Leto IV. GORICA, četrtek dne 15. oktobra 1925 - GORIZIA, giovedl li 15 ottobre 1925. št. 42 Izhaja vsdk četrtek, tsce ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom : 1 milim- visočine v širini enega stolpa L. - .80, za trgovske reklame, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1. Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 Taka šola bo v bodoče ••• Taka šola bo v bodoče, kakor čas jo bo pač vrteden, šest učiteljev bo v šoli, a učenec samo edem. Šest bo hkratu jih kričalo, vsak učil ga bo pač svoje, troje učilo ga bo emo. drugo ga učilo troje. Če bo davek le kaj mamjši, pač le malo je verjetno. A vse to prav nič ne ukaže, pa drugače bolj bo fletno. To bo svet bodoči moder, da ga vsak ne preštudira, vsak bo filozof, umetnik, saj že zdaj vse slika, svira. Ribe. V nekem mestu je živel krčmar, ki je prodajal med drugim tudi ribe. Nekega dne je obesil na vrata desko z na* pisom: »Tu se dobe sveže ribe«. Nekega dne pride k njemu kupec in mu reče: »Čemu sli napisal »Sveže« ribe. Saj se samo po sebi razume, da mo« rajo biti ribe sveže, drugače bi jih nihče ne kupil!« No, drugi dan je krčmar zbrisal besedo »Sveže« in sta« lo je napisano samo »Tu se dobe ribe«. Pa pride zopet neki kupec in pravi: »Zakaj pišeš besedo »tu«, saj ve vsak, da se drugod ne prodajajo kot tu!« In tako je stala drugi dan na deski samo: »Dobe se ribe«. Pa Pride tretji kupec in pravi: »Zakaj pišeš »se dobe!« Kako bi nač imel ribe, če bi se ne dobile!« Naslednji dan je krčmar napisal na desko samo: »Ribe«. Prišel ie po cesti kuipee, se ozrl na desko in zavpil skozi vrata: »Čemu Pišeš na desko »ri* be«. ^ai diši že ce] kilometer daleč okros po njih!« S ČIM SNAŽIMO PUŠKO? Desetnik: »S čim snažimo puš^o?« Novinec: »S cunjo«. Desetnik: »Ni res. bebec! AH ne veš. kaj pravijo predpisi? Puške snažimo z največjo skrbnostjo. posamezna Številka 31 cent. 11 —rta Poštno r»Ctm. — Conto corrente to« Gorica. 14. oktobra 1925. V Lucarni v Švici se vrši zborovanje vseh svetovnih lisjakov. Ker Čuk na p »Pepi pl. Portarturski« vzel za zeta. Zakaj nimajo Orlečani vodovoda? Zato. ker je moral njih president »Matjaž« med vojno Ruse loviti in ni imel časa, da bi se1 pobrigal za zgra* ditev istega. Zakaj ni šel orleški »Jugoslovan« v »Mailont?« Zato, ker je orleški president vložil rekurz na Repentabor. Zakaj ni šla »Milka« Dan v Ameriko? iz sežanskih Zato, ker ni še morje zmrznilo. Zakai nimajo v sežanski cerkvi za-storov? Zato, ker jih nadomestuje pajče-vina. Zakaj se še ni popravila v Sežani ubožna hiša? Zato, ker je polž, ki vozi vojno odškodnino na potu poginil. Zakaj so na Srpenici zgradili novo cesto? Zato, da bodo vozili mizerijo sedaj naravnost v vas, ko so jo poprej morali voziti po ovinkih. Zakaj je Janko tako vnet pristaš nove ceste? Zato, ker mu dosedanja ne zadostuje več za njegove isprehode. Zakaj je R ... pobiral podpise za novo cesto? Zato, da se cesta zgradi in da bo hodil on opravljat svojo potrebo naravnost v svojo edino njivo, ter pri tem prišpara grajenje stranišča. Zakaj vozi Š ... svoj «Fidancato« spredaj na kolesu domov? Zato, da potem več časa mešata po grmovju. Cuk se je že bal, da mu populijo perje. GOST. Prinesitemrjajca — lahko sta pa tudi samo dva. NATAKAR. Je pa že boljše, če vzamete tri jajca. Eno je vselej gnilo. Arkadi j Averčenko: Moč besede. V kotu neke tihe sevasto* poljske ulice, na najsolnonej-šem mestu drema Tartar, prodajalec oranž. Pted njim stoji pletena košara, do polovice napolnjena z velikimi oran* žami. Ves svet poginja od vročine in dolgočasja. — Ves svet — razen Tartar j a. TartaTju ni ne vroče, ne dolgčas. Na kaj bi pač mogel misliti ko tako-le čepi pred svojo košaro, v kateri more biti blaga k večjemu za poldrugi rubelj? Kakor vse 'zgleda, ne misli Tartar sploh nič. In kakšni misli bi se sploh mogel preda* ti, ko je vse njegovo naziranje o svetu zapopadieno v ducatu vsakodnevnih pojmov: to je dovoljeno — ono prepoved a* no, — to je grdo, ono zopet lepo. Tartar je s tem soglašal. In tako se je poleni], da se že niti več posebno ne radute priljubljene tatarske pesmi, ki io igra v nedeljo na klarinet, ko se potika po trgu, spremljajoč trgovca s sadjem na veliko. ki hodi s tako važnim o* brazom, kot da je kak rimski zmagovalec, čigar dela slave pevci in igralci na flauto. Tako drema Tartar pred svojimi oranžam} in se počuti pri tem tako ugodno in dobro, da se niti ne trudi s tem, kako bi dvignil glavo, da bi pogledal na širok, težka voz, ki se pelje poleg njega. Nikjer nikogar.. V daljavi se pojavi človeška postava, ki se opoteka v modri obleki in slamniku. Zdi se, da se premika brez cilja; vino in vročina sta mu zmešala pamet. Ko se približa Tartarju, se vstopli 'Preden in pogleda mračno in zamišljeno v košaro. Potem pa vpraša s precej« šnjim naporom: »Prodajaš oranže?« »Seveda«, odgovori Tartar, težko povzdignivši obrvi. Mo« goče želite kakšno?« »Tli si Tartar?« nadaljuje človek iz dolgočasja. »Naravno«, potrdi Tartar dobrodušno. »Vsak človek se nekako imenuje... So Tarta-ri in Grki, kaj ne?« »Da, da ... Toda. povejte vi meni, pij ete M Tartar j i žganje?« »Ne, ne pijemo, to nam je prepovedano«. »Zakaj prepovedano, žabo* ga?« vpraša pijanec, dvignivši ponosno glavo, »kaj je mar žganie škodljivo?« »Gotovo, ker v našem zakonu sto 18. da ne smemo piti žgania! To je velik greh!« »Neumnost«, povzame oni pokroviteljsko. »Kakšen greh! Vi f ."ana gotovo niste pravilno - ažurne® ... D a j mi malo koran, pa ti bom takoj poka* zal mesto, kjer ti dovoljuje pitie...« Tartar užaljeno zmigne z rameni. Dolgo premišljuje, kaj naj odgovori; dokler kon* čno nte reče: »Če je človek pijan, potem pada ... Mar je to lepo?« »Ti sploh nimaš pojma o-ničemur ... Človek ne pade sam od sebe ... To naredi žganie proti njegovi volji«. »To ie vseeno. Opoteka se, dere se kot osel, draži pse in mačke. Je-H toi prav?« »Zakaj ra ne bi prepeval, če ie vesel?