala atomsko udarno silo svojih enot v Evropi in Aziji. Včeraj se je začela operacija “Veliki dvig”, v okviru katerega bodo v treh dneh prepeljali v Evropo eno celo ameriško divizijo.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno Vrhovno sodišče je oprostilo 373 črncev, ki so bili obsojeni zaradi demonstriranja v Orangcburgu, S. C.
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj zavrnila predlog Albanije, naj prizna vlado v Pei-pingu namesto one na Formo-zi za zakonito predstavnico Kitajske, s 57:41 glasovom.
NEW YORK, N. Y. — Danes bo pred glavno skupščino ZN govoril Josip Broz Tito, predsednik SFRJ. Sinoči je pet nasprotnikov Titovega režima napadlo v bližini hotela, v katerem stanuje Brozovo spremstvo, tri člane tega spremstva. Ko jc prihitela na mesto policija, so napadalci odšli.
RABAT. Mar. — Abesinski cesar Haile Selasije nadaljuje s posredovanjem med Marokom in Alžirijo, ne da bi dosegel kak viden uspeh.
SAIGON, J. Viet. — Združene države so sporočile vladi predsednika Diema, da bodo podpirale le one južnovietnamske vojaške enote, ki sodelujejo neposredno v boju s komunistično gverilo. Plače posebnim padalskim enotam, ki so v mestu na razpolago za boj z nasprotniki režima namesto na bojišču, ne bodo dobile plač iz sredstev Združenih držav v okviru dogovorjene pomoči.
[AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1963
^MERIŽK/I POaiOVB^A
.»CTgS."""".^
gut’s'. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
L.nited States:
$14-00 per year, $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 203 Tues., Oct. 22, 1963
Diktator Castro na razpotju
rodih, ko se razgovarja z nevtralnimi diplomati na hodnikih ZN. Tega ni nedavno tajil niti kubanski predsednik Dorticos v pogovoru s komunističnimi diplomati iz Evrope. Je torej lahko mogoče, da se nekaj kuha za kulisami. Naša diplomacija molči, ker misli, da še ni prišel čas za javno debato o kubanskem vprašanju. Skuša pa obenem vplivati, da se naša javnost ne razburja več radi Kube. V diplomaciji je molk včasih bolj zgovoren kot beseda. Morebiti bo to pravilo veljalo tudi za naše odnose do Kube.
Pueblo, Colo. — Zadnji teden prireditvah dovolj in s tem se-v avgustu smo imeli zelo ob- veda tudi potroška za denar, sežno državno razstavo (fair) kar je pa glavni cilj takih pri-v našem mestu, o vsem karkoli reditev. Kaj pa ni v Ameriki v se v naši državi proizvaja in zvezi z businessom? V Ameri-
Že dobro leto je poteklo, odkar Castro ne veruje v moskovsko politiko. Kar ne more pozabiti, da se je lansko jesen pogajai z Kennedyjem o Kubi in pri tem Castra o poteku pogajanj niti obvestil ni. Dobil je vtis, da je takrat Moskva “prodala” interese njegove kubanske revolucije. Tega prepričanja ni mogel menjati niti takrat, ko ga je prvi sodelavec tovariša Hruščeva Mikojan tri tedne pregovarjal in miril. Ni ga mogel menjati, ko so ga ruski komunisti ves mesec gostili in častili kot svojega največjega prijatelja. Kot takrat, tako se tudi danes boji, da bo postal predmet nove kupčije med Moskvo in Washingtonom in obenem prva nova žrtev v novi dobi “sporazumevanja med Kennedyjem in Hruščevim.
To njegovo prepričanje ga tudi nagiba, da škili zmeraj z enim očesom proti rdeči Kitajski in da nagaja Hru-ščevu, kjer najde primerno priliko. Rad bi igral vlogo aktivne nevtralnosti med Moskvo in Peipingom po svetlem vzgledu Tita, ki je žel in še zmeraj žanje uspehe na račun svoje nevtralne zunanje politike. Toda Moskva ni Washington, ne da se tako vrteti po Castrovi želji kot Washington po Titovi. 1 o se je jasno videlo tekom zadnjih dogodkov v mednarodni politiki.
Castro je na primer odklonil podpis na pogodbi o končanju preskušanja atomskega streliva z utemeljitvijo, da naša dežela še zmeraj streže po življenju njegovi kubanski dikaturi, kar je vsaj navidezno res. Hruščev je s tem zelo nezadovoljen. Vsi njegovi sateliti so podpisali pogodbo, samo Castro jo noče! To je politična klofuta za prijateljstvo med Moskvo in Havano. To je Hruščev kar naravnost povedal kubanskemu diktatorju. Ker besede niso zalegle. je Moskva začela ogledovati svoje pokroviteljstvo nad Kubo s praktične strani.
Pri tem je Kremlj ugotovil, da ga Kuba stane dosti denarja, menda kar poldrug milijon dolarjev na dan, torej toliko kot stane našo deželo vietnamski diktator Diem. Ako se pri nas radi tega škandaliziramo nad Diemom, zakaj se ne bi Moskva nad Castrom? Kot pri nas, si stavijo tudi v Moskvi vprašanje, koliko je sploh vredno prijateljstvo s Castrom.
Odgovor ni bil prijeten, toda jasen. Kuba ima za Moskvo samo pomen odskočne deske za komunistična podtalna rovarjenja v državah Latinske Amerike. Moskva je napravila res podroben načrt, kako se dajo organizirati podtalna rovarjenja, toda takoj se je pojavilo vprašanje, ali uspehi opravičujejo izdatke. Odgovor je bil zopet neprijeten, toda jasen. Ne opravičujejo jih, kajti radi komunističnega podtalnega rovarjenja se ni do sedaj rodila nobena socijaiistična revolucija in proletarska diktatura v vsej Latinski Ameriki in tudi ni nobenega upravičenega upanja, da bi do kaj takega moglo priti v bližnji prihodnjosti.
To pa ne boli Moskve, saj je navajena, da investira svoj kapital v podtalni politiki na dolgo dobo. Treba je imeti potrpljenje in čakati, enkrat se bo uspeh že pokazal. Kar Moskvo res boli, je Castrova udeležba pri organizaciji podtalnega gibanja v Latinski Ameriki. V Kremlju so si začetkom domišljali, da jim bo Castro posodil le svojo firmo, vse drugo bodo pa sami vodili in urejevali. Castro se je postavil na drugo stališče: rekel je Moskvi, da v Latinski Ameriki poznajo samo njega in njegovo “socijalno” gibanje, ne pa moskovskega komunizma, ki imajo o njem na splošno zelo površne in celo napačne pojme. Poleg tega pa se kitajski komunisti borijo v Latinski Ameriki samo proti moskovskemu komunizmu ne pa proti castroizmu, kar je seveda zadelo v živo narodni in komunistični ponos komunističnih veljakov v Kremlju.
Vse to je pripravilo ruske komuniste do vedno ostrejše kritike kubanskega komunizma. Prišlo je tako daleč, da je Moskva vezala nove podpore in posojila na pogoj, da morajo moskovski zaupniki reorganizirati kubansko gospodarstvo, ki so ga castrovci čisto zavozili. To stališče je bilo Castru bolj kot jasno povedano ob priliki debate, ali in kako naj Moskva pomaga Kubi prebresti posledice, ki jih je pustil na Kubi orkan Flora.
Castro svoji sedaj na razpotju, ali sprejeti moskovske pogoje ali pa iti po svoji ooti. Cotovo jg pri tem v velikih težavah, ki si jih je napravil prav sam osebno, ko je prevzetno zavrnil pomoč ameriškega Rdečega križa, ki bi lahko postala most za nove stike z našo deželo. Beseda ni konj, si mislijo v Washingtonu in potrpežljivo čakajo, ka vse bo prišlo, pri čemur pa ne napadajo kubanske diktature. Kubanski begunci so radi te potrpežljivosti precej na trnju; bojijo se, da bo prišlo prej ali slej do “kupčije” na njihov račun in da jih čaka usoda evropskih političnih beguncev po drugi svetovni vojni.
Njihov strah ni neupravičen. Castro sicer grmi s svojo propagando proti naši deželi, toda v njegovi okolici že premišljujejo, kako bi Kuba obnovila stike z našo deželo
prideluje. Te razstave, ki jih po naši Ameriki prirejajo vsako leto mesta, okraji in države, niso nič drugega, kakor nekaki sejmi, kateri seveda se razlikujejo od nekdanjih starokraj-skih (in če jih tam še imajo, tudi od sedanjih) sejmov. Na ameriških “Fair”-ih je vse prirejeno in predstavljeno tako, kakor to ugaja ameriški publiki in kakor so bili v tej deželi take prireditve navajeni prirejati že od nekdaj. Ko je letina dozorela, ko so žito pospravili, živina na pašnikih in ona doma krmljena odebelila in pujski so
ki je vse business. Kar nese in dobro kaže, to je upoštevano. Prav po tistem reku, kakor je včasih povdarjal stric tiste Maričke doli na Santa Fe cesti: “Kjer ni nič in nič ne kaže, tam še mačka ne zine in se ji ne ljubi zehniti.”
• O INTEGRACIJI IN ENAKOPRAVNOSTI črncev čitamo zadnje tedne dan za dnem, kako ta problem povzroča težave mestom, občinam, okrajem in državam. Enakopravnost je neka socialna vrednota, katere pa mnogi ne razumejo, ne cenijo, jo ne spoštujejo in jo ne znajo
Zdaj pa naglašajo in vpijejo, mi hočemo enakopravnost na vseh poljih! In to ne jutri — ampak danes — now! Ali ni na mestu vprašanje: 'kdo pa si ti, ki to zahtevaš? Kaj si pa ti doprinesel in vsa tvoja rasa k temu, od česar ti zahtevaš?
Zahtevati je lahko, če je tudi pravično, kar zahtevaš, to je nekaj drugega! Taki pomisleki so pri tem. Vse te pomisleke in ugovore bi bilo na mestu in zelo potrebno je dobro pretehtati, premisliti in nato skušati priti do nekih zaključkov, kaj bi bilo prav vsaj kolikor mogoče za obe strani. Kar na hitro mahniti in presekati vse, je pa nekaj, ki bi se lahko reklo: ni pravično ne modro. V vsakem takem vprašanju je treba zadostiti pravičnosti in pa razme-
Koliko zlata proizvaja Sovjetska zvezal
Sovjetska zveza ne objavlja suče med 300 in 750 milijonov
podatkov o svoji proizvodnji zlata. Tako se je treba zadovoljiti z mnenjem strokovnjakov, ki se opirajo samo na cenitve.
V predvojnih časih, to je o-koli leta 1930, so Rusi prodajali večje količine zlata zahodnim državam. Sodijo, da so te prodaje na Zahod dosegle nekako
dolarjev; vrednost sovjetskih zalog cenijo na 4 do 9 milijard dolarjev. Že od leta 1935 velja sedanji tečaj dolarja nasproti zlatu, in sicer 35 dolarjev za unčo zlata. Sovjetska zveza trdi, da nima ta tečaj več prave gospodarske podlage. Že leta 1958 je ministrski podpredsednik sovjetske vlade Mikojan to izjavil in dodal, da Združene
8 odstotkov vse svetovne proizvodnje. Leta 1937 in 1938 so ameriške države diktirajo ceno prodaje ruskega zlata znašale zlatu. Jasno je, da bi podražitev okoli 15 odstotkov svetovne zlata pomenila povečanje kup-* proizvodnje. Med vojno je Sov-j ne sile Sovjetske zveze. Ta bi jetska zveza ustavila izvoz zla-1 potem z zlatom lahko kupila ta in šele leta 1946 ga je zopet na Zahodu mnogo več kakor obnovila. Do leta 1956 je Sov-j danes pri sedanjem kupnem te-jetska zveza prodala povprečno čaju dolarja nasproti zlatu, vsako leto zahodnim državam] Poslovni ljudje ugotavljajo, ram, da kaka prenag enost la‘|p0 75 milijonov dolarjev zlata,: da je Sovjetska zveza pokazala kih kočljivih problemov še bo ] j kar je predstavljalo 9 odstot- veliko spretnost pri prodajanju ne poslabša, kakor so že. Če fe‘i^ov svetovne proizvodnje. V zlata. V ta namen je iskala naj-ga kočljivega problema o inte-	ietih se je prodaja1 bolj ugodne trge in v zadnjih
postali debeli in okrogli in vise vpoštevati. Mnogi, 'in takih ni drugo je dobro kazalo, so ame- malo> menij0j da je pravica in riški farma: ji proti jeseni pri- ena^opravnost dobra in za vpo-rejali take občinske, okrajne in števati samo tedajj kadar njim državne “faire”. Vsakdo je pri- ugaja in eluži) in da bi morala peljal na tako razstavo najlep- biti tako narejena po takem še žito, ki ga je pridelal, in dru-
ge pridelke. Najboljše junce in telice, koštrune, pujske, kokoši, race, goske, peteline in purane in vse, kar je imel za pokazati in se mu je videlo vredno postaviti na tako razstavo. Na ta-dh razstavah, če so bile majhne, so rajali le po par dni, kjer so jih priredili v večjem obsegu, so jih pa proslavljali po cel teden in več. V vsakem kraju nekako po svoje, na kakršne šege in običaje že so bili navajeni.
Pri nais po Zapadu so na takih s e j m s ki h razstavah na dnevnem redu zlasti “cowboy-ske predstave”. T0 so konjske dirke, zlasti so vlekle in še danes vlečejo predstave “cow boyev”, kot jahanje divjih konj in žrebcev. Jahanje juncev in bikov. Bolj ko so divje te pred stave, večje je jurišanje in ploskanje.
Na takih razstavah delijo tu di nagrade onim, ki pridelajo najboljše pridelke, ki zredijo najbolj živino te ali one vrste in druge domače živali. Tistega prekupovanja, kakor smo ga poznali na starokrajskih sejmih, tu ravno ni. Se pa vrši v drugi obliki. Plemensko živino naročajo na takih razstavah. Gotova zastopstva sprejemajo naročila. Sestavljajo imenike farmarjev, ki redijo in se pečajo s kokošjerejo, prašičjerejo in živinorejo in še drugim raznim rejstvom. Tako tudi imenike onih, ki se pečajo s pridelovanjem raznega žita. Ti imeniki so potem na razpolago farmarjem in vrtnarjem, ki nabavljajo vse to, kar potrebujejo. So ti imeniki nekaki katalogi v tem oziru in kar praktični, ker potom njih dobijo vse, kar hočejo, kadar kaj takega potrebujejo.
Ob zaključkih takih “fairov” ali sejmov razdelijo tudi nagrade in odlikovanja onim, ki pripeljejo na take razstave najboljšo živino in drugo, o čemer razsodijo posebni ocenjevalci in sodniki, komu propada tako zasluženo priznanje.
Tako je s temi “fairi” leto za letom in ustvarjajo veliko zanimanje in dajejo pobudo farmarjem in vrtnarjem za njih stan in poklic.
Seveda za priboljšek, s katerim naj se privabi večjo udeležbo na take “faire”, uvrstijo na programe tudi zabavne točke, kot so nastopi raznih pevskih klubov in skupin, kakor tudi posameznikov. Poleg teh nastopajo tudi razni umetniki s
graciji ne bomo znali prav rešiti, lahko doživimo in to kaj kmalu žalostne in neprijetne posledice in kaj hude glavobole. Take so moje misli o tem.
• NARAŠČANJE ZLOČINSTVA omenjajo zadnje čase v zvezni prestolici v Washingtonu, D.C. Poročilo omenja, da v mestih med 500,000 do 1,000,000 prebivalcev je Washington na
povečala in je leta 1961 dosegla 260 milijonov dolarjev. Strokovnjaki domnevajo, da
letih, to je, odkar je angleški funt Sterling dosegel zamenljivost, prodaja zlato predvsem
,	, se še točno ne ve, le napovedi
sedmem mestu po številu zlo- take Take spremembe paj če
cmstev, ki se dogajajo v Z.D. na	od rinesle brez_
Poročilo med drugim omeni, da
zavzema Sovjetska zveza drugo' na londonskem trgu. S prodajo mesto v svetovni proizvodnji zlata si Sovjetska zveza nabav-(takoj za Južno Ameriko), in Ija devize, is katerimi plačuje sicer se njena letna proizvodnja 1 svoje nakupe na Zahodu.
bodo v odgovor na vae začeli o- g^j S8|9IijaH$kega jU-mejevati obrate. Bo tako ah ne,	9	^
“muštru”, kakor čevlji, ki njihovim nogam pristojajo. Kadar pa ni tako, tedaj na j gre enakopravnost kamor hoče, in nekateri jo v takih slučajih pošiljajo celo tja spodaj pod ta svet. O enakopravnosti tako mnogi sodijo, beli in črni.