« »Če lepo poje. fe to v redu, toda Piiianec nadleguje Vsake-ga mimoidočega s svojim dre,njem«. »Dragi prijatelj! Kaj pa to briga druge? Kazumete? Sa* mo da jaz najdem, v tem. veselje! Če sa drugim ne dopa-de. naj se pa še oni napi jejo«. Tartar se ponovno zamisli Izmisli al si je o d govor. Napo* 'ded se /m agoslavno nasme* je: »Toda kdor ie pijan, pade sredi ceste spi kot mrtvec, in tudi okradeio ga lahko«. »To n,i res«, se razjezi brani tel i piianstva. »Slišite vi, Tartar? To ie laž! Slišite! Kadar človek že pade, ga ne mo* rejo okrasti«. lil. »Kako ne? Kako morete to reci? So brezobzirni tatovi, ki ga lahko okradejo«. »Kako ga bodio okradli, tepec ti tartarski? Ce je padel, potem je že vse zapil«. »Vseeno, potem mu sezuje-jo čevlje«. »No, mu je vsaj hladneje v tej vročini«. Tartar vzdigne glavo, njegov pogled je begal po modrem nebu, kakor da tam išče od« govor. »Predstojnik, pri katerem je tak človek v službi, mu bo dejal: Kaj delaš, opica pija« na? Pojdi k vragu!« »Zato je treba z razumom piti in paziti, da te ne dobe«. »Biti sploh ni dobro. Da je žganje grenko, ve vsakdo«. »To ni nič. Pij sladko, če ne maraš grenkega«. »Toda, povejte mi. gospod, zakaj bi pil, če v tem ne najdem nikakega užitka?« Važen razlog, ki bi ga bilo treba spoštovati? Toda brani-telju veselega življenja to ni bilo všeč. »Kako, da ne najdeš užitka? Veš li ti, da Rus pije tudi brez užitka? Naravno., s po* četka gre težko, toda počasi se že pride v tok — in potem ne škoduje nič več. Si li člital statistiko?« »Nisem!« »Če bi jo čital, bratec moj, potem bi vedel, da pride po statistiki na vsako glavo ruskega prebivalstva poldrugi liter. Ali si razumel, ti si torej pijanec, da piiješ svoj del, ali nisi?« Tartar vzdihne, pomakne svojo čepico na gol, od solnca ožgani tilnik lin izgovori svoje globoke besede: »Gotovo., zares., se razu* me«. »Tako je!« pripomni strogo pijanec in gre dalje svojo pot. Prišedši v osamljeno pristani« šče obstane in se zazre, naslonjen na kol; v mirno, temno pajčevino zaliva. Zamisli se, potem pa zamrmra: »Pameten je oni Tartar. ki sem ga srečal... Ima prav... Mar ni res tako? V bistvu je žganje — ničvredno. Čisto praM je pove« dal, ono kvari človekovo zdravje in ga spravi ob denar in ob službo. Že vem. kaj bom napravil — prenehal bom piti. Toda kako? Polagoma, ni se dobro prenagliti...«_ V zakonu, »Kako ti gre kaj v zakonu?« »No, no Tako — tako... Se bova že kako prebila do sta* r os ti«. Potem dvigne roko in ostane dolgo za njem, kot da po* sluša nejasne glasove, ki se bude in klijejo v njegovi no* tranjosti. »Odrekel sem se!« Komaj da se je tujec oddaljil, že občuti Tartar neko odločnosti Pokiima ;>z gjlavo, tleskne z jezikom in razmota svoje široke hlače. Potem pa p raj vi sam pri sebi: »Zares, oni ima prav. Če pijem, in se pri tem dobro počutim, dobro — kaj pa to komu mar?« In Tartar energično odskoči s svojega mesta, pomakne čepico še globlje na tilnik, vza* me košaro v roke in se odločno napoti na obrežje — v veselo sevastopoljsko krčmo: »Mornarsko veselje...« »NA BALU!« Ni dolgo še tega, par tednov bo kmaiT, ko bil ie »moderni« v Godoviču bal. Privandral ie Tone z visokih planin, in meh je prinesel, pa ne tist'ga za v mlin. Nategni — zagodi, kod pravcat hudir, saj fantje pripeljejo mnogo deklet, mladih in starih bo najmanj devet. So vince točili, za mizo sedeli in punčke objeli in iim govorili: Če res me kaj ljubiš in moja kdaj boš, ti vinca dam piti, li kaj še želiš? Francon se je sukal, ko imel bi zmeti, ko »tango« je plesal le ta se mu zdi, zdaj plesal z Marjano, zdaj zopet bo s Tončko, tako kot on pleše, ne zna pač nikdo. Pepe pa s Tončko, je plesal tako, da svet se je tresel pod njega nogo. Mankalj še Francelj je s Francko svojo, da bi poplesal, a časa ni b'lo. Pa kaj bi našteval, te čudne reči, saj to se med nami le markrat zgodi. Ko spet bo kak bal, in spet bo luk, luk, plesat bo prišel, gotovo tud' Čuk. GOSPOD ALKOHOL. V zadnjem času se je v Mariboru gospod Alkohol seznanil z različnimi ljudmi vseh strok, ver, narodnosti in vsake starosti. Pretečeni teden je imel z nekim čevljarjem toliko o-praviti, da ta ni delal celi teden nič, nekega krojača spremlja od gostilne do gostilne, nekega cestarja meče v jarek, neko gospo blizu stolne cerkve obišče vsako jutro in jo tako zmeša, da ta pozabi dati svojemu možu kosilo. Pred kratkem je prišel tudi s kvartopirci skupaj, kteri so ga prav prijazno sprejeli, ki brez njega ne morejo biti. Ko so nekega večera igrali v neki gostilni sredi mesta, jim je zmešal »lave tako, da so farbali eden drugega. Igrali so tudi tako, da tisti, kateri izgubi pri igri plača drugemu večerjo, tisti pa, ki so dobili, niso bili zadovoljni s tem, temveč so zahtevali, da imajo gospoda Alkohola pri sebi in zato so naročili vrček za vrčkom piva ali pa vina toliko časa, da so bili pod mizo. Konec temu pa je bil, da niso našli svojega stanovanja temveč so prišli v park, kjer so našli nočne metuljčke, doma pa batine. NA RAZSTAVI. Slikar: »To je moja najboljša slika, kar sem jih kdaj naslikal!« Kritik: »Le nikar ne izgubite poguma, mladi mož!« Snubai. Šala v enem dejanju. Ruski spisal A. Čehov. NATALIJA (kriči). Ni res! LOMOV. Čemu tako kričite? NATALIJA. Čemu govorite buda-losti? To je žalostno. Vašega Ugadaja je treba ustreliti, vi ga pa primerjate z Otkataj em! LOMOV. Oprostite, jaz ne morem nadaljevati tega pričkanja. Imam srčno napako. NATALIJA. Zapazila sem, dia se tisti lovci najbolj pričkajo. ki najmanj razumejo. LOMOV. Gospica, prosim vas, umolknite. Meni poči srce. (Kriči.) Umolknite! NATALIJA. Ne umolknem, do* kler vi ne priznate, da je Otkataj stokrat boljši od vašega Ugadaja! LOMOV. Stokrat slabši je! Naj bi poginil ta vaš Otkataj! Senci... oči ... rama ... NATALIJA. A vašemu Ugadaj u ni treba niti poginiti, ker je že tako — mrha! Merii LOMOV (jokaje). Umolknite! poči srce! NATALIJA. Ne umolknem! SEDMI PRIZOR. Prejšnja in Čubukov. ČUBUKOV (pride). Kaj še? NATALIJA. Oče, povej odkritosr« čno po vesti, kateri pes je boljši: naš Otkataj ali njegov Ugadaj? LOMOV. Štefan Štefanovič, prosim vas, povejte mi samo eno: ali je vaš Otkataj hrt ali ne? Da ali ne? ČUBUKOV. Ko bi tudi bil? Ali je to tako važno! Vsled tega pa v vsem okraju nii boljšega psa in tako dalje. LOMOV. Nu, saj je moj Ugadaj boljši? Po vesti! ČUBUKOV. Ne vznemirjajte se, predragi... Dovolite... Vaš Ugadaj, glejte namreč, ima svoje dobre lastno« sti... On je čistokrven, na krepkih nogah, okrogel v bedrih in temu podobno ,.. Toda ta pes, ako hočete vedeti, moj dragi, ima dve stvarni napaki; on je star ter ima kratek gobec. LOMOO. Oprostite, imam srčno napako ... Naštejem fakta ... Izvolite se spomniti, v Muruskinski goščavi je moj Ugadaj šel z grofovim Razmaha jem čisto navštric, vaš Otkataj pa je ostal za celo vrsto zadaj! ČUBUKOV. Ostal je, a to radi tega, ker ga