Stvarnost in resničnost sta pri vsem tem nekaj drugega. Nekaj krivde je na obeh straneh. Kako k pravi rešitvi, ki naj bi vsaj delno zadovoljila vse. Jasnega odgovora na vse to še ni. Lahko ;je sicer razlagati: tako pa tako bi moralo biti, pa bi šlo. To pa največ razlagajo taki, ki niso prav nič povezani s tem problemom ne tako ne tako. Po sredi takih problemov so premnoge zadeve, ki jih ni mogoče kar tako prezreti, kakor kako nadležno muho v poletju, po kateri lahko mahneš in se jo iznebiš, potem pa lahko delaš po svojih načrtih naprej. Integracija je še vse več kakor samo to. Med drugim pomeni to tudi skupno življenje na vseh raznih poljih. V šoli beli in črni sku paj. Kaj vse roji v mladi krvi, je vsaj starejšim znano. Med tema barvama v tem oziru še ni tako močnega mostu, da bi se dalo ti dve barvi imeti v ta kih slučajih za priporočljivi in da bi ne smelo biti nobenih pomislekov proti temu. Upam, da razumete kaj mislim? Pa kaj naj hodim “around the bush”, kaj bi rekli vi, ko bi sin pripeljal domov nevesto temne barve. ali pa hčer ženina temne barve? Vidite, to in taki problemi so, na katere še ni pravih odgovorov ne pojasnil. To so zadeve, ki se tičejo bolj dru žinskega življenja in drugega takega skupnega življenja.
Pomislekov in ugovorov na poljih gospodarstva, politike in še na drugih mnogih poljih, je pa toliko, da o njih še nihče ni javno kaj res efektivnega primernega pojasnil in navedel kakih določb, ki naj bi bile upoštevanja vredne na tem polju. Yes, ameriško gospodarstvo na vseh raznlih industrijskih poljih, na poljih javne posluge, kot so železnice, električne, plinske, telefonske in vse druge posluge, ki jih nudi ameriško življenje, je zahtevalo zadnjih 190, let obilo prizadevanj, obilo dela in žrtev in obilo investicij. Zdaj je vse to v zavidljivem razmahu in razvoju. Katera ra-'3a je vse to dosegla? Ti, ki to čitaš, boš vedel katera. Ali naj beli zdaj v vsem tem kar čez
največ kazenskih prestopkov vseh raznih vrst je povzročenih v krogih črncev.
Kongresna zbornica je sicer glede tega razpravljala in nekatere zakonske določbe glede takih zločinov poostrila. Niso pa v kongresu sprejete določbe še odobrene v senatski zbornici, niti ne po predsedniku samem podpisane. Te nove določbe dajejo, oziroma bodo dajale, če bodo sprejete, odobrene in uveljavljene, lokalnim oblastem več pravice, to je policiji, lokalnim sodišče, itd., pri zatiranju in o-mejevanju zločinstva, katero po vsej deželi zadnje čase naprej in naprej narašča. Dnevno časopisje, kakor tudi radijska poročila so sleherni dan polna o raznih ropih, tatvinah in drugih zločinih. Razne bgnke in posojilnice po vsej deželi so sleherni dan oropane za težke tisočake. To kljub temu, da po-
b¥£ila ¥ fem'saii
poselnost in to bi bila velika neugodnost za demokratsko administracijo v volivnem letu, ki bo v prihodnjem letu. Tako stanje bi znalo prinesti zmago republikancem. To čutijo v Washingtonu, zato se prizadevajo, da bi preprečili možnost, da bi do kake take krize ne prišlo.
• NOVA PRIVLAČNOST ZA TURISTE v Jugoslaviji bo golf. Titova vlada, kakor omenja poročilo v “Star-Journal”, je sklenila urediti in napraviti par golfnih polj za turiste. V ta namen so pozvali v Beograd angleškega inženirja Johna Harris, za golfna polja, da jim uredi zemljišča za te namene in sicer enega v bližini Beograda in enega v Sloveniji na Gorenj-sfčem pri Bledu. Tito in drugi komunistični prvaki so mnenja, da bo to privedlo v Jugoslavijo premnoge turiste in is tem de-
Paterson N.J. — Na Rakovniku v Ljubljani je umrl ravnatelj tamkajšnjih salezijancev g. Anton Hanžel. Pokojni se je rodil pri Mali Nedelji, ali po novem v Bučkovcih, v Slovenskih goricah, dne 10. junija 1907. Nižjo gimnazijo je napravil v salezijanskem zavodu v Veržeju na Murskem polju, redovni novicijat na Radni pri Sevnici, bogoslovje je pa študiral v salezijanskem mednarodnem semenišču na Rakovniku in bil posvečen v duhovnika v ljubljanski stolnici na praznik s^. Cirila in Metoda leta 1936.
Služboval je po raznih salezijanskih zavodih po Slovenijii zadnja leta pa je bil predstojnik na Rakovniku. Posebno se je odlikoval s tem, da je izvrstno poznal sedanjo jugoslovansko
^ - *-**-* -^	A. AkJVV*	v ^	—	v	v V—*
želi lepe dohodke. Golfno polje [zakonodajo, kar mu je pomaga-
vdarjamo, da so opremljene f\Beogra^ bogotovo v la,SU
svojimi predstavami, tako tudi n°č popuste in prepuste? Cele razni godci z vsemi raznimi in-llitaniJe takihle vprašanj bi lah-
Tcga nc taji na primer kubanski delegat pri Združenih na- št-rumenl'i- Zabave je na takih ko navedel.
proti vsemu z vsemi raznimi zaščitnimi opremami. Pri belem dnevu pridejo roparji v urade bank in posojilnic, pokažejo vsem, ki so v prostorih, svoje nabite pištole, jim ukažejo kako naj se obnašajo, da jim ne bodo upihnili življenja, odpro svoje vreče 'in ukažejo, da vse predale odpro in iz njih iztresejo v vreče vse, kar je okroglega in papirnatega zelenega in z napolnjenimi vrečami odku-rijo neznanokam. Nekatere zalotijo in ujamejo tu in tam, mnoge ne. Tako te vrste “obrt” cvete dan za dnem v naši deželi vse križem. Govorimo sicer, da jo zatiramo, to je, če dobimo izvrševalce te “obrti” v roke. A navadno jih le malo pade v roke pravice. To pove, da bi se morali za omejevanje in zatiranje te “obrti” vse bolj zanimati, kakor se.
• ALI SE RES BLIŽAMO KRIZI? — To je vprašanje, na katerega odgovarjajo vsak po svoje. Neki krogi menijo, da pride do nekega bojkota od k o n 13 e r vativnih gospodarskih krogov napram zvezni administraciji. Konservativni krogi, se ne strinjajo z razsipavanjem podpor po svetu. To je, da nudimo podpore raznim vladam v Južni Aziji, po Evropi, Afriki in celo takim vladam, o katerih vemo, da so v vrstah komunističnih satelitov. Dalje se ne strinjajo, da se daje naprej in naprej več in več prostosti unijam, katere že skoro diktirajo vsem glavnim ameriškim industrijam glede delovnega časa, mezd in drugega. Vse to menijo nekateri, da bo vplivalo na mnoge v teh prihodnjih mesecih v vodstvih industrij in da
dveh in pol let. Drugo pri Ble du bo vzelo malo več časa radi hribovite lege, a bo gotovo v štirih ali petih letih, pravijo.
— Tako zopet nekaj od nas z Divjega zapada. Vse čitatelje A.D. tu pri nas in po vsej Ameriki iskreno pozdravlja
Ivič.
Dve ih\l ofcSalKšsi
lo, da se je dostikrat izmazal iz najbolj kočljivih položajev, zlasti ko je šlo za davke, rubežni, sekvestracije in druge podobne ljubeznivosti. V tem oziru ga bodo sobratje doma hudo p°' grešali.
Vsem ga priporočamo v molitev.
R.F.B.
Cleveland, O. — Mrs. Frances Piškur, 1065 E. 69 St. praznuje letos kar dve zlati obletnici. Leta 1913 je iz Čateža pod Zaplazom pripotovala v Ameriko, Francka Zagorjan se je pisala takrat, pa ni dolgo ohranila tega imena. Že 15. novembra istega leta se je poročila z Ignacijem Piškur, ki je malo pred njo odpotoval v Ameriko iz Trebelnega pri Sv. Vidu na Dolenjskem. V clevelandski župni cerkvi sv. Vida ju je poročil župnik Rev. Ponikvar. Trije sinovi so se jima rodili, Ignacij, Jože in Tone.
Jože in Tone sta si ustanovila vsak svoj lastni dom, Ignac
ZtaiGporočesisa ss zahvaipjeia
Cleveland, Ohio'. — Nedavno sva obhajala zlato poroko, 50-letnico najinega skupnega za' konskega življenja.
Cb tej priliki sva bila deležna toliko ljubeznjive naklonjenosti, da se želiva po tem P0^u javno zahvaliti. Najino najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, so pripomogli, da je bilo zlato-poročno slavje tako lepo in slovesno.
Zahvaljujeva se vsem, ki ste se udeležili svete maše, vsem, ste se odzvali našemu povabUu in nas obiskali na domu, vsem, ki ste nama poklonili krasna da-
pa živi z mamo, da ni sedaj sa-!rila in poslali čestitke. Najin ma, ko ji je dne 2. februarja; zahval° nai ‘sprejme Mrs. R°' 1947 umrl mož. Mrs. Frances Pret, ki je poskrbela za objave gospodinji, se dobro počuti in!v slovenskih1 listih.
živahno pripoveduje, kako je1 Dragi prijatelji, ob priliki vam
bilp pred petdesetimi leti med hočeva vašo ljubezen povrnil-
Slovenci v Clevelandu. Ameri-] ško Domovino sta z možem tedaj naročila in jo ima še danes.
“Kako pa naj bom brez nje,” pravi, “saj jo komaj čakam in med prazniki jo pogrešam.”
Iskreno čestitamo, Mrs. Frances; še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti!
Veronika in Leopold Troha
— Proračun mesta New Yor-ka je večji kot večine držav.
Skoraj eno desetino
. V Združenih državah je živelo po uradnih podatkih laial 17 milijonov ljudi starih nad 65 let. V 10 letih je to število poraslo za štiri milijone in predstavlja že blizu eno deseti no vsega prebivalstva naše de žele.
^MUIRTSITA DOMOVINA
KAINADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Naše čestitke uredništvu Igoma se je priučil vsem zahte-Zadnji četrtek smo v Torontu vam, spoznal klimatske razme-l vso pozornostjo brali uvodni re, zahteve sadnega trga, spo-članek “Ameriške Domovine”, polnil manjkajoče stroje, ki jih je bil objavljen v torek, dne sodobno kmetijstvo mora imeti (15' oktobra letos, pod naslovom in uporabljati. Danes poseduje
Nedaleč ste šli, msgr. dr. To-
roš”.
Vsi zavedni in demokratični Slovenci v Torontu — prepriča-ni smo, da tudi drugje po svetu Uredništvu “Ameriške Domo-v^e” navdušeno čestitamo, ker zavzelo tako odločno Celno jasno stališče do
pravo mehanično delavnico. V zimskem času ni nikoli brez dela, da si uredi in pripravi vse potrebno orodje za delo v poletju.
Prvotno kupljeni farmi je tekom let dokupil še precejšnjo in na- površino, tako da danes prido-komu-jbiva iz svoje zemlje množino
niziTia in do vseh, ki jih komu-! lepih sadov, predvsem breskev, nizem izrablja za svoja korist-' grozdja in hrušk, številni Slo-na budala. Verjemite, da niste venci iz Toronta zahajajo k Sanh, ki tako mislite in imate'njemu in kupujejo pri njem ?°§um, da isvoje jasno prepri-| sadje za svoje potrebe. Tudi Catlje tudi lavno poveste. Še sam ga jim pripelje na domo-
javno poveste. f®°go nas je, ki enako mislimo, smo z vami istega mnenja, temi vrsticami hočemo vaše-l*111 jasnemu članku dodati na in pomembnosti. Naj vidi-
Ve. Tako se ustvarjajo prijateljske in narodne vezi.
Pred nekaj leti je bil na obisku v Sloveniji, kjer so bili med vojno pobiti trije njegovi brat-30 in vedo vsi prisiljeni in pro- je in svak. Na lastne oči se je Stov°ljni kolaboracionisti s ko-' mogel prepričati, kako tam ži-^nnizmom, da v svetu svobode' votari slovenski kmet, ki ne vi-
mnogo “elementov’
di nobene bodočnosti. Nekaj let staro domovino obi-
živi še
točno vedo, da je komunizem'za njim je pregnajal vero povsod, kjer mu'skala tudi njegova žena.
3e bila dana prilika.	O'b prijetnem kramljanju smo
Prepričani smo, dragi uredni- spoznali moža poštenjaka, ki si f A-D., da vaš uvodni članek z je s svojo pridnostjo ustvaril 15. oktobra letos ne bo' Prav lePe P0g0je za obstoj. Ra-v0stal samo kot spomenik na-'zume se, da smo bili tudi polnosti”. Spomenik je navadno' streženi in to s pravo slovensko J^tva stvar, ki priča o nečem,1 gostoljubnostjo. S svojo pošte-,ar je bilo in ni več. Vaše na-;no postrežbo si je pridobil šte-
reče: “O, saj je še dosti peteršilja na vrtu.” Pa ga imaš, ku-jona.
Kruh, ki sem ga spekel, so krstili za komis, pa je bil dober, le pozabil sem ga pustiti, da bi se vzdignil. Se mi je pač mudilo pri tolikem delu. Jaz pa kljub vsemu mislim, da sem kar dober kuhar. Saj sem se kar precej poredil v teh štirinajstih dneh in drugi so le malo shujšali. Žena me je celo pcK-hvalila, da sem vse dobro napravil. Pa boste rekli: O, v tolikih letih jo je pa že lahko navadil, “da mu 'iz roke je.” Nak, tega jo pa nisem učil. Saj je dovolj posode pri hiši. — Vendar pa, čudno, da je tako hitro ozdravela. Morda pa le ni bilo vse v redu z mojo kuho in postrežbo. Zato je morda tako kmalu šla iz postelje, da si je lahko sama kaj skuhala. Pa se mi ženska ne upa povedati, ker ve, da takoj vzrojim za vsako malenkost. Sicer pa, sami vprašajte naše, pa vam bodo povedali rajši preveč kot premalo.
Če pa kdo rabi dobrega kuharja, naj se obrne do mene. Sem zopet na razpoloženju.
L. A. st.
j. ne misli je pa rodila živa po-^eba v zmedi pojmov. To zme-0 Pojmov širijo med nami Ijud-’ ki se dejansko ne zavedajo
vilnih odjemalcev in prijateljev med rojaki v Torontu. Najlepše pa je to, da je pri svojem ekonomskem napredku in po toli-
Sv°je odgovornosti pred zgodo-jkih letih obranil še živo in pra-Vln° in pred Bogom. Načelnost vo zaves,t krščanskega vernega
ki izvira iz večnoistnih
o vedno oblikovala živ-
Slovenca.
jn°v, h
s^bje okrog sebe. Nikdar se na vVsetu ne bo zgodilo, da bi bili 1 ljudje zadovoljni z dovolje-11:1 ali nemoralnim taktizira-Jem, ki ga narekujejo trenut-koristi, ki so dostikrat samo ^avidežne. Taktiziranje navad-V UalVarja samo nered, nered ^Pisljenju in življenju, osar je današnji svet najbolj reben, je pogum in jasnost. e hočemo danes rešiti svet ^unističnih laži in terorja, ramo pokazati pogum hrab-Vojaka ih načelno jasnost e nika. Samo tisti, ki ve kam
tisti k° Pr^el na cHj> in samo h ki ima pogum, bo prema-sile teme.
Demokratični Slovenci
Na obisku
zredno lepa oktobrska nede-Vabila v prosto naravo. Z rUzin° prijatelja smo se odpe-r-a 1 v sadjarsko področje Onta-jja °krog St. Catharines. V 6-. delu dežele živi okrog 90 in novih slovenskih na-lencev, kmetovalcev. Naš blsk je bdi r°iaku, ,ki hadi.
T
oh j rtl0^ se je zel° mlad podal a doma v
revni kr.
J. K.
Newtorontske novice
moti, kadar se govori in bere o naši federalni administraciji ne! veselicah in svatbah. Prav ta- bojijo več, toda ne vedo, kaj ko se pa tudi zaveda s pesni-^aj napravijo z diktatorjem, da kom, da:
Življenje ni praznik,
o-
namenjen bližnjemu že 37 let biva v Ka-
tuji svet. Domači Yjj	_raJ> mala kmetija s šte-
° družino v prometu
grajske, ga je
du.