je grofov gonjač oplazil z bičem. LOMOV. Drug dokaz: Vsli psi dre-ve za lisico, samo vaš Otkataj je pobru* sil pete! ČUBUKOV. Ni res!... Golobček; jaz sem vročekrven in prav radi tega vas prosim pretrgajte to pričkanje. U-daril ,ga je radi tega, ker zro vsi ne/ voščljivo na tujega psa ... Da! Nevoščljivi so vsi! Tudi vi, gospod, niste brez greha! Glejte namreč, brž ko zapazite, da je kak pes boljši od vašega Ugadaja., pa tako j začnete to ... to samo... in te« mu podobno... Saj jaz pomnim vse! LOMOV. Tudi jaz pomnim . •. ČUBUKOV (dražeč ga.) Tudi jaz pomnim... A kaj vi pomnite? LOMOV. Utripan je srca .. • Noga je umrla ... Ne morem. NATALIJA (dražeč ga). Utripanje srca ... Kakšen lovec site? Vi morate le* žatli v kuhinji na peči in pobijati ščurke, ne pa preganjati lisice! Utripanje srca!... ČUBUKOV. Pa res. kakšen lovec ste? S tem svojim srčnim utripanjem C.k napoveduje Ljubljani vojno. Čuk je poročen s Sovo; oba sta si bila zvesto vdana; tuji jeziki in n aga jivosti niso mo* tili njunega zadovoljstva. A ni sreče brez nesreče. Čuk je bil hudo. hudo bolan. Zdravniki so izjavili, da ie rešitev še mogoča, toda Sova se mora takoj podati po zdravila. In je šla. Pa je zahtevala ono, kar je bilo na raoeptu napisano. Pa je Muri rekel Čufku, naj pove Škratu, da mora takoj priti Čuk na palci delat zdra« vila za težko bolnega pacijen-ta. Sova se je seveda ustrašila, da skoro v omedlevico je pa* dia, da je tu našla svojega drugega moža. Še bolj se je pa ustrašila, ko je prilomastil Čuk na palci v podobi Evinih potomk. No, kaj takega! Rep ie stisnila med noge, zdravila vtaknila v kljun, s kremplji pa zaloputnila vrata, da se je spla-šilo par konj tam blizu pošte. Doma je bil kronski svet in posledica tega je_ bilo sledeče dnevno povelje Čukovo: »Izdano na bojnem polju in namenjeno vsem, ki pridejo v poštev! Dolgo sem odlašal, še dalj, kot je odlašal Bog Sodomi in Gomori. Ljubljana, ko* likokrat sem hoteli zbrati ono, kar je v tebi dobrega in po* staviti to napram gnilemu, a zoperstavljaia sii se! Izbiraš si celo krive Čuke na palci in mojo souprego, soprogo, be* gaš, da levica ne ve. če sem iaz res oni, ki sem! Zbral bom moje čete, bojne čete so vsepovsod in udaril nad tebe z vso močjo! Ljubljana, posrečilo se ti je pregnati nedolžne golobe iz frančiškanskega zvonika, kavke iz Zvezde, neto* piirje iz Cukrarne. meglo iz Mirja in še marsikaj, a z me* noj bo trd boj, boj na nož! Razgaljene Ljubljančanke, ki imajo čevlje obute v kožuho-vino, svilene nogavice (ali pa sploh nobenih), krilca prerezana tja do pasu, špičke okrog paradiža naseijane, de-koltirano telo spredaj in zadaj, okrog vratu pa bov — jesenski dnevi so tu —, prekratko-krile Šiškarce, ljubezen proda* jajoče Višanke in ponočnjaš* ke Udmačanke. vse vas bom okljuval, vse opraskal čeprav bo tekla nedolžna — kot smrtni greh nedolžna — kri. Vojsko ste hotele in vojno boste imele! Obiskali bom vse dohode na Ljubljanski Grad, tudi onega, ki vodii od Gruber* jevega kanala; za ušesa bom prijel vse one pohajkače, ki Patentirano I »Vi ne veste, koliko bencina na dan jaz porabim«. »Ali ste kupili avtomobil?« »Ne. Pač pa patentirani vžigalnik za cigare«. tam čakajo plena, pa tudi vse one na pol nage »gospodične«, ki tja hodijo ponujat svojo ljubezen in igrajo medsebojno mesarje brez železnih Inožev. Obiskal bom pa tudi vse kavarne. gostilne, igralnice, kino, gledališča, promenado, u-rade. trgovine, tivoli. kolodvo* re, šoferske in delavniške vla* ke in posebej bom pogledal še vse klopce, kjer se po noči in po dnevi »pomotoma« mešajo pari. Da bi pa mogel vojno povsem povolljno voditi, mi bo vsak zaveznik dobrodošel. — Na uho vsem hlačmanom, ki v njih nosijo marsikaj pohuj-šljivega, povem, da je moja Sova vsa iz sebe, češ da se bo ona že spravila nad nje, tako, da bo vsakemu ostalo na celem telesu samo še par las —. Kot gotovo- dejstvo pričakujem, da se bodo vsi oklju* vani, opraskani in oskubljeni nasprotniki zbrali in otvoriii proti meni vatro. Pa le stre* liajte, pregnali ste kavke, Ču* ka pa ne boste! Vse operacije bomo vodili ločeno — nasprotniki namreč — imeli pa bomo skupne »službene objave« v našem listu .Čuk na pal'ci«. Z menoj Vse ptice! ujede, od Čuka preko uharic tja do skovirja«. TAKO JE! A.: Ti objokuješ samomor onih dveh mladih zaljubljen* cev. Beži, beži; saj bi se jim lahko pripetila še večja ne« sreča! B.: Kakšna? A.: Poročila bii se. morate sedeti doma, ne pa gugati se na sedlu. Dobro bi se imeli lovci, vli pa pri« dete med nje samo radi tega, da se prič* ka,te, da tuje pse ovirate in tako dalje. Vročekrven sem, torej opustiva ta raz« govor, Vi nlikakor, niste lovec! LOMOV. Ali ste pa vi lovec? Vi greste na lov samo radii tega, da se grofu laskate ter kujete spletke . •. Srce!... Vi ste spletkar! ČUBUKOV. Kaj, jaz sem spletkar? (Kriči). Umolknite! LOMOV. Spletkar! ČUBUKOV. Fantalin! Kužek! LOMOV. Stara podgana! Jezuit! ČUBUKOV. Umolknite, če ne vas ustrelim, kakor jerebico! Neslanež! LOMOV. Vsem je znano, da . •. oh, srce! da je vaša pokojna žena vas tepla. Noga... senci... iskre •.. Padam, padam !... ČUBUKOV. A tebe ima sobarica v svoji oblasti! LOMOV. Evo, evo, evo ... Počilo je srce! Rama se mi je odtrgala. Kje je moja rama? Umiram. (Omahne na na-slonialo). Zdravnika! (Omedli.) ČUBUKOV. Fantalin. Mlekosec! Neslanež! Slabo mi je. (Pije vodo). NATALIJA. Kakšen lovec ste! Vi niti na konju ne znate jezditi. (Očetu.) Oče! Kaj je z njim? Oče! Poglej, oče! (Potrese ga.) Ivan Vasiljevič! Umrl je! ČUBUKOV. Slabo mi je! Sapa mi zastaja! ... Zraka! NATALIJA. Umrl je. (Potresa Lo« mova za rokav.) Ivan Vasiljevič! Kaj smo mu napravili! Umrl je! (Omahne na naslanjač.) Zdravnika, zdravnika! (Ihti.) [ ■! ČUBUKOV. Oh! ... Kaj je to? Kaj ti je? ' i NATALIJA (stoče.) Umrl je!... Umrl!... ČUBUKOV. Kdo je umri? (Pogleda Lomova). Zares je umrl! Očetje! Vode! Zdravnika! (Dvigne kozarec Lomovu k ustom.) Izpijte... Ne; ne pije... To pomeni, umrl je in temu podobno ... Nesrečni človek sem. Zakaj si še nisi pognal krogle v bučo? Zakaj se doslej še nisem ubil? Česa neki pričakujem? Dajte mi nož! Dajte mi samokres! (Lo* mov se zgane.) Oživlja se, očividno ... Izpijte vode! Tako.... Tako ... LOMOV. Iskre, mesla ... Kje sem? ČUBUKOV. Ženita se čim urneje in odidita k zlodeju! Ona je soglasna! (Združi roko Lomova in svoje hčerke.) Ona je soglasna in temu podobno. Bla« goslavljam vaju in tako dalje. Samo daj ta mi že mir! LOMOV A? Kaj? (Vstaja.) Koga? ČUBUKOV. Ona soglaša. Nu? Poljubita se in... vrag bodi z vama! NATALIJA (stoče). On je živ... Da, da, jaz sem pripravljena... ČUBUKOV. Poljubita se! LOMOV. A? Koga? (Poljubita se z Natalijo Štefanovno.) Zelo mi je ljubo... Dovolite, zakaj pojde tu? Oh. da, razumem... Srce... iskre... Srečen sem, Natali« ja Štefanovna! (Poljubi ji roko.) Noiga mli je umrla... NATALIJA. Nu... vsekakor se stri* njate vsaj sedaj: Ugadaj je slabši od Otkataja. LOMOV. Boljši! NATALIJA. Slabši! ČUBUKOV. Nu. že se pričenja rodbinska sreča! Šampanjca! LOMOV. Boljši! NATALIJA. Slabši, slabši, slabši! ČUBUKOV (se trudi, da ju pre-kriči). Šampanjca!... Šampanjca! Zagrinjalo, Francoski: Georges Pourcel. (Konec.) Firetu je šel piščanec kaj dobro v slast. Pa ma kaj take« ga bi se on ne bil izmislil. Ta šmentani Cadeton je pa bil mandeljc, fina glava! Sedeča si nasproti v tihi sobi gostilne, sta se naslajala ob zlatoru-menem piščancu in rujnemu vincu. »Reci kar hočeš, dragi moj Cadeton, .ali zdi se mi, da so piščanci moje žene še bolji nego ta-le, bolj okusni, bolj slastni, bolje rej eni«. »Da in še celo po hrašče-vanju dišijo, to je najboljše!« In glasno sta se zakrohotala svojemu dovtipu. »Ali je to peti ali šesti, ka« terega je lisica odnesla iz tvo« jega kurnika? Ti šmentana li-sica ti. Treba bo javnih moli« tev, da se pospeši nje ugono-bitev. Ah, Cadeton, se li ne bojiš, da bi se zadeva utegnila zrušiti? Vsakokrat, ko se vračam domov s prazno torbo ali s polnim trebuhom, dobim tako množico psovk v pozdrav, da se kar bojim, ako ne začne kar treskati. Veš, to bi me pa slednjič še jezilo, kajti vračati bi morial milo za dra« go. Da ti rečem le jedno be« sedo: pogreje me do dobra!« Gostilničarka Klara tudi ni znala ravno dobrih novic, na pragih hiš in na koritu, kjer so se vaščanke razgovarjale, ni bilo nič dobrega slišati. Fi-reta in Cadetonovka sta so« glasno sklenile, da poneseta na prvi semenj v bližnjo vas še zadnje ostanke nekdaj števllnh prebfivaljpev • kurni-kov. »Ej za zlomka«. se je po-praskail Cadeton za ušesi. Potem pa je hip pomislil in rekel gostilnioarki: »Klara, imeti moram eno lisico za prihodnjo soboto«. In res je v soboto položila Klara pred svoja <*osita imenitno lisico, ki jo je njen so« prog drvar, ustrelil v gozdu. »To bo sto lir, kot po n-ava« di«, je kratko rekla. Cadeton je razložil prijatelju, ko sta ostala sama, celo stvar. »To nam bo doneslo v vsem vsaj tri« do štirikrat tolko, da nama bo dovolj piščancev za celo leto. Pričela bova svoj obhod po vasi jutrli. Ti si srčno ustrelil lisico, da, da,, ti... ne trpim ugovora. Drugega ne sprejmeva. le denar bova vzela. In sicer ne manj od treh lir od vsake hiše. In pravzaprav, bolj kot mislim, še malo ie, saj sva se dovolj časa trudila«. t i. i i _ i »Ali, veš kaj, priajve kanal je sva«, je odvrnil Fiiret, kateremu vest ni dala miru. Cadetou je pa bil bolj utr« jen in neobčuten. »Poštenost je malokdaj po« plačana. Menda si sam sebi dovolj zgled za to!« Vsak je hotel Videti, se dotakniti te lepe, krute živali, katero je Firet ponosno nosil čez ramo kot zmagoslavno trofejo. Občudovali so ga iin se mu zahvaljevali. In lisice so padale in padale v mošnjo, ki jo je nastavljal Cadeton. Dozdevali so se javni dobrotniki, IDILA. On: »Da!« Ona: »No, potem te pa no« čem motiti!« močni HerkuJ, ki je premagal sedmeroglavega zmaja, ni pač nič mogočneje stopal med hvaležnim ljudstvom. »Ej, draga Fireta, kaj pa danes pravite k svoiemu možu! To vam je junak, kaj ne?« jo je ob govoril Cadeton, pa nadaljeval. »Pa je zaslužil svojega piščanca in gotov sem da prihodnjo nedeljo ...« »No, jaz gotovo ne odre-čem«, je odvrnila Firetova boljša polovica, »v tridesetih letih, odkar sva poročena, je to prvič, da je napravil nekaj pametnega!« V ŠOLI. Moji otroci so dobili novo gospodično učiteljico. Neke« ga dne pridem v razred ravno v tem trenotku, ko je petlet« na Nežika padla na tla. Gospodična se je dvignila izza mize in jo prijazno vpra« šala: »Kam pa si se vdariila?« Kmalu nato je sledil jokajoč odgovor: »Vis-a-vis trebuha, gospodična!« Nova uganka. V borni hišici leži uboga bolna žena s svojo hčerkico. Nekega dne si zaželi bolna mati jabolka. Uboga skrbna hčerkica je vsa v skrbeh, ka-ko bi postregla svoji mami z zaželenimi jabolki, ker nima na razpolago denarja, da bi jih kupila. Pri tem se spomni na sosedov velik sadni vrt in gre proti njemu, a vrt je zastražen in sicer od 3. čuvajev. Ko pride deklica do prvega čuvaj a, jo to ustavi in vpraša, kam hoče. Ko mu ta pove. da si je njena bolna mati zaželela jabolka in da nima denarja, da bi jih kupila, ji pravi 1. čuvaj: »Idli in naberi si jabolk. Ko greš tu mimo nazaj, mi jih moraš dati polovico in eno povrh. Deklica odide in pride do 2. čuvaja in je bilo isto kot pri 1. čuvaju, da zahteva zopet polovico jabolk iin eno povrh in ravno tako pri 3. čuva; ju. — Ko se deklica vrača z vrta, da prvemu čuvaju polo> vico in 1 jabolko, drugemu čuvaju zopet polovico in 1 jabolko, in tretjemu čuvaju zopet kakor je zahteval polovico in 1 jabolko povrh. Ko se je deklica vrnila do matere, ji je prinesla 3 jabolka. Koliko jabolk je morala deklica nabrati, da je vsem trem čuva« jem oddala zaželjeno polovico in 1 povrh, ter da je še prinesla domov svoji bolni materi 3 jabolka. — (Jabolka se ne* smejo rezati). — Kdor to uganko pravilno reši in pošlje v pismu znamko za 1 li« ro, (jugoislovani Din. 3) dobi knjižico: »Gori, Pomagajte! « in bo povrhu njegovo ime objavljeno v prihodnji številki »Čuka«. Rešena uganka Menih je lagal, ko je začel govoriti, da je bila izrečena laž v samostanu in je izgovoril resnico, ko ie nehal govoriti, zakaj on je bil, ki je izrekel prvo laž. Prav so rešili: Maks Furlan, Batu je; Dekleva, Slavina; Ivanka Vi-čič, Trst; Karel Malalan, II. Bistrica; Marijan Vižin; Mimica Leban, Lokev; Weis Joško, Maribor. Zadnjo uganko (polovica od 12—'i) so še prav rešili: Lovrenc Božič, Postojna; Ivan Golcov, Postojna; Dušan Senčar, Senožeče; Anton Brc-zic, Postojna; Lovrenc Makuc, Orna; Pavel Pogačnik, Ljubno; Rado Vodušek, Golnik; Judite Likar, Vojsko; Zicherl Alojz, Gederovci; Frani) Štrucl, Maribor; Milica Krave:;, Trst; Albin Martelanc, Cakove.; Maslo Viktorija, Trst. KDO JE SREČEN. »Torej sta se poročila z A-nico in sta srečna?