V
od-
vasici sredi silil k odho-
Dogodivššine v bolezni in zdravjn
Toronto, Ont. — Ko sem zadnjič zapisal, da sem sedaj prost in brezposeln, si je gotovo marsikateri mojih bralcev mislil: Le s čim neki je bil zaposlen, saj je vedno bolan in največkrat v bolnici. Pa sem bil zares zaposlen, pa še kako. V bolnici človeku ne dajo nič miru in vedno si z nečem zaposlen, in sicer od merjenja temperature, štetja udarcev žile in rezanja, pa še vse, kar je vmes. Doma pa s čakanjem bolničarke, cer-tanjem ran, pripravljanjem obvez in njih prekuhavanjem (de-sinfekcijo), nato s preobvezova-njem itd. Brezposeln sem pa postal s tistim dnem, ko me je zapustila bolečina. Naenkrat sem bil “na cesti” in brez vsega posla. Ni pa to dolgo trajalo. Takoj, ko sem tisto zapisal, mi je zbolela žena.
Strdila se ji je kri v žili pod kolenom in se začela nevarno premikati proti srcu. “Fle-baites” rečejo. Kako se “spela”, ne vem. Če bi to prišlo do srca, bi bila gotova kap. Zdravnica je hotela, da bi šla takoj v bolnico. Ker se pa moja žena bolnice boji kot bohnasvaruj križa, sta se pogovorili tako, da gre domov in v posteljo, jaz pa
tedaj še malo poznani)ji bom kuhal in stregel. Seve-
uro. Parkrat se le Primerilo, da je zašel v tistih, ki o njih poje pe-
sre^a^^ 36 k°tel poskusiti svojo j
Poriv ^rVa ^eta ie za^el z na_ ^nikih^r, 7 sudburijskih
cia; p Splošne razmere te-celo'l ?,e slabe- sPrva Je delal mu - ‘ 35c « drožb0
Sem: «rg-	■
‘"topamo» £5UŽlm.0.' VSe Z°'
Pridn	'	iocla pošteno srce,
poti e^oke so ga odvrnile od te
Vztraira rez dvoma ga je vodila ^ AJna mnlitc, ________ ___^___
da, pa tudi zdravnik jo bo dnevno obiskal. In tako sem bil takoj v polnem zaposlen.
Prevzel sem kuhalnico, pi- pošljite, skre 'in ponve ter začel s kuhanjem, postrežbo in bolničarskim opravilom. Ko je prišel sin Janez domov iz službe ter zvedel, da je mama bolna, me je vprašal: “Kdo bo pa sedaj kuhal?” Odgovoril sem mu: “Jaz.” Pa je dejal: “No, saj je prav, da ma-
jg v molitev verne matere, ^ lo shujšamo.” Lep poklon, kaj-in parn	letih težkega dela | ne, še predno sem začel. Jaz
Precei ^	varčevanja zbral imam zelo rad peteršilj v raznih
- - enarja in prišel na mi-
jedeh, pa sem ga dal malo več kot ona. Ko je pričelo primanj-
Prijateljie v spomin
Toronto, Ont. — Pred nekaj dnevi sem zvedel, da je umrl v naši vasi Gabrje, fara Dobrova pri Ljubljani moj prijatelj Franc Zorc, po domače Tago-ren Jarc. Toliko spominov me veže na tega moža, originala, in ker ga nisem mogel pokropiti in se udeležiti njegovega pogreba, se ga bom na tem mestu spomnil s par vrsticami.
Njegov oče je imel “Pod kotom” tik pod Toškim čelom dve lepi domačiji, v lepi sončni legi, zasajeni z različnim sadnim drevjem, Levičnilkovo in Jarčevo. Jarčevo je dal svojemu starejšemu sinu Francetu, ki jo je v mnogih ozirih še izboljšal ter še več zasadil s sadnim drevjem tako, da mu je sadje vsako leto prinašalo lepe denarje. O-ženil se je v Šmartnem v Dobrovski fari 'in vzgojil veliko družino: pet fantov in štiri dekleta. Tri njegove hčere so tu v Torontu, en sin je v Denverju, Colo. Dva sinova sta še doma, dva sinova sta bila ubita v revoluciji, ena hčerka je pa umrla v nesreči tik pred vojsko.
Nekoč sem ga srečal na ozki stezi. Mudilo se mu je. Vedno sva se kaj pogovorila, zato se mu je zdelo premala samo: Dober dan in Bog daj, pa je hitro odtrgal šop trave v bregu in dejal:	“Fant, bivka bo zrela,”
pa že tekel dalje. Ko sem se nekoč peljal iz Ljubljane s kolesom, sem ga došel. Bil je s konjem in starim zapravljivcem. V roki je držal čopič, pa mi je dejal: “Tale penzel sem najdu, zdaj pa moram kupiti nov zapravljene, da ga bom poštri-hal.” Povsod in vedno se je znašel ter povedal kako originalno.
Ko so že po osvobojenju sklicali sestanek, da bi se pomenili,* kako bi pobrali ob meji, ki je potekala tik nad njegovim posestvom, nemške mine iz zemlje, a so se vsi branili tega dela, ker da je nevarno, je vstal Jarčev oče in dejal: “Domobrance naj to opravijo. Njih ni nič škoda!” Vsem je sapo zaprlo. Komunisti so namreč lagali, da imajo domobrance na raznih delih. Bilo jih je sram priznati, da so jih vse pobili. Bil je globoko veren mož. Njegova vzgoja se še sedaj pozna pri njegovih sinovih in hčerah, ki imajo že, razen enega sina, vsi številne družine. Zlasti je spoštoval duhovnike. Dejal je: “Če ti duhovnik sede na sukno, jo ne smeš potegniti izpod nje-
ra miru (Mount Peace). Da bi duše vseh the rajnih res čim-prej uživale mir, ako ga morda še ne, bomo na praznik vernih duš veliko molili za njihov večni mir in pokoj in jih obiskali tudi ob grobovih. Slovenci smo imeli za ta praznik tako lepe in globokoverne navade, da jih tudi v Ameriki ne smemo opustiti, čeprav Amerika na pokopališča malo da in na grobove dragih umrlih redki ljudje prihajajo molit. Morda se boje, da bi jih grobovi spomnili na minljivost tega življenja in da bo pokopališče prav kmalu tudi njihov dom.
*
Molitev rožnega venca, ki jo Cerkev zlasti v oktobru priporoča, ima tudi to prednost, da je življenjska in lepo povezuje naše tuzemsko življenje z večnostjo. Veseli del rožnega venca govori o veselih dogodkih sveta družine, ki naj bi bili viri veselja tudi vsem ostalim družinam, to so zlasti spočetja in rojstva v družinah kot glavni sadovi zakonske ljubezni, in prvo veselje in prve skrbi z otroki, ko začno doraščati. Pa je sveti za večno združila z njihovimi rožni venec življenjska molitev dušami. In še eno spremembo j tudi zato, ker računa tudi s trp-bodo doživeli nekateri, ko bodo^ljenjem in smrtjo, 'ki je nujen iz kraja trpljenja — vic prešli delež silehernega človeka, ka-v stanje večne blaženosti v Bo- kor je bil nujen delež v Jezu-gu. In prav zato, ker ne vemo, sovem in Marijinem življenju, če so naši rajni že prešli h trp- Kakor je Jezus s trpljenjem in Ijenja v poveličanje, je Cerkev smrtjo odrešil svet in tako se-ves mesec november posvetila be in ves človeški rod poveli-vernim dušam v vicah in želi, čal, tako moramo tudi mi le da bi se jih tudi verniki sporni- preko trpljenja in smrti upati njali v svojih molitvah in jim na velike uspehe in na poveli-naklanjali zlasti odpustke in sa-, Čanje. Kajti tudi v srečno več-dove svete maše.
Naši župljani še niso bili zlepa tako zaposleni kot so to jesen, zlasti zidarji. Zato so Bogu za lepe jesenske dni še posebej hvaležni. Doslej je bil cel oktober sončen in topel. Prezaposlenost pa tudi na človeka vpliva po svoje. Zlasti ga odteguje misli na Boga in na večnost.
e
Vendar nas praznika vseh svetnikov in vseh vernih duš v začetku novembra vedno znova spomnita na večnost. Sredi vedno novega snovanja in stalnih sprememb si večnost sploh težko predstavljamo. Sodobno tuzemsko življenje nam nudi vedno kaj novega, kaj senzacionalnega. Časnikarji tudi takih novic iščejo in jim vse izrednosti prav pridejo. Ko se pa začne za človeka večnost, ni nobenih novic več. Večna jasnovidnost, večna stalnost, večna istost, vse to iso lastnosti večnosti, ki jo človek začne živeti onstran groba. In o tej večnosti nam nemo govore vsi tisti, ki so šli pred nami v večnost. Edino nebistveno spremembo bodo še doživeli ob koncu sveta, ko bodo njihova telesa vstala iz grobov in se
je delaven dan.
Vsakega nekaj mora biti, vse pa usmerjeno h končnemu cilju.
*
Tako bo tudi vinska trgatev cerkvenega odbora v soboto, 26. oktobra, razvedrilo sredi resnega življenja. Fojsovi godci bodo skrbeli za veselo razpoloženje; (slovenska pesem in vrisk slovenskih viničarjev nam bosta klicala v spomin one vesele dni, ki smo jih preživljali v Sloveniji ob vinskih trgatvah. Župan in županja bosta pa skrbela, da bo tudi veselje po pameti in da kršitelji reda in javne varnosti ne bodo ostali nekaznovani. Slovenska dvorana Brezmadežne vas pričakuje ...
mu ne bo dolgčas. Tito bi rad hodil po deželi, toda ni lahko sestaviti načrta za izlet.
Varnostni razlogi so že črtali iz načrta Chicago, Cleveland, Pittsburgh in Detroit, ker je tam preveč Jugoslovanov. Kaj naj mu torej pokažejo? Kar je bilo v nedeljo že dogovorjeno, je bil samo obisk pri bivšemu ameriškemu poslaniku Kennanu na Princeton univerzi. O vseh ostalih načrtih so se pa zadnjo nedeljo le še posvetovali, morda so včeraj našli cilje za primerne izlete.
------o------
Velik promet
SAULT STE. MARIE, Mich. — Tekom zadnjih sto let je plulo skozi zatvornice Sault Ste. Marie okoli. štiri bilijone ton raznega tovora.
Pokopališča so sveti
kjer počivajo trupla tistih, ki so odšli pred nami v večnost. Žup-
nost pelje pot le preko smrti. — Pač nam pa častitljivi del kraji, rožnega venca živo govori o
vstajenju in poveličanju po smrti. Trpljenje ni samo sebi
ni j a Brezmadežne je še mlada, namen, ampak le sredstvo
Pentagon bi ime! rad unifevatca satelitov
WASHINGTON, D.C. — O-, brambno tajništvo se trudi za razvoj lovca in uničevalca u-metnih lun, ki naj bi z zemeljskih tal segel v vesolje in ujel ter uničil umetne lune, sovražne naši deželi. Menda je bila izvedena že vrsta zadevnih poskusov, vendar trenutno še ni na razpolago nič učinkovitega.
Obrambno tajništvo je v lastni režiji že izvedlo vrsto preskusov, v katere je bil pritegnjen tudi lovec medcelinskih raket Zeus, išče pa tudi sodelovanje velikih industrijskih podjetij. Doslej v glavnem o teh poskusih in načrtih molči, priznava le, da je ta napor potreben in toliko važen, da so mu posvetili precejšnja sredstva.
Načelno še vedno niso gotovi, ali bi bilo uspešnejše voditi boj proti sovražnim satelitom s tal ali z oporišč v vesolju. V tem pogledu je obrambno tajništvo sklenilo dogovor z NASA o skupnem naporu za ustvaritev stalnih oporišč v vesolju z red nim moštvom.
V najem
štiri čiste sobe s kopalnico, zgoraj, na E. 63 St. blizu Carl Ave. Kličite UT 1-3519.
— (204)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X
Naprodaj
Lastnik prodaja dohodninsko posestvo v fari sv. Vida za $13,900. Hiša ima 7 in sob, zunaj aluminijaste strani in žlebovi. Nova streha vetrna okna. Garaža in veliko dvorišče. Kličite RE 1-6551.	(203)
komaj 4 leta stara, pa ima v mrliški knjigi že kar precej imen župljanov, ki so že v večnosti. Njihova trupla počivajo na pokopališču, ki ima ime: Go-
slnu pred par leti, posekali in poruvali vse drevje in kar je bolj položnega, vse preorali za posev in seveda tudi vso tisto zemljo zaplenili. Gotovo ga je to zelo bolelo, ko je gledal, kako so padali njegovi žulji v nič. To ga je še bolj približalo smrti.
Bog ti bodi obilen plačnik, dragi Jarčev oče, in prosi ga še naprej za svoje sinove in hčere,
dosego najvišje dobrine: večnega življenja in trajnega poveličanja v Bogu. Kdor moli pravilno rožni venec, bo znal biti vesel ob svojem času, pa bo znal tudi trpljenje prav prenašati, in pri vseh zemeljskih skrbeh in opravilih ne bo nikdar izgubil izpred oči večnosti in upanja na večno plačilo pri Bogu. Tako nas prav ta molitev, če jo prav molimo, varuje pred dvema skrajnostima: pred prenapeto askezo in mistiko, ko človek zgublja realizem za vsakdanjosti tega življenja; in pred posvetnostjo in materialističnim gledanjem na življenje, ki večnosti in večnostnih do-
kakor si delal na tem svetu in poleg tega še za njihov obilen brin sploh ne upošteva, naraščaj, da ostane zvest Nje-
mu in domovini Sloveniji!
L. A.
Dobrega in pravilno razgledanega katoličana prav nič ne
■	..................................................................r
Teko kg Pi varmo-
t^anja-^ Za^'e3 nov način kme- kovati v ledenici živeža za ku-'ga, ampak odreži jo.”
Sar od Zabrriel* so stroji, če- banje, sem opozoril Janeza, daj Lansko leto in letos so na po-°ma ni bil vajen. Pola-1 bo treba 'iti v trgovino. Pa mi^estvu, ki ga je sicer že oddal
Zastopniki Bolivije in Slonove kosti prišli v Varnostni svet ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Kot vsako leto, se bije tudi le tos boj, kdo bo prišel v Varnostni svet. Primeroma lahko sta dobili potrebnih 72 glasov republiki Bolivija in Slonova kest. Boj pa še ni odločen za zadnje svobodno mesto. Zanj se potegujeta č e š k o slovaška in Malezija.
Za kulisami se pogajajo kompromisu, naj vsaka od obeh sedi po dve leti v Varnostnem svetu, dočim traja normalna doba 4 leta. Na ta način je preč leti prišel za dve leti v Varnostni svet tudi zastopnik Jn goslavije.
PROSTOR ZA NOVO — V Ulsterju v Švici so podrli staro katoliško cerkev, da bi dobili prostor za novo. Slika kaže, kako se stolp in cerkev sesedata, ko so zažgali razstrelivo.
Stari bombniki B-58 imajo še zmeraj svojo vrednost
LONDON, Ang. — Bombnik B-58, ki o njem trdijo, da nima nobene posebne vrednosti vojaške cilje, se je vendarle iz kazal kot dobro letalo. Iz To-kija je preko Kanade in Irske letel brez prestanka v London in rabil za 8028 milj samo 8 ur in 35 minut.
Med potjo so mu vojaški tam kerji petkrat dopolnili zaloge goriva. Pot ga je peljala čisto blizu severnega tečaja. Ako bil mogel leteti preko Sibirije in Evrope, bi mu bila pot skraj šana za dobro tretjino. Bombnik je postavil nov rekord, prejšnji je znašal za isto pot 17 ur.
Vojno letalstvo pravi, da je poskus napravilo radi tega, ker hoče organizirati polete okoli severnega tečaja. Ce kdo, mu Moskva ne bo verjela.
-----o-------
Federalne zadrege s Titom še ni konec
WASHINGTON, D.C. — Tito bo že skoraj cel teden v naši deželi. Za njegovo zdravje se v
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
STAN'S SHOES
C107 St. Clair Ave.
Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
V Euclidu
V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si cakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za več pojasnila vličite.	,
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(206)
Rummage Sale
Lakewood Little Theatre 17823 Detroit Ave.
Thurs., Oct. 24, 9:30 a.m. to 9 p.m. Friday, Oct. 25, 9:30 to 12 noon.
(203)
ZULICH |
INSURANCE I AGENCY i
,18115 Neff Rd. IV 1-4221' Cleveland 19, Ohio
Pohištvo naprodaj
Štedilnik, hladilnik, dvojna postelja, dve otroški postelji, otroški stolček in stajica. Istotam v najem 4-sobno stanovanje. Na 1131 E. 76 St.
— (18,23 okt)
Opremljena soba
Oddamo opremljeno sobo ženski, ki dela ali penzionist-ki. Lahko si tudi kuha. V Collinwoodski naselbini. Kličite 451-3982.	(205)
V najem
Štiri sobe se odda starejšim, z gorkoto, zgoraj, garaža. Kličite HE 1-7437.	(204)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje oddajo na 1096 E. 64 St. zgoraj. Za pojasnila kličite EX 1-0566.

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

“Boj? bo sodil o tem,” je rekel de Lorš.
“Morda že v kratkem,” je odgovoril Matko iz Turobo-jev.
Ko pa je Lotarižan slišal, da je bil Zbiško pod Vilnom, ga je začel izpraševati o tem, ker se je bila vest o tistih bitkah in viteških dvobojih že raznesla po vsem svetu. Zlasti tekma med štirimi poljskimi in štirimi francoskimi vitezi je podnetila domišljijo zapadnih bojevnikov. Zato je de Lorš začel gledati z večjim spoštovanjem na Zbiška kot na človeka, ki se je udeležil tako slavnih bojev — in se je v srcu veselil, da se mu ne bo treba boriti z navadnim človekom.
Jezdili so torej dalje v očitni slogi, izkazujoč si pri počitkih ljubeznivosti in gosteč drug drugega z vinom, katerega je imel de Lorš veliko zalogo na vozeh. Ko pa se je iz razgovora med njim in Matkom iz Turobojev pokazalo, da Ulrika de Elner res ni devica, ampak štiridesetletna omožena ženska, ki je imela šest otrok, se je v Zbišku duša še bolj razburila, da si upa tujec svojo babo ne le primerjati z Danuško, ampak še zahtevati prvenstvo zanjo. Pomislil je celo, da morda ta človek ni pri pravi pameti in bi se mu temna izba in palica bolj pridala kakor potovanje po svetu — in ta misel je zadrževala v njem izbruh nagle jeze.
“Ali ne mislite,” je rekel Matku, “da mu je hudobni duh zmešal pamet? Morda mu sedi tudi hudič v glavi, kakor črv v orehu, in lahko ponoči preskoči na katerega od nas. Moramo biti previdni.”
Ko je Matko to slišal, je sicer zanikal, vendar pa je začel z nekim nemirom gledati na Lotarinžana in končno rekel:
“Časih se dogaja, da jih sedi v obsedenem sto in še več, a če jim postane tesno, si radi poiščejo prostora v drugih ljudeh. Najhujši je tisti hudič, ki ga pošlje baba.”
CHICAGO, ILL
HELP WANTED — FEMALE
IMMEDIATE OPENINGS DIRECTOR OF NURSING Also ASCP Registered or Equivalent Laboratory Technician REGISTERED NURSES & Certified Registered Nurse Anesthetist. 94 bed Southern Illinois. Accepting application with experience as head of Anestesia Dept, sharing one-half Anesthesia call. All major surgery acomplished by Board qualified and Board Certified surgeons. Progressive hospital. Liberal personnel policies, excellent apartments available near hospital. Apply, write, or wire directly to Mr. Newkirk, Administrator.
FAIRFIELD
MEMORIAL HOSPITAL Fairfield, Illinois
(204)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTMONT — 3 or 4 bdrm. house, gar., patio, fence, blt.-in dressers, and other blt.-ins., ample storage. Walking distance schools and C. B. & Q. — WO 8-6177. Owner. Call Eves.	(204)
NILES — BY OWNER Mod. 3 bedroom ranch, Att. 2 car garage. All face brick and stone. Bit-ins. Fully carpeted. Many extras. Cent. Air Cond. Will sacrifice for quick sale. MU 5-2889.	(204)
Potem pa se je naglo obrnil k vitezu:
“Hvalen Jezus Kristus!”
“Tudi jaz ga hvalim,” je odgovoril de Lorš in se nekoliko začudil.
Matko iz Turobojev se je docela pomiril.
“No, vidite,” je dejal, “če bi sedela zloba v njem, bi se takoj zapenil ali bi ga vrglo na tla, ker sem ga malo zagovoril. Lahko gremo dalje.”
In tako so mirno nadaljevali pot. Iz Čehanova do Pšas-niša ni bilo predaleč in poleti je lahko sel na dobrem konju
predirjal pot, ki je delila obe mesti, v dveh urah. Toda oni so jahali dosti počasneje zaradi noči, odmorov in snežnih zametov v gozdu; a ker so odšli precej po polnoči, so dospeli v knežji lovski dvorec, ležeč za Pšasnišem ob gozdnem obronku, šele ob svitanju. Ta dvorec je bil skoraj naslo-^ njen na gozd, bil je dolg, nizek, lesen, a je vendar imel v oknih steklene okrogle šipe.
Pred dvorom je bil vodnjak in dve staji za konje, a okoli dvora je bilo vse polno kolib, napravljenih na hitro iz smrekovih vej, in šotori iz kož. Ob komaj porajajočem se dnevu so se pred šotori jasno svetili ognji, a okoli njih so stali naseljenci v kožuhih z volno na ven, v lisičjih, volčjih in medvedjih suknjičih. Gospodu de Loršu se je zdelo, da vidi pred ognjem divje živali na dveh šapah, ker je večina teh ljudi imela na glavi pokrivala, ki so bila napravljena iz živalskih črepinj.
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Roditeljica Julia Makse; nadzornice; Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FAKS MARIJE VNEROVZETF
Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Josephine Pauli, podpredsednica Marie Dular, tajnica Anica Nemec, 703 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur, Frances Skubic. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi./
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 16301
Sanford Ave., tel. KE 1-7184, l.pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Eugene Kogovšek. 1275 E. 186 St., blag. Michael Tur-pack, maršal Jerry Homar, poročev. v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, mladinski načelnik Frank Žnidar. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani._____________^______
Lovska društva
L— -	^
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio^ 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1964 pri St. Clair Rifle klubu v Cleveland, O.
karica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Louclcg. Pevske vaje so vsak ponedeljek žvečer od 7:30 do 9:30. (pevovodja g. A. šubelj.'Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’] 67£ Birch Dr., Cleveland 32, Ohio
Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič, Pevovodja Miodrag Sa-vernjk.
Slovenski domovi
/
L--KLUB DRUŠTEV AJC NA
RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod- ,
predsednik Jacob Strekal, tajnik / Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagajnik John Bar-kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Ann Kutcher, Josephine Henikman, Frances Julylia. Seje se vrše 4. februarja, 1. aprila,
3. junija, 5. avgusta, 7. oktobra, 2. decembra 1963 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, podpreds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilia, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni| odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar.L'
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja F r an k Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub dru-
štev Jakob Strekal, Vinko Godina, Louis Stavanja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v .AJC na Recher Ave.
v------1— ------------------
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, pod-or^dsecinik Frank Setrulin. tainik Edward Strekal, 19406 Cherokee Ave., KE 1-8215; blagajničarka in zapisnikarica Jo Ann Milavec; Nadzorni odsek: predsednik Vinko Godina, (2) Louis Sajovec, (3) Joseph Kušar; Gospodarski odsek; predsednik John Troha, Frank Urbančič, Max Gerl; Publicijski odsek Edward J. Eckart; Direktorij: John. Barko-vich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, Mary Kobal, Charles J. Starman - poslovodja - tel. KE 1-9309, Joseph Petrič - hišnilt) tel. KE 1-3799. Seje; se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Avfc., Euclid, Ohio.
oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Cer-din, Ivan Jakomin, Miro Odar in Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepc Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
dsednik: Milko Pust. Podpred-
Pre
sednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI ___KLUB, EUCLID, OHIO
Predsednik Joško Penko, podpredsednik Michael I. Lah, tajnica Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871, pomožna tajnica Johana Milavec, blagajničarka Alma Ep-pich. Nadzorni odbor: Frank Drob-nich, John Bradač, Charles Starman. članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. Seje so vsak četrti četrtek v društvenem domu . ra Recher Avenue,
bec; nadzorni odbor: Jože Nemanič, France Gorenšek, Milko Pust; razsodišče: Edmund J. Turk, Branko Pfeifer, Janez Sever.
popoldne v starem poslopju SND, St. Clair Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar. ) J
-----------------------------
jKLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot In. Josephine Škabar, tajnik Louis Levstik, 1218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Frank česen.] Nadzorni odbor: John Zaman, Jenme Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen m Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v fSlov. Društ. Domu JC) Rechet Ave.

KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*"-
Predsednik Anton Škapin; predsednik Frank Komidar; tajnik Frank Marzlikar, 837 Alhambra Rd i IV 1-3129; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, ~Louis Bezek, Jack Lipovec. Seje in sprejemanje novih članov vsako dnigo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Sjov. domu na Holmes Ate.
v Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; Krista Košir, druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177« St, Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanston, 111.; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika (VE, 6605 Bonna Ave., Cleveland hio.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U
Predsednk Gašper šegulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rosg Vatovec, 10801 Prince Ave., tel. BR 1-4582, zapisnikarica Jen-ntg Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rotih, John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seja so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
urno; SAVI 3,/Oh
c
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRPKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd s£. EN 1-1918, blagajnik Frank Penca,
\l	BALINGARSKI KLUB
v Predsednik Milan Jager, podpreds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood' Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč-Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rdv Balincarski večeri, so: sreda, petek in sobota zvečej, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB ,
Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, bla-gajnik Rudi 'Ttristavčnik. Odborni-ki: Frank Rantaša, Avgust Šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor:	predsednik Jožef Melaher.
Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče:	predsednik Milan Godlan
Janez Vinkler, Karl Fajs.
T
DRAMATSKO DRUŠTVO “ - “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Segulin, pod-.	„ v	,	, predsednik Frank Kokel, taj. Mary
zapisnikar Anton Tavzelj. Nadzor-1 Medvesek) 211,n Qoller Ave., Euclid ni odbor: An.ton Logar, Joseph Bab-] ls — IV 1.6342, blag. John Zigman,
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Jernej Slak. Podpredsednika Stanko Vrhovec in France Zalar, tajnik Marko Sfiligoj. 1180 E. 61 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139, blagajnik Pavle Košir, odborniki: Hinko Lobe, An.ton Lav-1 risa, Jože Malovrh, Vidko Sleme.' Vinko Rožman, Danilo Krajnc, j France Smolič in France Lovšin;’] duhovni vodja msgr. Matija škefM
nik. Frank Majer. — Nove člane in 1 članice se sprejema vseh starosti Kadar stopijo v pokoj. Seje se vr-! šijo vsak tretji četrtek ob 2. uri
zapis. Frances Zgonc, nadzor.: Josie Mihelich. Mary Uljan, Louis Sta-_ vanja; publik. odbor: Vera Potočnik.
Muually Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
365
POGREBI OD $200.00 NAPREJ East 15Gth Street
KEnmore 1-9411

ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB
Preds. Edward J. Petrick, pod-predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Avej RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vrsjjo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. pb 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih
P
1881
CHICAGO, ILL.
MALE HELP WANTED
MEDICAL TECHNOLOGIST A. S. C. P.
for new hospital with latest equip ment and facilities. Excellent start-in salary and fringe benefits. Position available now or after first of year. Call collect. — Lester L. Lamb, Administrator or write
R. J. REYNOLDS - PATRICK COUNTY MEMORIAL HOSPITAL
Stuart, Virginia Phone 694-3154
(204)
REAL ESTATE FOR SALE
GLENVIEW AREA Brk. and redwd. 2 bdrm. ranch. Gar. and end. patio rm. Lge. lot. Close to shpg., schls., transp. — $17,200. By Owner. Phone; 968-1659.
(206)
ELMHURST — 3 bedrooms, 5 room frame, 2 years old. Walk to schools. 3 blocks E. of Rt. 83; 6 blocks So. of U.S. 20. $14,900. $1,000 down. $125 month. Now vacant. Phone: TE 4-0297.	(206)
ARLINGTON HEIGHTS-GREEN-BRIER
6 Room Bi-Level. 3 Bedrooms — 2 Baths. Rec. Room. Attached gar. Built Ins. By Owner. Phone 392-2109.	(206)
Pevska društva ✓
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Anne Safred, 623 South Kensington Rd., Rocky River 16, Ohio, tel.: 331-1828; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND.
V SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podnrecl sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor:	Joseph Ferra.
Ciril Štepec, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Henry Zorman, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Stanonik, Frank Mrzlikar, Adolph Kocin. Upravnik: Victor Derling, ] tel. KE 1-0497. Seja direktorjev Ser vrši vsak četrti petek v mesecu db 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
1963
^ PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič. 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. 1 Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St Cleveland 3, OhiojJtel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu.'^Naslov: Pevski zbor Korotan^ 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio. /
j
■
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Wilma Tibjash, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vale vsakq, sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
V PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka,
WT323&;
3540 W. 63 St.,'
zapisni-
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
. Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsajco 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave |
------------1*£=------------ J
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihai, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc. Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodarič, Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142,
JVaenanilo in ^ah-Vala
V globoki žalosti naznanjamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc dne 22. septembra-1063 izdihnil svojo plemenito dušo naš ljubi oče, stari in prastari oče, tast in stric
FRANK ARKO
Pokojni je bil rojen v Sodražici na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija, dne C. julija 1881. V Ameriko jc prišel leta 1905 in je od naselitve živel v Cleveland, Ohio. Soproga, naša dobra mati, Mrs. Jennie roj. Champa, nam je umrla leta 1943. Trije otroci so mu umrli v zgodnji mladosti. V Sloveniji mu je umrl brat Anton, tukaj v Ameriki pa brat Louis in sestre Mrs. Theresa Vidmar, Mrs. Helen Sims in Mrs. Frances Kobe.
Pokopali smo ga dne 25. septembra 1963. Iz Želetovcga pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. smo ga prepeljali v župno cerkev sv. Vida, kjer jc Rev. Raymond Hobart daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Iz cerkve je odšel pogrebni sprevod na pokopališče Kalvarijo, kjer smo truplo položili v družinski grob, da tam čaka Vstajenja. Rev. Raymond Hobart je spremljal pokojnika od pogreb, zavoda do groba in opravil cerkvene obrede in molitve zanj.
Samostojna društva
i/
SAMOSTOJNO PODPORNO DKIU ŠTVO LOŽKA DOLINA	—1
^flredseclnik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. Sfith St. Tel. HE 1-9183; blagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Fra-nk A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo pla-tuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih Cia nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na dru-4tv/np zastopnike.
Iskreno smo hvaležni čč. gg. duhovnikom za vso duhovno tolažbo v bolezni, za podelitev svetih zakramentov za umirajoče in obiske med boleznijo. Posebno toplo zahvalo naj prejme Rev. Raymond Hobart za molitve v pogrebnem zavodu, za pogrebno sv. mašo in opravljene svete obrede v cerkvi in ob grobu.
Našo najlepšo zahvalo naj prejme društvo Janeza Krstnika št. 37 A. B. Z. in njegov zastopnik Frank Hace, ki se je na predvečer pogreba v imenu društva z ganljivim nagovorom poslovil od pokojnega sočlana. Prisrčno se zahvaljujemo društvu Najsvetejšega Imena župnije Svete Družine na York Road za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti v pogrebnem zavodu.
Žcletovemu pogrebnemu zavodu in g. Louis Žele se toplo zahvalimo za vso pomoč in vodstvo pogrebnih priprav in sprevoda.
Mi bomo ohranili dobrega očeta v mu daj večni mir in večna luč naj mu
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene in tistim, ki so poklonili cvetje in vence ter dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega očeta kropit, so zanj molili v pogrebnem zavodu, se udeležili sv. maše in ga spremili na njegovi poslednji zemeljski poti do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobic** vsem, kolikor smo vedeli naslove. Za slučaj, da bi po pomoti kdo ne dobil posebne zahvale, vse prosimo, naj nam opro-ste in sprejmejo to našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so očetu storili kakršnokoli dobroto v bolezni in ga ob smrti in slovesu počastili ter mu izkazali svojo ljubezen in spoštovanje kakor tudi vsem, ki so nam pomagali in pripomogli, da je bilo poslednje slovo od očeta tako ganljivo slovesno in lepo. Zahvaljujemo se za vso pomoč in vse osebne in pismene izraze sožalja.
s pominu trajne hvaležnosti in ljubezni. Bog s veti.
Neskončna ljubezen nam polni srce; v gorečo se prošnjo preliva molitev:
V nebesih, kjer Stvarnika duše časte, naj uživa zdaj blaženost Tvojih svetnikov.
Žalujoči:
aaljne
0,v^np
n?
jPredsi
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Miro,
hčere: MRS. JENNIE PRIJA TEL, MRS. MARIE LUNICA,
MRS. FRANCES MES SARI, Tucson, Arizona; sinovi: FRANK, LOUIS, ANTHONY in JOSEPH; zeti: FRANK PRIJATEL, JOHN LUNKA in GEORGE MESSARI; snahe: ANA, MARGARET, BARBARA in FRAN;
11 vnukov in vnukinj in 7 pravnukov, nečaki in nečakinje in drugi sorodniki.
Cleveland, 22. oktobra 1963.