« »Da, Anica je srečna, jaz pa poročen«. Žoljivo. »Ali sem jaz prva ženska, ki jo ti ljubiš?« »Da. Toda. ali sem jaz pr.vi moški, ki te ljubi?« »No — ti postajaš žaljiv«. Vi. Razgovor dveh prijateljev j v Ljubljani. France: O servus. Jože! Odkod pa prihajaš, že dolgo časa te nisem videl. i Jože: Dragi moj! Jaz setrt že od prevrata vedno v Mariboru, alt zavidam te, da si tukaj v glavnem mestu Slovenije, med tem ko se jaz nahajam v mestu, kjer gredo s kulturo rakovo pot. France: Zakaj pa in kako to? Jože: Vidiš, dragi moj, tu imate že električno železnico, pri nas v Mariboru se je pa avtoomnibus družba komaj ustanovila in izvoščeki, kterih je komaj 21, se zelo protivijo, da bi v Mariboru vozili avtoomnibusi. Oni namreč pravijo, samo, da mi zaslužimo, ljudje pa, ki se nečejo voziti s fijakarji, naj capljajo po 3, 4 do 5 ur daleč peš in naj si okrvaviijo noge. France: Kako je pa z živili sploh pri vas? Jože: Tudi živila so draga — posebno pa peki nam nagajajo, kajti komaj so znižali cene kruhu, že so nekateri peki videli, da si na ta način ne bodo mogli zidati hiš in tudi kupovati si avtomobilov in zato so s svojo zvijačo začeli peči in prodajati zopet manjše zemlje. France: No in zato se nihče ni brigal. Jože: Pač, oblasti so se vendar zbrihtale in so preiskovale in so tudi našle, da so 4 peki res premajhne žemlje pekli. Peki so bili kaznovani ali žemlje zato malo večje. Odgovor budajskemu Jankotu v Piacenti. Zakaj pa Janki Jankigaj tako veselo gleda — kaj, rad šalil bi se vedno, nam smejal se poredno. In pravi Janki Jankigaj, prestrašil vse Vas bom sedaj, poskočil bom, zacepetal, in groza bode, strah nastal. In res zacepeta močno, a v sramoto zgrezne se halo, vse s smehom ie navdala ta Jankotova šala. Dobro jezik Tvoj nabrušen, kadar slovenščino govori a ne vem če kaj pomaga, tam doli ti v Italiji. Zato pa dobro nam popiši, kako krevljaš po laški hiši, ker neumne si glavičke, to vemo dobro golobičke. Nimaš cvenka in ne plenka prav čuden se nam zdiš, ker vedno tako strašno, po parfumu le smrdiš. Kadar Čuka bo odprl, mesto hvale grajo zrl, padel koj bo v nezavest in pri koncu bo povest. Zdai leži naš Jankec tukaj Čuk dol s palce ga pokukaj. Budanjke. Iz Sežane. (Nekaterim v pojasnilo.) Tisti ki ste bili v Čuku, ko so gasilce razkopali, le nikar se ne jezite, na tiste, ki niso nič spisali. Fanta dva, ki jih dolžite, da sta pesem napisala, na nju nikar črno ne glejte, vaje sebe sii! ogtajte. Kako ste silno »resni« v srajci svoji »pestri«, prav nič vam ne pristoja, nerodna je vaša hoja. To in orno spisal sem jaz, ki slišim na ime — Just. Že precej star je moj obraz, in rojen sem za pust. Me iščite, če vam ie drago po dnevi z lučjo po Sežani, skrit' se znam kot tisto blago ki sprehaja se po glavi. Pa če me najde mali France!j, ki povsodi z nosom »žoka«, za pust dobi en fancelj, in pa dv.a velika cmoka. Kapiio — Pičo. Pisma. Cenjeni g. urednik! Morda bi Vas zanimalo, kako je stric iz Grete romal v sv. Gorico, pa ne mislite, da je to moj stric, ker moj papa je Tolminee in jaz imam vse strice v tolminskih gorah. — Torej k stvari. Dolgo si je hranit in š paral, da bo šel romat v Gorico, ko se mu je zdelo, da ima z a do* sti, pa si zveže culo in hajdi na postajo. Ko pride tja, pa vidi blagajno za I. II. III. raz* red. Sedaj je bil v strahu, da ima premalo denarja, ker bi Odmev vrhpoljskih kuharic! Omeniti ti hočem dragi Čuk zopet nekoliko v tem našem velezanimis vem delu, kulturno gibanje naših navdušenih kuharic. Pripetilo se ie namreč, da je bilo lansko leto zelo dosti repe. Ker se pa pri nas repa kisa, dobi potem, ko ie »zribana« dva konca. Omenjena konca sta namreč zelo »špičasta«, ter so se gospodičnam naše okolice zadirali v požiralniku tako, da se je z teškočo po malem in polagoma požirale. Sklenile so se namreč naše gospodične, in gospodične vrhpoljske oko- se rad vozil udobno. Rekel je sam ori sebi, večji je razredi več se plača, pa gre in kupi listek za I. razred. Ko pride k vlaku pa hitro skoči v voz od III. razreda in se skrije pod klop in se smeje sam pri sebi: Plačal sem za I. razred, peljal se pa bom v III. razredu. Znati je treba. Ko pride v Gorico, dobi denarnico polno bankov* cev. Sedaj je bil v strahu, kaj bo ž njo, ker ni vedtel. kdo jo je zgubil, pa kar na tla sede in prešteva, koliko- je notri, med tem pride eden in ga vpraša: »Česavo je to?« — »Jaz ne vem«. — »Daj meni, ker jaz vem, čegavo je«. Pa mu hitro da. Še danes se smeje in pravi, da postavi za 1 kvartin, da tudi oni ni Vedle! čegav je. Pač znati je treba. Potem vpraša enega, kje bi se dobila dobra kava. Ta mu odgovori, da na Travniku. On ves vesel teče iz mesta na neki travnik ali kave ni mogel dobiti. Ves jezen pride nazalj na Greto, ter pravi, da bolj daleč, kot do Pogorelca ne gre nikdar več. lice, da bi bilo koristneje in varneje, ako bi se z združeno močjo naučile kuhati kaj boljšega kot je repa. Sklenile so namreč opustiti kuhanje repe ter se odločile naučiti napraviti iz dobrega slabo — sem hotel reči iz slabega dobro. — Opazile so namreč tudi letošnje leto, da bo gotovo zelo malo ali pa celo nič repe — to seveda radi slabega vremena. Izvedele so tudi po prerokih, kateri so prerokovali, da bo letošnja repa gotovo -imela štiri konce, kateri bodo pa gotovo še bolj špica-sti kot popreje, ker so grla tudi bolj razvajena na mlečna in mehka gosposka iedila. Ker smo namreč tudi opazili žeId dosti zanimivega med časom tega u-čenja, ti hočem, dragi stric, nekaj zanimivih točk omeniti, da tudi ti veš, kako so se gospodične zanimale in potrudile, da bodo v bodoče lahko svojim možem naprav-ile in pokazale kaj boljšega. Razstavile so tudi v njih razstavi perilo in čipke izdelane v tovarni tvoje firme, — seveda misleč, da znajo tudi one kaj takega izdelovati — namreč za denar. Gospodična A... a je celo podarila neki osebi petelina, to seveda le radi tega, da io bode imela bolj v spominu, pri pisanju njih odličnih spričeval, katere so zelo težko pričakovale. Tako sem ti, dragi, Čuk, opisal nes koliko bolj važnih pa še ne vseh dogodkov. naših kuharic. Ako bi ti hotel opisati vse, bi moral imeti tvoj današnji list najmanj deset strani. Zatorej naj bo tega; dovolj za danes, da ne izveš vsega, ker bi te potem mogoče bolel še želodec. Te torej pozdravlja tvol Krucipultus Kouiucij. Pravilo. Pravijo v Ljubljani, da odbor za olepševanje in gojenje nasadov zeio napreduje. Za drevje se oabor tano zelo boji, da je dal akacije pred ju-stično palačo privezati ob Koie, Ki služijo aicacijam v oporo s tako močno žico in taKo tesno, da se je žica že močno zajeala v drevesa in da je nevarnost, da se bodo akacije po zimi, ce bo kaj snega, kratkomalo pod tezo pfedrie. Odbor pač misli, Ce je moderno za deKle-ta, da so pretisnje-ne kot mravljinčeva mati, morajo biti pretisnjene tudi akacije. Pravuo v Ljubljani, aa bo Miklošič čeva cesta zato na novo tlakovana in razsvetljena, da si obiskovalke kina v LjudijansKem dvoru ne bodo mogle liril nezenirano dvigati čez ple-in kazati temnih senc; to pa so do sedaj lahko delale, izgovarjale pa so se, da to dela pač veter. Praviio v Ljubljani, da se neka znana gospodična, obiskovalKa kina, toliko časa naslanja na moške, seveda vedno radi »gnječe«, dokler ne začne stopicati. Pravijo v Ljubljani, da je pod gradom Tivoli, nad vodometom, pod stopnjicami, prikladen prostor, ki lahko služi za postelje zaljubljenim; ker so obiskovalci po veČini vedno isti, oo Cuk enkrat prijel za bodelcek, ki navadno gleda iz sence. Pravijo v Ljubljani, da ie neka hiša blizu kavarne Evrope patentirana, da smejo služkinje skozi okno stresati smeti na pasante. Praviio v Ljubljani, da vozi med Ljubljano in St. Vidom avto-omnibus, ki se zelo rad pokvari; ko je avto enkrat stal, sta dva zaljubljenca izstopila in se kmalu vrnila. Cuk je šel od daleč za njima in je videl zakaj je ona imela obleko zmečkano in oči nekam čudne. Ker se večkrat vozita, jih bo Čuk enkrat popraskal, če se bo to ponavljalo. Praviio v Ljubljani, da. se na Res-Ijevi cesti zbirajo učiteljiščniki in uči-teljišnice in se dogovarjajo, kje se bodo zvečer sešli. Čuk jih je slišal in pravi: Matematika, fizika! Pravijo v Ljubljani, da je neka zadruga blizu Šiške, ki dobiva včasih morske ribe izza meje; a rib ne do* bivajo njeni člani, ampak ponočnjaki v kleti blizu Prešernovega spomenika. Je pač dalmatinsko vino sladko! Pravijo v Ljubljani, da je bolnikom prepovedano biti bolnim in mrličem i prepovedano umirati, češ, da jih pre-' ostali ne morejo spravljati kamor Nadebudne! Dijak (piše očetu): Pošljite mi naglo denarja, ki ga rabim za učenje. Sem namreč vse noči po koncu... spadajo, ker ni denarja. Pa bodo v Beooradu državni proračun uravnovesili in bo »odmah« bolje. Pravijo v Ljubljani, da na Mirju mnogokrat merijo, zaeno pa pojejo: Po gorah je ivje. v dolinah pa mraz. DrugI jim pa odpevajo: Vojska je končana med gorami, ni pa še med nogami. Cuk je to slišal. Drugič pa ne bo preslišal, ampak bo nenadoma posvetil z električno svetiljko. Pravijo v Ljubljani, da je peron na glavnem kolodvoru zato tako majhen, da se v gnječi lahko bolj ne-ženirano brcajo mladi in mlade. Pravijo v Ljubljani, da se dnevno vozijo v Ljubljano dekleta v šolo, in da jih redno spremljajo »kavalirji« in da raje v vlaku govore o Prešernu kot pa o Erjavcu. Ko so pa dovolj — oboji — razgreti pa zginejo iz kupejev. Pravijo v Ljubljani, da fantje kocs kajo za dekleta; dekleta pa za fante naposled pa tresejo »parto«. Pravijo na Banjšicah, da sem jaz dopisnik Čuka na palci. Prosim uredništvo. da iziavi, da to ni res. —. Hu-mar Franc. (Radevolje izjavljamo, da omenjeni gospod ni bili nikoli dopisnik Čuka na palc! in ni ž njim v nobeni zvezi. —- Uredništvo). Pravijo v Budanjah, da odkar je Janko oziroma Janez zapustil Bu-danjsko grivo, postal sila pesniško navdahnjen. Menda vpliva nanj vroče italjansko solnce (na njegove možgane. hočem reči) ali pa makaroni in namidori. Po vsej sili hoče postati svatovnoznan, in do tega mu pomo-remo tudi mi drugi, tako ga prosla-imo. da bode zavzemal prvo mesto med slovenskimi pisatelji. Kadar pride domov, mu postavimo slavolok tak, da ga bo vesel vsak, in proslavimo ga tako, da mu spomenik postavimo na limbarco. — (Cuk to priobčuje. toda če Janez odgovori, ne bo mogel pomagati.) Praviio, da bodo imeli na Prapet-nem prihodnjo zimo mesnico, ko pri; ženejo koze s planine iih bodo pobijali. Pravijo istotam, da letos bi jim planina ne bila nič vrgla, ko bi koze ne imeli, ker letos ie bilo preveč stroškov, jih ni mogoče poravnati. Pravijo istotam, da nameravajo v planini brinjevec kuhati, ker je tam dosM brinia, samo prevelikega daca se bojijo, kontrabant se pa ne upajo. Pravijo, da v Piedicolle (Trtnik Grapa) ie cvet od deklet, ali ta cvet cvete že 5 let, pa še ni odevel. Kdaj bo odevel? Praviio. da bodo v Orleku ustanovili tovarno za eronlane za strice, da se bodo vodili snubit v druge kra-ie. ker v domači vasi jih ne mara nobena. Praviio. da bodo ustanovili v Orleku Pevsko in bralno društvo »dor-mi«. Pravijo, da kadar gredo sežanska dekleta plet na njivo, nesejo rnatiko v »Edinosti« zavito. Praviio, da je na Volarjeh razpisano nagrado na fante. Vsaka punca, • ki pripravi enega fanta do tega, da izstopi iz izobraževalnega društva. bo odlikovana s krompirjevo medaljo in zlatim križcem iz korena. Teto m tetice na delo! Pravijo v Gorianskem. da ie tam krasna deklica, ki ne moro dobiti f^nta, pritožila bi se rada Čuku, pa Cuk io ie že prej obiskal, ker je izvedel kako izvrstno se zna nobar-vnti. Srirehaia se po vasi vsak dan. Medelisko ie oblečena, da bi se kak f->nt. zaljubil v nio. na žali Bog, v Oorjanskem se ni rodil nobeden za Tlio. Praviio. da odkar so zaprli kavarno v Aidovščini, se T).... mnogo boli resno odpravila dr"gi stan. Pravijo, da se ie v Mariboru pred kratkem otvorila v neki novi zgrad- bi pri cerkvi nova kavarna in da v začetku ni imela napisa karvarna, bi5 la je pa obešena velika tabla, na kateri je bilo zapisano »Kisla juha Din. 1.50«. — V tej kavarni so uvedli tudi dinarski davek zato, da se gostje drže kislo, kadar ga morajo plačati. Tudi v neki gostilni pri cerkvi in v nekem hotelu v Mariboru imajo še vedno dinarski davek, zato da vidijo kisle obraze gostov, kadar plačujejo davek. Pravijo, da v Mariboru bogataši nočejo podpisavati delnic za avto-omnibus-promet, da pa zahtevajo, da bi se zastonj vozili. Pravijo, da so v Jugoslaviji poslali nekoliko carinikov v jetnišnico, da zacarinijo kazenske paragrafe. Praviio, da ie bila v Mariboru 24. septembra »Volksstimme« zato zaplenjena, ker se v Maroku bijejo ^oanci s Francozi. Pravijo, da sta se v Mariboru morilca Zlalitič irt Cič pritožila proti smrtni obsodbi in sicer Žlahtič zahteva, da bi bil prvi obešen, Cič pa zahteva, da bi videl kako bodo Zlahtiča obešali, tedai da bi bil dru* gi obešen. Pritožba še ni rešena, u-oa ie, da se bo obema ugodilo. Pravijo, da je moral v Mariboru neki prodajalec sadja plačati 300 dinarjev davka zato. ker ie svojo stojnico pokril s platnom, za to da se ne bi sadie zmočilo. Pravijo, da v Polskavi in v Framu ravno tako stiskajo denar kakor v Mariboru. Pravijo, da so 9. oktobra v noči vlomili tolovaji v posojilnico v Framu pri Mariboru, da pa niso odnesli ničesar, ker je blagajna vzidana, (lovori se tudi, da so orožniki že prijeli nekatere osumljence, pri katerih se je pa izkazalo, da so bili vsi isto noč Dri svojih ljubicah. Pravijo, da tudi v Polskavi želijo, "■a bi vozil avtoomnibus iz Maribora do njih in da bi bila za njih vožnja prosta; nekteri celo zahtevajo, da bi se dala vrh tega še vsakemu ena zlata ura. Pravijo, da so pri podpisovanju delnic Mariborske avtoomnibus družbe vsi vneti zato, da pa pri plačevanju vsak hrbet obrne. Praviio. da so tihotapci v Mariboru in okolici v zadniih zdihljajih, ker v -adnjem času izdajajo tihotapci drug drugega. Pravijo, da je bila Pavlina tako zaljubljena v Perota, da se je hotela zastrupiti od žalosti, ko jo je Pero zapustil! Izpila je kar K litra »žegna-ne« vode. a namen se ji je vendar ponesrečil vkljub veliki količini." Zato se je zatekla k Cuk-u, misleč si: čuk ie prebrisana stvar, on mi gotovo poišče par! Pravijo, da je P. ustanovil na Rakeku »volovski« pevski zbor: »Kašelj«. S petjem nastopa ta zbor le ponoči in sicer na kolodvoru. Ob prihos du vsakega vlaka zbere P. okrog sebe svoje »volikče«. Na njegovo zna--on.ie začne zbor takoj »tuliti« svoj j »koncert«. Vse to ie doživel Čuk. ko ie prišel na Rakek. Misleč, da je ta veljal njemu, ie bil zelo uža- 1 i en! Pravijo na Dobrovi pri Ljubljani, 'a se ie stepla Mimi-šimi tam z Pavlo za fanta. Prišel pa je policaj v osebi Francke, ki je vse skupaj ok.Ioftala. To ti ie bif »auf biks!« Ko ie Slavko to zvedel, mu ie od zado-''iosti žarel obraz kot »polna luna!« Praviio. da znajo peti nekateri v Lckavcu take pesmi, ki niso vredne, da iih pes povoha. — Potem se pa opravičujejo, da je to fantovsko raz-noloženie ob 11. uri ponoči. Nato na še pišejo v resne časopise, da sami ne vedo, kaj pojejo. Pravijo, da so Čukovj dopisniki v Lokavcu prav ponosni na svoje delo. Zakaj? Odkar ima čuk glavno besedo, so se razmere deloma izpreme-nife. Bojevito razpoloženje nekaterih fantinov je pojenjalo. Prej smo imeli večkrat razne koncerte v poznih nočnih urah. sedaj jih ni več. Prej se je marsikdo čeljustil in napadal posamezne vaščane. sedaj tudi tega ni več. Prej se je obrekovalo poštene domačine na debelo, tudi to je ponehalo. Pravijo, da se Jelševci pritožujejo, ker niso mogli dobiti zadnje Čukove izdaje. So baje nalašč v 11. Bistrico poslali poni, a žalibože je bil v pol uri ves prodan. Pravijo v Dolenjah, da so nekate^ re »frajle« še osem dan po plesu lahko hodile,^ ker so pod križem dobro molile, a Čuk vsa* vidi in je videl tudi to in molčečnosti ne pozna. Praviio, da je F. G...jev iz Modrejc položil inž. izpit z dobrim uspehom uri »Firbirju« v Bači, in da se sedaj pripravlja na doktorski izpit iz tehničnih ved. Pravijo, da si je isti takoj po izpitu kupil torbo, ki je vsak dan boli polna vsakovrstnih načrtov iz srednjega veka, samo »Vedež« je nov. kajti brez tega ga zapusti razum in spomin. Radi tega nosi torbo pov-še v posteljo, kajti drugače bi ne mogel razločiti »tehnične vede« od navadnih sanj. Čuk pa stalno opazuje in sedi na drogih za el. Tazs svetljavo, katere pa ne bo — nikoli. Pravijo, da L. G...jev iz Modrejc se uči tehnično medicino pri »polni luni«. Čuk je sedel pod mizo ter bil tako navzoč predavanjem ta zbežal šele tedai, ko ga je L... »brizgnil« s Sifonom mes+o »polno luno«. Praviio v Št. Vidu, da je neko visoko dekle jako zaljubljeno v lastovice. Pravijo na Rakeku, da je F. Slavko do ušes zaljubljen v svoj ideal iz Logatca. Praviio na Rakeku, da je Ivan v »uniformi« jako žalosten, od kar je skregan s svoio Lojzko iz Unca. Pravijo na Rakeku, da je večerna sapa dne 10. t. m. pometa vse zaljubljene pare iz zvezde. Praviio v Studenem, da ie prevzel neki »b&štardon« službo nočnega po-licajo, katero vrši vestno v temni ulici pod V. oknom. Pravijo istotam. da so povzročilo granate vseh kalibrov po senožetih ogromno škodo, ali vkljub temu so neke deklice potrte, ker so jih lepi topničarji zapustili. Uzmoviču, - Nožnemu v Mariboru. Ko Tvoj odgovor sem prejela, skoraj bi me od veselja kap zadela. Kar h Sv. Antonu sem. se zakadila in srčno se mu zahvalila, da spros.il mi jc fanta od Boga, četudi srajco nikdar prat ne da. To nič ni hudega za me, saj pridne jaz imam roke — in, če bom Tvoja žena kdaj postala, še iks noge bom Ti poravnala. Vse Ti preskrbela bom, da boš zadovoljen kot Salamon. Ah, kako se Tvoja slika mi dopade, kar bojim se, da mi srce v hlače pade. Če ljubiš me torej — in sem Ti kaj mar, povej mi — kdai popelješ me pred oltar? Odgovori mi hitro in tako, Ja skoraj najino snidenje bo! če pa ne misliš vzeti mene, naj te pa strela zadene! IZ V EN DIN LE V1EIL - FRANCIJA. Goreče pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz sev. Francije iz premo* gokopov, vsem znancem in prijateljem, starišem, bratom in sestram, fantom in dekletom, posebno pa tudi Čuku na palci in vsem njegovim či-tateljem, srčni pozdrav. — Pavšič Ivan iz Lokovca: Okroglič Leopold iz Kala; Burnik Štefan iz Sp. Idrije: Hvala Alojzij, Ravne; Žagar Ivan in Žagar Ana iz Žage. AVTOOMNIBUS V MARIBORU. Avtoomnibus- družba v Mariboru, se je komaj ustanovila in ie že v raz-sulu. Vodja neke tovarne je pristopil namreč k odboru, je to potrdil tudi s svojim lastnoročnim podpisom in je dal vrhu tega še 200 dinarjev. Ko so ga pa po par dneh telefonično vprašali, dali je res pri tem odboru, je ta gospod odvrnil, da ni in je začudeno vprašal, kako je to mogoče, da so niegovo ime dali v listo odbornikov. Še bolj se bo pa čudil, ko mu bo Čuk na pal'ci pokazal tistih 200 dinarjev, katere je poklonil društvu in posebno pa še njegov lastnoročni podpis. Bržkone, da bo pri tem kak nsihiater tudi kaj zaslužil. Zelo važno in znamenito bi seveda bilo, ako bi se njegovi možgani poslali na kako vesoljno razstavo. Zakaj Čička in Žina ne marajo Ajdovcev. Zato, ker fantje z juga, mnogo bolj goreče ljubijo. Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril tapetniško in dekoratersko delavnico v središču Postojne v hiši g. Kreigerja. Izdelujem po najmodernejših vzorcih garniture za botele, gledališča kavarne, klube, sobe in postelje, ter vseh vrst divane. Prenovljenja otroških vozičkov, vozov, avtomobilov i.t d. Kdor si želi nabaviti kakšno gori navedeno stvar, naj naroči samo pri Moravec Viktorju Postojno št. 93. Izdeluje se samo prvovrstno in trpežno delo po jako nizki ceni, brez vsake konkurence. Delo jamčim! Delo jamčim! Ado izdelek ne ugaja, sprejmem nazaj ? Pripovedka o spanju kralja Matjaža. Kralj Matjaž se je poveznil pod enajstero glavato goro Nanos in za-smrčal globoko, njemu samemu lastno spanje. O ta presneti Kralj! Trinajsti metrov dolga brada, spletena iz pol-noličnih Kreliašev se je ovila že devetkrat okrog mize pri Karletu v »Hotelu«. Ovila se je in igra karte. Iz samega cicvega časa igra karte! Kaj bi pisal o spanju Kralja Matjaža, ko so vsa spanja na tem hudobnem svetu enaka. Morda ima Kralj Matjaž nemirno spanje radi slabe vesti, ker spi?! Bog zna! Morda spi mirno, brezskrbno spanje, morda samo nalašč meži, če vam še povem, da drema poleg njega lepa kraljica Alenči-ca, Gazelica imenovana, po ljubezni in •.)'■ kt >>nie:;a, po Matjažu hrepeneča. Morda mežita obadva iz prijetne in sladke zavesti, da sta sama. sama. tako ljubezni mlada v sijajni pravljični sobi pod gologlavim Nanosom. Nagajivo mežita! Zgodilo pa se je, da so zabobneli po nodzemeljski dvorani trdi in odločni koraki, koraki junaka, sam Kralj Matjaž zna, kdo je bil tisti junak, irorda Stanko, Ivan, ljubosumni Karlo ali rdečelični in vedno se smehljajo- Maks'' ZadoneM -c> koraki in moč-\:r, odmevali v trdih kraških skalah, bi zbudili največjo vojsko na sve- a Kralj Matjaža, Alenčico in njeno v.isko niso zbudili. Tedaj je pristopil junak Stane, Ivan, ljubosumni Karlo ali rdečelični in vedno se smehljajoči Maks: k steni, da bi potegnil ogromno sabljo Iz nožnice. A sablja je bila že tako zarjavela, tako zastarela, da bi jo sto konj in še ena kobila ne izvleklo. Tako trdno je spala Kralj Matjaževa vojska. Junak je pristopil k Kralj Matjažu in ga rnočno vdaril po rami. Pa glejte, rama se ni ganila, tako trdno je Kralj Matjaževo spanje. Bil pa je olikan Stanko, Ivan. ljubosumni Karlo ali rdečeliči in vedno se smejoči Maks in je vedel za budilno sredstvo! Pristopil je k kot solnce lepi in kot zarja jutranja zarudeli kraljici Alenčici in io poljubil.... In poglejte čudo čuda božjega! Kar ni storil meč, ne junakova roka, kar ni storila slaba vest, to je storil — po-liub, podoba — ljubosumnosti. Kralj Matjaž se je zbudil, povlekel za brado in izruval kamnito mizo pri Kor-letu v »Hotelu«, da se je stresla Na« nos gora in se zbudila vsa njegova vojska Kreljašev in takozvanih »strelcev« Nanosašev, kraljica Alenčica pa je stala v kotu s povešenimi očmi, zarudelim licem in s težko vestjo. Bog ve, morda je grešila v mislih.... Kralj Matjaž pa si je obrisal zaspane oči. pomeril s kosmato roko in zadel tako natančno junaka Stanko-ta, Ivana, ljubosumnega Karlota, ali rdečeličega in vedno se smehljajočega Maksa, da je odfrčal kot žoga v soal izpod Nanosa naravnost v mrzlo Vipavo, kjer si je gasil svojo jezo, jedko maščevanje in morda tudi žejo. Kralj Matjaž pa se je obrnil in spal dalje. In spi še dandanes pod enajsteroglavato goro Nanos, brada pa mu raste na drugo stran mize, ki je last Korleta iz »Hotela«. In pravijo, da ga je zelo težko zbuditi! Spisal Karlo. (Da si ne bo kdo belil glave). SLUGA. Orkester v nekem mestecu ie dobil novega dirigenta. Ne« kaj minut pred izkušnjo, ga je prosil nek mož: »Prosim, gospod dirigent, ali smem. domov? Moja žena l bo ravnokar povila!« Dirigent je odvrnil jezno: »Kaj, poročeni ste? Kaj takega se mi še ni zgodilo, odkar sem dirigent! Kako morete biti tako brezsrčni, da spravljate vašo ženo in otroške v tako revščino?! Od česa mislite vendar, da boste /i? vel? Mogoče od vaših gosi?« »Ah, pri meni bo že šlo, gospod kapelnik«, je odgovoril prosilec »saj jaz nisem dvor-' ni goslač, pač pa samo sluga pri orkestru!« PROFESORSKA. »Ali se me še spominjate, gospod profesor? Pred davni? mi leti ste me prosili za roko, da bi vas poročila!« »No in... ali ste storila to?« NE. NE. Matija Brze ie imel za seboj črno preteklost. No končno je postal tudi on bogat. Ponovno ga je nagovarjalo v dna duše: »Brze! Sedaj ko si postal tako bogat človek, bi šel lahko na letovišče! Zakai ne ffreš?« Brze pa je od zuriai krepko odgovarjal: »Kaj še! Če odpotujem, bodo takoj zopet ljud* je govorili: »2e zopet sedi!«... VAŽNA NOVICA. Po poroki reče nevesta vs.a objokana svojemu ženinu: »Ti, dragi, jaz ti moram nekaj povedati!... Imam ponarejene zobe!« »Ah, 'dragica, tO' sem že zdavnaj vedel!« »Da! Toda niso še plačaš ni!« LUIGK CAUSSANO & FIGLI ZALOGA VINA - ALBA iiiiiii i ii m ii i i i ii i i i 11 i i m lil i iii llll|!|ll!lll[lllll!l!l!ll Bogata izbera najfinejšega vina v steklenicah: Barbera — Freisa — Ba-rolo — Braclutto — Ne-bolo — Asti Spumante Gran S pum a nt'? — Na-m zna vina Grignolino Belo vino v steklenicah, Zalspv zpnjerni, Trg Sv. Antona 7 GORiCA KsaKl^nsa avtorizirana OŽ&D!€dL Sprejema nose.ee. - Govori slovensko. SLA¥EC - TRST - Via Giulia 29 POPOMA VARNO NALOŽEN DENAR V JUGOSLAVIJI r. z. se o. z. v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. © sprejema vlogje na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po 8°/0 ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. lile tika i M Trgovina v mrnufakturo ŠKODN1K ANTON Gorica - Via Seminario IO - Gorica -- —*-- Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Oorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi. R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče. ****** Manufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurence kupite pri dobroznani Bratje Mose Via Rasiello 7 - GORICA - Via Rasteilo 7 Pravim Vam samo to ! Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselman - Titan" in „Anker" ier dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro. Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen. Edino slovensko zastopstva Bianchi dvokoles Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn. Priporoča se stara in dobro znana tvrdka Elija Čuk Gorica, Piazza Cavour št. 9. Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št. 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo