Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (4/12 0C) delno oblačno,
v soboto (6/8 0C) in nedeljo (1/3 0C) dež, morda sneg.
Četrtek, 19. novembra 2015 številka 46 | leto 62 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=o ■ui
i hO
¡o Si^-
TAKO mislim
Recimo NE zločinom na cesti!
Velenje, 16. novembra - Že deveto leto zapored je zavod Varna pot skupaj s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter Evropskim združenjem žrtev prometnih nesreč zaznamoval svetovni dan spomina na tiste, ki so življenje izgubili na cestah. Vsak od njih ima
ime in obraz. Vsak od njih je za seboj pustil mnoge, ki ga pogrešajo in se sprašujejo »Zakaj?«. Letošnje aktivnosti, v katere se je vključila tudi MO Velenje, so potekale s skupnim geslom »Spomnimo se - Recimo NE zločinom na cesti!«.	■
Holstebro! Gorenje te čaka!
V tem tednu bodo (oziroma so že) rokome-taši Gorenja proti nasprotnikom kar dvakrat stopili na igrišče, in sicer v sredo na tekmi 1. NLB Leasing lige proti tretjeuvrščenemu Ormožu, v nedeljo pa na tekmi pokala EHF proti danskemu Holstebroju ob 17. uri. Če-
prav vremenarji napovedujejo ohladitve, bo gotovo v nedeljo v Rdeči dvorani zelo vroče. Gorenjčani obljubljajo neizprosen boj za vsako žogo in si želijo, da jih kar najbolj množično in glasno s tribun tudi podprete.
Da se dobra dela vračajo in druženje kre-
pi vezi, pa dokazujejo tudi sami. Ta teden so pomagali rokometašicam Velenja, ki so se znašle v finančni stiski, družili pa so se tudi s srednješolci (na sliki), ki so jih navdušeno sprejeli medse. (Več na strani 17)
Rop v Šoštanju
Šoštanj, 17. novembra - Policisti so bili ob 13.45 obveščeni o ropu bencinskega servisa na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Oborožen moški, visok okoli 180 cm, je vstopil v prostore bencinskega servisa in od uslužbenke zahteval denar. Ko je denar dobil, je peš pobegnil proti pošti in stanovanjskim blokom. Storilec je bil oblečen v rdečo jakno, možno tudi zgornji del trenirke, z modrimi rokavi z vmesno črto, obut v športne copate, na glavi pa je nosil črno čelado z vezirjem in belimi nalepkami. Čez usta je imel nameščeno belo ruto. V ropu ni bil nihče poškodovan.
Občane, ki so opazili moškega, ki bi ustrezal opisu, prosijo, da o tem obvestijo policijo. Pokličejo lahko na telefonsko številko 113 ali na telefonsko številko Policijske postaje Velenje (03) 898 61 00.
Pravična razbremenitev bremen?
Tatjana Podgoršek
Ob poslušanju poročil, dnevnikov, osrednjih informativnih oddaj je že lep čas na prvem mestu begunska kriza v takšni in drugačni luči, tej sledijo afere in za »povrh« še nekateri nerazumljivi vladni predlogi in odločitve.
Končni izkupiček dolgotrajnih in napornih pogajanj z javnimi uslužbenci se mi ne zdi toliko sporen, če ne bi še vedno veljalo varčevanje za vse druge in če ne bi vlada popuščala le nekaterim (takšen je občutek). Zagotovitev 148 milijonov evrov več mase za plače javnih uslužbencev prihodnje leto ni malo, javni uslužbenci pa se menda najbolj veselijo sprostitve napredovanj, ki bodo nekaterim, zlasti mlajšim zaposlenim, zvišala plače od štiri pa celo do 20 odstotkov.
Kaj takega se v gospodarstvu, ki je menda še vedno gibalo vsega razvoja, ne more zgoditi. Zato so delodajalci nezadovoljni, saj so že po spremembah pri minimalni plači doživeli nov šok, prav tako pa tudi delavci. »Če si vlada lahko privošči za 148 milijonov evrov višjo maso plač v javnem sektorju, potem ni prav nikakršnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora še za znatno razbremenitev gospodarstva,« je pred nedavnim zgroženo dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek in terjal, da se še letos izpolnijo vladne obljube o zmanjšanju obremenitve stroškov dela. V manifestu industrijske politike, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije predstavila prejšnji mesec, so gospodarstveniki zahtevali temeljito davčno reformo. Med drugim so predlagali uvedbo socialne kapice, znižanje dohodninskih stopenj in odpravo 50-od-stotne obdavčitve za najvišje prejemke, znižanje okoljskih in energetskih trošarin ter zvišanje olajšav za investicije in razvoj. Namesto velikih pričakovanj so dočakali nov hladen tuš, s tem pa tudi njihovi zaposleni, ki so vsaj malo upali, da bo družba pravičneje razdelila bremena posledic krize. Ministrstvo za finance je namreč v javno razpravo poslalo osnutke treh davčnih zakonov, nekakšno mini davčno reformo. V gospodarstvu jo razumejo kot izstavljanje računa za njihovo uspešnost. Predlog za odpravo ali znižanje večine olajšav za podjetja, med katerimi so tudi znižanje olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, za investiranje, za zaposlovanje, niso ukrepi, ki bi ustvarjali spodbu-dnejše poslovno okolje.
Pri nas se očitno varčevanja vedno lotevajo tako, da se nekomu vzame in da drugemu, namesto da bi se bremena skušala v dialogu porazdeliti čim bolj enakomerno. Seveda ves čas ne-transparentno brkljanje po denarnici ji daje več manevrskega prostora. V igri pa so ves čas tako ali tako samo trije, gospodarstvo, javni uslužbenci in občani. Akademsko naravnana vlada se je tako tokrat očitno odločila, da bo proračunsko luknjo zakrpala po liniji najmanjšega odpora in popustila tistim, ki so ji bliže.
Hf PALMA
25
www.palma.si/25let
25 let - 25 ponudb
s popusti od 25 % do 50 %.
Drsanje se je začelo
Palmovci praznujemo!
Že 25 let uresničujemo vaše sanje.
Samo v novembru smo za vas pripravili 25 izjemnih ponudb s popusti od 25% pa kar do 50%!
08280 9000 / klicni.center@palma.si
■

■
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 2
2
od srede do torka
»»^AS
19. novembra 2015

LOKALNE novice
Zadnja večja krvodajalska akcija
Velenje - Območno združenje RK Velenje že nekaj let zapored v drugi polovici meseca organizira zadnjo večjo krvodajalsko akcijo v letu. Letošnja bo od torka, 24., do petka, 27. novembra, v restavraciji pod Jakcem v Velenju.
Prve tri dni bodo krvodajalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino RS, v petek pa za potrebe Splošne bolnišnice Maribor. Prvi in zadnji dan bodo odvzemna mesta odprta od 7. do 14. ure, v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure.
■ tp
Občine ne pristajajo na ponovno znižanje povprečnin
Brežice, 16. novembra - Predstavniki Skupnosti občin ne sprejemajo predloga ministra za finance dr. Dušana Mramorja, da se povprečnina v letu 2016 določi v višini 525 evrov na prebivalca. Takšna višina ne zagotavlja vzdržnega financiranja vseh javnih storitev in socialnih transferjev, ki jih morajo izvajati občine. Skupnost občin ocenjuje, da se s tem nadaljuje posredno in neposredno varčevanje in siromašenje državljank in državljanov, ki javne storitve plačujejo z dajatvami in davki. Zahtevajo povprečnino v višini 536 evrov.
28. Plakat miru
Šaleški osnovnošolci so se tudi letos aktivno vključili v sodelovanje v že 28. mednarodni likovni natečaj Plakat miru, ki ga organizira Lions klub Velenje v sodelovanju z Lions Districtom Slovenije in mednarodno Lions zvezo. V natečaju je sodelovalo pet osnovnih šol iz Velenja in Šoštanja, otroci pa so ustvarjali na temo »Mir povezuje«. Vsa dela so bila razstavljena v Galeriji Velenjka, strokovna komisija pa je izbrala pet reprezentativnih del, ki bodo zastopala barve Šaleške doline na državni ravni. Slovesno razglasitev rezultatov so popestrili učenci glasbene šole Velenje, vsi udeleženci pa so za nagrado prejeli praktična darila.
Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva
Več kot 170 slovenskih podjetij bo 26. novembra ob 16h šolski mladini, njihovim staršem in učiteljem spet odprlo svoja vrata
y
Tina Felicijan
Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod za zaposlovanje in Zavod za šolstvo letos ponovno vabijo na dan odprtih vrat slovenskih podjetij za devetošolce, njihove starše in učitelje; lani se ga udeležilo okrog 130 podjetij po vsej Sloveniji in več kot 2500 učencev in staršev. »S to akcijo želimo pomagati tako podjetjem, ki se srečujejo s težavami pri kadrovanju, kot mladim na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Zavedamo se namreč, da je poklicno odločanje mladih zahteven proces, zato želimo otrokom in njihovim staršem dati čim več informacij, da se bodo lažje odločili, kam po osnovni šoli,« pojasnjuje pomočnica direktorice velenj-
Iz koroške in savinjsko-šaleške regije bo svoja vrata odprlo več kot 40 podjetij, v ospredju pa so naravoslovno-tehnični poklici, po katerih je povpraševanja več
ske območne službe Zavoda za zaposlovanje Sabina Tomlje in dodaja: »Istočasno želimo razbiti stereotipe o manj ali bolj zaželenih, priljubljenih, spoštovanih poklicih, kajti zavedati se moramo, da se z razvo^ jem gospodarstva in tehnologije opravljanje poklicev spreminja, določeni izumirajo nastajajo pa novi. Seveda pa želimo omogočiti mladim, da spoznajo perspektivne poklice, ki jih gospodarstvo tudi potrebuje.«
Vsako podjetje ima mo žnost, da se predstavi na svoj način, navadno s kratko predstavitvijo podjetja, vodenim ogledom proizvodnje in
srečanjem z zaposlenimi, pri čemer obiskovalci v živo vidijo procese dela, se pogovorijo z delavci, ki opravljajo določen poklic, in tako dobijo informacije iz prve roke o naravi, pogojih in procesu dela ter izobraževalni poti do nekega poklica.
Na dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za šolsko mladino, njihove starše in učitelje se lahko prijavite na portalu danzakariero.si še do 23. novembra. Prepozno ni niti za podjetja, ki še vedno lahko povabijo mlade na predstavitev dejavnosti in poklicev, ki jih iščejo.
Nadgradnja s spletno aplikacijo
Na portalu danzakariero.si lahko podjetja povabijo na obisk, deveto-šolci, starši in učitelji pa lahko iščejo podjetja po dejavnostih in regiji ter se prijavijo na enega od 5000 prostih mest. »Na porta-luje vsako podjetje objavilo informacije o svoji dejavnosti, poklicih, kijih iščejo in jih bodo na dnevu od-Sabina Tomlje prtih vrat predstavili, ter številu prostih mest za udeležbo,« razlaga Sabina Tomlje in dodaja, da se je na dan odprtih vrat treba prijaviti z navedbo učenca, spremljevalca in elektronske pošte, po kateri jih podjetje obvesti o podrobnostih. »Če si premislijo, pa naj se odjavijo, da sprostijo mesto za naslednjega, ki se zanima za to podjetje,« poudarja.
Vlll^
MESTNA OBČINA
VELENJE
Obvestilo
Na Gorici poskusno uvajanje nove parkirne modre cone
V ponedeljek, 23. novembra, bomo v naselju Gorica začeli poskusno uvajati novo parkirno modro cono, ki bo obratovala 24 ur na dan vse dni v letu.
Cena ene ure parkiranja s plačilom na parkomatu bo znašala 0,40 evra. Med tednom bo parkiranje brezplačno do dveh ur, med vikendi pa štiri ure.
Stanovalci morajo imeti abonmaje nameščene tako, da bodo v celoti vidni skozi sprednje vetrobransko steklo.
Prosimo za razumevanje!
Savinjsko-šaleška naveza
Ograje: ustavljajo ljudi in prepuščajo hrup
Žica naj ne bo atrakcija - Ograja, ki prepušča - Kaj pa gospodarstvo? - Selitev uprave in proizvodnje
Tudi zadnje dni se je pri nas veliko dogajalo, najbolj pa so Slovenijo zaznamovale žice. Seveda ne kakšne električne, ampak tiste, s katerimi smo začeli ograjevati našo državo na njeni vzhodni meji. In tudi te so dokaj naelektrile ozračje; ne le pri nas, še bolj pri naši vzhodni sosedi. Taka ojačana meja seveda nikakor ni po volji tudi mejašem na vzhodu naše regije, okoli Podčetrtka, Bistrice ob So-tli, Rogatca in drugih krajev. Tu so namreč ljudje na obeh straneh meje dobro sodelovali in vedno poudarjali, da kljub državni meji med njimi ni meja. Zato si tudi kakšne take žičnate meje ne želijo. A če je zaradi varnosti že potrebna, naj traja čim manj časa. Turizmu, ki je tu močno razvit, pa nikakor ne bo v korist. Redki bi namreč v tem videli kakšno turistično atrakcijo. V osrednjem delu naše regije pa mnogi opozarjajo na drugačne ograje. Te niso žičnate, ampak iz trdnejšega materiala in še višje od tiste ob državni meji. Tudi te naj bi varovale, a po mnenju mnogih varujejo premalo. Mislim seveda na večkilometrske ograje ob štajerski avtocesti v bližini Celja. Že ko so jih postavljali, so mnogi negodovali, ker so, visoke kot so, preprečevale pogled na okolico in so ljudje iz tujine namesto v lepote tega območja zrli v temne »stene«. Že kmalu pa so okoliški stanovalci začeli negodovati, da sploh ne preprečujejo toliko hrupa, kot naj bi ga. Tisti bolj oddaljeni pa opozarjajo, da zdaj do njih prihaja še več hrupa. Kot da bi se po »preskoku« ograje spustil nadnje. Da ograja spušča več hrupa, kot bi ga smela, so zdaj potrdili tudi strokovnjaki, mnogi pa že ugibajo, kdo bo plačal to malomarnost. Ker še ni prevzeta, naj bi šli stroški na račun izvajalca. Za Dars je protihrupno ograjo postavljal konzorcij dveh hrvaških in ene slovenske družbe.
Kljub tem »krizam« pa naj bi se pri nas nekateri obnašali, kot da smo iz krize že izšli in da je že konec varčevanja. Tako je kritičen tudi »naš« Marjan Mačkošek, direktor družbe Štore Steel, sicer pa predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Tako meni zaradi tega, ker je vlada tako popustila in z dogovorom potrdila višje plače v javnem sektorju. Če je tako, je treba razbremeniti tudi gospodarstvo, meni. Z nadaljnjim ožemanjem gospodarstva se lahko namreč
okrevanje slabo konča.
Domala končana pa je naša pivovarska zgodba. Največja slovenska pivovarja sta prišla v nizozemske roke in tako bo na nek način delovala tudi pod rdečo peterokrako zvezdo. Tak je namreč znak Hei-nekena. Vsi se rdeče peterokrake zvezde seveda pri nas ne veselijo! Tujci so zdaj tudi »obogatili« upravo in nadzorni svet. Zagotavljajo, da proizvodnje ne bodo selili, bodo pa selili upravo. Sedež Pivovarne Laško, družba se bo po novem imenovala Pivovarna Laško Union, ne bo več ob Savinji v Laškem, ampak v Ljubljani. Selitveni strah pa je zavel tudi v Slovenskih Konjicah. Razširile so se govorice, da naj bi znana družba SG Avtomotive preselila proizvodnjo. Del so jo pred časom iz konkurenčnih razlogov res že prestavili v svoje podjetje v Srbijo.Tam je pač cenejša delovna sila. Zaposlene, pa tudi druge na Konjiškem, je seveda strah, da bi se to nadaljevalo in bi se zanje slabo končalo.
V Celju zadnji čas spet pogosteje opozarjajo na škodljive prašne delce - MP10. Ti na precejšnjem delu mesta pogosto prekoračijo dovoljene meje. Ne le zaradi prometa, tudi zaradi zimskega kurjenja, saj mnogi uporabljajo kuriva, ki povzročajo tovrstno onesnaževanje. So pa zdaj, ko prihaja zimski čas, vsaj malo utihnila opozorila o tem, kje naj bodo zaradi onesnaženosti tal ljudje previdni pri gojenju zelenjave. Ne le na ožjem območju Cinkarne, tudi drugje po občini. Seveda tudi v res samem starem delu centru Celja, saj ima tudi tukaj nekaj stanovalcev svoje koščke obdelovalne zemlje. Eno tako »polje« je med Aškerčevo in Stanetovo ulico, drugo med Kocenovo ulico in Glavnim trgom. Strokovnjaki opozarjajo, da za vrtičkarje velja reklo »domače je, domače«.
Pa še to: zadnjo nedeljo so v glavnem izzvenele še zadnje prireditve ob letošnjem martinovanju. V Šmarju so ob tem pripravili Pozdrav vinu. Ob tej prireditvi so podelili tudi priznanja akcije Šmarje v cvetju. Saj gre skupaj: malo preveč vina in si v rožcah!
■ k
■ mz

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 29. 10. 2015, barve: CM K, stran 19
29. oktobra 2015
«»SÜAS
aktualno
3
Šmarčani s ponosom zazrti v prihodnost
V 20 letih delovanja dosegli zavidanja vredne rezultate - Želijo še naprej sami odločati in izvajati najpomembnejše naloge za občane
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 11. novembra - Že
nekaj let zapored v občini Šmartno ob Paki zaznamujejo občinski praznik z osrednjo prireditvijo - slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta - na sam praznični dan. Na njej se z občinskimi priznanji in nagradami zahvalijo posameznikom ter društvom, ki s svojim delom izstopajo iz povprečja. Letošnji nagrajenci so bili: Diana Podgoršek, Društvo tabornikov rod Hudi potok Šmartno ob Paki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina (dobitniki priznanja
župana), Marjan Knez in Franc Tajnšek
(plaketa občine) ter Frančišek Berdnik (grb občine).
Po besedah slavnostnega govornika -šmarškega župana Janka Kopušarja - je lokalna skupnost v 20 letih delovanja nedvomno upravičila svoj obstoj, doseženi rezultati opravljenega dela so zavidanja vredni in se jih ne bi sramovalo tudi kakšno večje okolje. Izpolnjevanje njenega poslanstva v celoti je dobra popotnica za vse, ki danes sodelujejo pri kreiranju lokalnih odločitev. Med pridobitvami, ki so še posebej zaznamovale razvoj občine, je Kopušar omenil
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad (od leve proti desni): Diana Podgoršek, Marko Dedič (v imenu Društva tabornikov rod Hudi potok), Ivan Drev (direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina), Marjan Knez, Franc Tajnik, Frančišek Bernik.
Poleg mladinskega pihalnega orkestra in plesalk plesne šole Allegro so svečanost
popestrili tudi člani ansambla Šepet.
kohezijski projekt Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo, ki je največji projekt v zgodovini samostojne lokalne skupnosti. Z njim so rešili težave, s katerimi so se srečevali pri zagotavljanju nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo vrsto let. Pomemben projekt je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja in posodobitev komunalne infrastrukture v naselju Paška vas. Oba so uresničili s pomočjo evropskega denarja. Pred nedavnim so predali svojemu namenu 1,2 kilometra posodobljene ceste v Skornem, nove prostore lekarne. Ponosni so na izvedbo več manjših projektov, ki prav tako predstavljajo razvojne priložnosti, na delo vaških skupnosti
ter društev, ki vsako na svoj način zaznamujejo vsakdanji utrip kraja. Pozornost namenjajo najbolj ranljivim skupinam občanov. »Ob vsem tem se dobro zavedamo, da nam vsega načrtovanega in želenega ni uspelo narediti in da to ostajajo naloge za prihodnje. Verjamem, da bomo v občini še naprej sami odločali in izvajali naloge, najpomembnejše za občane in občanke. Dobro sodelujemo z vsemi.« Po Kopušarjevih besedah so enakovreden, pošten, zanesljiv in odgovoren partner pri projektih, o katerih se skupaj dogovorijo in jih izvajajo. »Tako bo ostalo tudi v prihodnje, saj se dobro zavedamo, kar zmoremo in česa smo sposobni. Rezultati naše-
ga skupnega prizadevanja so za dobro vseh, zato naj se zahvalim vsem in vsakemu posebej za tvorno sodelovanje.«
Dela jim v prihodnje ne bo zmanjkalo. Še vedno bodo potrebna precejšnja vlaganja pri nadaljevanju izgradnje kanalizacijskih omrežij, lotili pa se bodo tudi energetske sanacije občinskih objektov. Prvi bo na vrsti tamkajšnji vrtec.
Priložnostni kulturni program so pripravili člani mladinskega orkestra velenjske glasbene šole, oddelek Šoštanj, plesalke plesne šole Allegro in ansambel Šepet.

Najprej odpraviti kadrovsko podhranjenost
Urgentno službo so v Zdravstvenem domu Velenje že reorganizirali - Potrebujejo še kadre, posebej v pediatriji, ginekologiji, dermatologiji ... - Novi direktor Zdenko Kikec uvaja kar nekaj organizacijskih sprememb
Zdenko Kikec, direktor Zdravstvenega doma Velenje: »Najprej moramo zapolniti 'podkadrovana'področja.«
Mira Zakošek
Od začetka septembra vodi velenjski Zdravstveni dom Zdenko Kikec, ki je svojo zdravniško pot začel pred skoraj tridesetimi leti ravno tukaj. Potem je delal najprej v topolški, nazadnje pa v slovenjgraški bolnišnici, kjer je bil med drugim vodja onkološke dejavnosti. Je predsednik Zdravniškega društva Velenje in član glavnega odbora slovenskega zdravniškega društva.
S prevzemom taktirke Zdravstvenega doma pa se od svojega zdravniškega poklica ne poslavlja. Še vedno dela enkrat tedensko kot onkolog v Slovenj Gradcu in endoskopist v Bolnišnici Topolšica, tukaj v Velenju pa ima ultrazvočno ambulanto.
Kako se počutite na novem delovnem mestu?
»Opravljanje te naloge v domačem kraju mi je velik izziv, gre za nekaj povsem novega v mojem življenju in resnično nameravam narediti vse, kar je mogoče, da bomo našim občanom nudili res kakovostno zdravstveno oskrbo. Seznanil sem se z zaposlenimi, veliko nas je, več kot 300. Prav tako tudi z dosedanjo prakso. Vse bomo temeljito analizirali, kar je dobrega ohranili in nadgradili, pomanjkljivosti pa skušali čim prej odpraviti. Predvsem pa bomo morali zagotoviti dodaten strokovni kader, saj je ravno
to največja težava.« Veliko pripomb je bilo v zadnjem obdobju na delo vaše ur-gentne službe?
»Ta je med tistimi, ki so kadrovsko močno podhranjene. Gre pa za eno najbolj zahtevnih področij, ki terja mnogokrat kar nečloveške napore. Vesel sem, da smo v veliki meri to vprašanje že rešili. Vodenje urgentne službe smo zaupali Andreju Lesjaku, mlademu specialistu urgentne medicine, pridobili smo še enega mladega zdravnika, pričakujemo še tretjega specialista. Njihovo delo redno spremljam, udeležujem se jutranjih raportov in moram reči, da sem zadovoljen z delom in napredkom. Glede na to, da je to delo zelo specifično, včasih se zgodi, da bi morala biti urgentna ekipa na treh mestih hkrati, smo se dogovorili, da v takšnih primerih priskočijo na pomoč zdravniki iz družinskih ambulant, tako da je pacient čim hitreje oskrbljen. A še ob tako dobri organizaciji včasih vsega ne moremo opraviti tako hitro, kot bi želeli (naenkrat se pojavi več urgentnih primerov) in pacienti takrat morajo potrpeti.« Močno podhranjena je tudi pe-diatrija?!
»Tri pediatrinje so se upokojile, način specializacije pa se je spremenil tako, da se je podaljšal. V zadnjem obdobju se je spremenilo tudi to, da smo prej
o specializacijah odločali na primarni ravni v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, potem pa je to prevzela zdravniška zbornica in dejstvo je, da je bilo razpisanih premalo specializacij. Zato je tudi prišlo do pomanjkanja kadrov, ki je pri nas zelo pereče, a bo kmalu drugače. Pričakujemo namreč kar šest specia-lizantk, ki so trenutno na doda-
tnem izobraževanju, pridružile pa se nam bodo v naslednjih letih. Nekaj časa pa bomo morali še malo »potrpeti«, tako naši mali pacienti, njihovi starši kot vsi mi v Zdravstvenem domu, ki bomo skušali zagotovaljati nemoteno zdravstveno oskrbo. Vsekakor pa bomo za nadaljnjo pomoč zaprosili tudi naše upokojene sodelavke.«
Veliko pripomb je tudi na dolge čakalne vrste, na prenapolnjene čakalnice...?
»Tudi te težave smo se že lotili. Veliko se da narediti z dobro organizacijo dela in naročanjem pacientov, seveda pa je treba imeti dovolj kadrov. Mislim, da so ambulante družinske medicine dokaj dobro popolnjene (ne čisto tako, kot bi želeli), tako da računam, da bomo v tem hitro napredovali. V naslednjih letih se nam bo pridružilo pet specialistov družinske medicine, ki so trenutno še na specializaciji. Paciente bomo naročali na ure, celo na minute. S tem se bomo vsekakor izognili dolgemu čakanju in prenatrpanim čakalnicam. Ob tem pa moram poudariti, da vedno ne bo tako. Poleg naročenih pacientov v teh ordinacijah sprejemajo tudi akutno obolele, torej nenajavljene obiske, in v teh primerih bo vsekakor treba malo počakati.« Vaši pacienti se pogosto pritožujejo tudi, da v ordinacijah ne dvigujejo telefonov in da je zelo težko priti v stik z zdravstvenim osebjem?
»Tudi sam sem to slišal, še preden sem nastopil novo delovno mesto. Vsekakor bomo skušali to odpraviti. Zopet pa moram poudariti, da je večina našega zdravstvenega osebja preobremenjenega in da vedno telefona ni mogoče dvigniti, še posebej takrat, ko se posvečamo bolnikom. Vendar pa bomo določene izboljšave vseeno naredili. Pacientom moramo omogočiti, da pridejo v stik s svojimi izbranimi zdravniki!«
Zdravstveni delavci, v tem primeru mislim predvsem na medicinske sestre, so tudi zelo obremenjeni z različnimi administrativnimi deli, čeprav bi bilo bolj logično, da bi se posvečali pacientom?
»Na to tudi sami opozarjamo, a pri tem ne moremo mimo trenutne zakonodaje. Določene evidence so vsekakor nujne, a z administracijo smo vsekakor preobremenjeni. Dobro bi bilo to področje racionalizirati in poenostaviti« In kakšna je vaša vizija, kakšen bo Zdravstveni dom Velenje pod vašim vodenjem?
»Večina zaposlenih je dobrih delavcev, ki imajo veliko znanja in volje, da svoje delo dobro opravijo. Seveda so tudi izjeme in s tem se bomo morali soočiti. Vsekakor moramo najprej zapolniti 'podkadrovana' področja, še posebej v pediatriji, ginekologiji, urgenci, potrebujemo stalnega dermatologa, rentgenologa in otolaringologa ... pa verjetno še kaj. Tudi kakšno dodatno opremo bomo še potrebovali, najprej nov mamografski aparat. Ustvariti moramo pogoje, da se bodo pacienti pri nas počutili varno, da bodo obdelave strokovne, skladno z medicinsko doktrino in človeško tankočutnostjo. Vsekakor pa morajo biti tudi delovni pogoji takšni, da bodo zaposleni zadovoljni, da bodo radi prihajali v službo. Le takšni zaposleni tudi lahko svoje zahtevno delo v zdravstvu dovolj dobro opravijo.«
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 4
4
gospodarstvo
»»^AS
19. novembra 2015
Davčne blagajne pred vrati
Udeležba na srečanju podjetnikov regije Saša pokazala, da je uvedba davčnih blagajn zelo aktualna tema
Velenje, 11, novembra - Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravila regijsko srečanje podjetnikov regije Saša. Osrednja tema je bila uvedba davčnih blagajn od A do Ž. O tem so spregovorili pred-
stavniki Finančnega urada Velenje, v nadaljevanju ponudniki praktičnih rešitev, na srečanju pa so predstavili še nov standard izvajalcev računovodskih storitev ter njegov pomen za podjetnike oziroma nosilce dejavnosti. Srečanja se je udeležilo blizu 100 podjetnikov oziroma njiho-
natančno, kdo, kdaj in kako jih bo moral uporabljati,« je pojasnila odločitev za temo predsednica računovodske sekcije pri omenjeni zbornici Petra Pleterski. Kot je še dodala, tudi s tem dokazujejo podjetnikom in obrtnikom, kako pomembni so kakovostni računovodski servisi. Ti, pravi sogovornica, so podpora poslovnim odločitvam nosilcev dejavnosti, ne nepotreben strošek, kar
>
Pred uvedbo davčnih blagajn je še zelo veliko neznank
Na srečanjih se želijo računovodski servisi družiti s svojimi strankami, hkrati pa je to priložnost za
druženje podjetnikov med sabo in za izmenjavo mnenj.
vih predstavnikov ter predstavnikov društev iz Šaleške ter Zgornje Savinjske doline, kar je precej več kot na minulih srečanjih.
»Odziv nas je presenetil. Dokazuje pa, da je ob uvedbi davčnih blagajn januarja prihodnje leto res še veliko neznank, da so podjetniki zbegani, ker ne vedo
jih meni še vedno preveč. »Na bankah že ugotavljajo, da slabi ponudniki računovodskih storitev ne dajejo kakovostnih podatkov za pridobitev kreditov. S tem ga oškodujejo, namesto da bi mu pomagali. Pri podjetnikih in obrtnikih pa je še vedno prednostno merilo pri njihovi izbiri cena storitve.« Po zagotovilu Petre Pleter-ski so srečanja poleg aktualnih tem namenjena tudi druženju računovodskih servisov in njihovih uporabnikov, zato jih bodo nadaljevali.
■ Tatjana Podgoršek
Kaj menijo o davčnih blagajnah?
Darja Skornšek: »Na začetku lahko pričakujemo nekaj težav, kar je pokazala praksa tudi v sosednji Hrvaški. Več jih bo, menim, pri manjših davčnih zavezancih, ki nimajo davčnih blagajn in ne za to potrebne opreme. Država je z njihovo uvedbo vse stroške »obesila« na njihova ramena. Poslovanje podjetnikov, obrtnikov bo tako že bolj pregledno predvsem pri zavezancih za DDV, kar je bilo že doslej, pri ostalih pa bodo stvari bolj prepuščene njihovi iniciativi.«
Romana Kolenc: »Menim, da uvedba davčnih blagajn ne bo dosegla želenega učinka v celoti, saj jih ne uvrščam med prave ukrepe za odpravo sive ekonomije. Namreč, bolj ko se stvari zaostrujejo, bolj ljudje iščejo »krivine«. Za male obrtnike, kot sem sama, pomeni njihova uvedba še več administracije, namesto razbremenitve, za kar se zavzemamo, več dela in večjo obremenitev. Zame tran-sparentnost poslovanja ne bo nič novega. Vse bolj opažam, da država pobira tisto, kar drugje opuščajo, saj verjame, da bo pri nas uspelo. Doslej je bilo prevzetih primerov dobrih praks zelo malo.«
Ivana Žvipelj: »Uvedbo davčnih blagajn sicer sprejemam, ker je prav, da se posluje transparentno. Je pa v tem času še vedno preveč neznank in odprtih vprašanj, povezanih s tem ukrepom. Sem namreč predstavnica Kulturno-umetniškega društva Stopinje Mozirje, društva, ki organizira na leto eno ali dve prireditvi in takrat razpolagamo z gotovino. V društvih delamo nepoklicno, ne ustvarjamo dobička, praktično nimamo javnih sredstev. Če pa jih že dobimo, jih namenimo za izobraževanje, za nadgradnjo tistega, kar počnemo. Zagotovo se takšna društva, kot je naše, ne morejo enačiti s podjetniki, obrtniki, davčne blagajne pa bodo očitno tudi naša realnost.«
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije:»Uvedba davčnih blagajn ne bo bistveno pripomogli k zmanjšanju sive ekonomije in dela na črno, kar bi država s tem ukrepom rada dosegla. Zagotovo pa bodo dodatno obremenile gospodarstvo. S tem ukrepom ponovno kaznuje le legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke. Na zbornici smo namesto uvedbe davčnih blagajn predlagali številne druge rešitve, a žal nismo bili uslišani. Je pa skrajni čas, da nam prisluhnejo, saj obrtniki in podjetniki predstavljamo 99 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji in zaposlujemo blizu 50 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Vemo, kako je preživeti na trgu. Državi za zagon gospodarstva ponujamo tudi ustrezne rešitve v obliki znižanja davkov in prispevkov, umaknitev nerazumnih birokratskih ovir. Tako bomo lahko tudi v malem gospodarstvu več zaposlovali«.
Čez mejo je kruha več
Poslovanje v tujini je še trše kot doma, pravita dva uspešna šaleška podjetnika
Tina Felicijan
Bolj ko je gospodarska klima ostra, manjše je povpraševanje po dobrinah in storitvah, manjši je trg, težje je dobiti posel, šibkejše je gospodarstvo, razmere se še zaostrijo in tako naprej in spet okrog. Eden od izhodov iz tega kroga je internacionalizacija, ki sta jo uspešno izvedli tudi šaleški podjetji Mizarstvo Ate-lšek in Krevzel instalacije. Kako jima je uspelo prodreti na tuj trg in kakšni so tam izzivi, smo se pogovarjali z lastnikoma Stanislavom Atelškom in Francom Krevzlom.
Bolj pošteno in kakovostno delo
Stanislav Atelšek ima mizarstvo že 25 let, prvo stranko v Avstriji pa je dobil pred 18 leti. Redno se je namreč udeleževal sejmov v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji, dolgo je spremljal njihove razmere in tako počasi začel nuditi svoje izdelke in storitve. »Na začetku smo imeli težave z jezikom, zahteve so bile večje, prav tako nivo kakovosti,« se spominja in dodaja, da so Avstrijci tudi manj zaupljivi. Postopoma je dobival vse več naročnikov, zadnjih pet let pa 80 odstotkov dela opravi na avstrijskem trgu. »Največja reklama je kakovostno delo ob dogovorjenem roku. Potruditi se moramo še bolj kot njihovi domači mizarji, saj od nas več zahtevajo. Ker zadnje čase uspešno izpolnjujemo zah-
teve, nimamo težav,« razlaga.
Zaradi krize v gradbenem sektorju dela na slovenskem trgu za podjetje Krevzel instalacije ni bilo dovolj. Da bi preprečili odpuščanje, so morali pogledati preko meja in lani so začeli delati
s kom sklepajo posle. »Prehod z domačega na tuj teren za nas niti ni bil težak, ker smo že v osnovi navajeni reda, discipline, urejenosti, kar Avstrija zahteva in čemur dajejo velik poudarek,« pravi. Tudi on je imel nekaj težav z jezikom, saj je potrebno vso dokumentacijo, ki je ni malo, pripraviti v nemščini. Sicer pa administrativnih ovir ni. »Kar je potrebno za pridobi-
Stanislav Atelšek
Sogovornika sta opazila, da kljub višjim zahtevam Avstrijci raje sklepajo posle s slovenskimi podjetji kot drugimi iz vzhodnih držav, ker imajo Slovence za bolj pridne.
v Avstriji, kjer izvajajo strojna inštalacijska dela. Prvemu avstrijskemu naročniku jih je priporočil poslovni partner, ko se je Franc Krevzel prvič srečal z naročnikom, pa je ta o njem vedel že skoraj več kot on sam. Zelo natančno namreč preverijo,
Franc Krevzel
tev dela, je delovno dovoljenje, ki ga pridobiš na avstrijskem ministrstvu, pripraviš tudi ostalo dokumentacijo, ki jo predložiš naročniku, pri čemer se je treba držati njihove kolektivne pogodbe, potem pa skrbiš za dosledno izpolnjevanje obveznosti iz pogodbenega razmerja,« razlaga Krevzel in opozarja, da je v Avstriji na terenu veliko inšpekcij. »Če nimaš urejenih papirjev, je hudo. Če jih imaš, pa nemoteno nadaljuješ delo,« je sklenil.
Postenost
in kakovostni izdelki
Pekarna Rednak iz Luč z butično proizvodnjo kruha in pekovskega peciva uspešno konkurira trgovskim centrom
Tatjana Podgoršek
Pekarna Rednak iz Luč kljub »poplavi« najrazličnejših vrst kruha in pekovskega peciva že blizu 30 let uspešno konkurira trgovskim centrom in velikim pekarnam. Ob tem ni zanemarljivo, da glavnino izdelkov proda predvsem v Zgornji Savinjski dolini, kjer ima tri svoje prodajalne, od letošnje pomladi ima eno še v Šmartnem ob Paki.
Prednosti je več
In kako lahko majhen pek preživi v takšni konkurenci in ob tako majhnem trgu? »Čisto lepo, če delaš pošteno in ponudiš potrošniku kakovostne izdelke. Glede na to, da glavnino prodamo v naših prodajalnah, naši očitno so, sicer kupci vanje ne bi zahajali,« pravi lastnik pekarne Miroslav Rednak in dodaja, da je njihova prednost tudi butična proizvodnja, kar pomeni, da so njihovi izdelki proizvedeni ročno, brez dodatkov, uporabljajo pa tudi moko starih slovenskih žit v kombinaciji še z drugimi vrstami moke (ajdovo, rženo ...). »Povpraševanje po belem kru-
Miroslav Rednak: »Majhni peki imamo več prednosti, vse so v dobro
potrošnika.«
hu je zanemarljivo. Morda predstavljajo izdelki iz bele moke 15 odstotkov naše celotne proizvodnje, ta pa znaša na dan približno 800 kilogramov.« Bolje se lahko prilagajajo potrebam kupcev, predvsem pa jim vedno ponudijo sveže pečen kruh in pekovsko pecivo. »Tega spečemo isti dan, večje pekarne pa pečejo čez dan, šele ponoči izdelke razvozijo po trgovinah, da so ti naslednji dan na prodajnih policah. Nekatere večje prodajalne imajo sedaj svoje pekarne, a potrošniki opazijo razliko.«
Konkurenca je naredila svoje
Sogovornik je povedal, da je takšno poslovno politiko narekovala konkurenca. Vrsto let so namreč kar 95 odstotkov kruha in pekovskega peciva prodali Mer-catorju in Tušu. S spremembami na trgu pa njihovim zaostrenim pogojem niso mogli več slediti.
Če so jim še pred 10 leti kot dobavitelji zagotavljali 20 artiklov, so »pristali« pri treh, štirih. Na oblikovanje cene izdelkov niso imeli nobenega vpliva, potrošniki pa so tarnali, da so ti predragi. »Že pri dobavi surovin so bile te za nas dražje za vsaj 20 odstotkov. Poleg tega smo bili njihovi dobavitelji ob nezanimivih dnevih, kot so nedelje in prazniki, čez teden smo bili v manjšini. V borbi za preživetje nam ni preostalo drugega kot usmeritev v svoje prodajalne.«
Kljub še vedno dokaj neurejenim razmeram v pekarski branži bodo - po zagotovilih Miroslava Rednaka - vztrajali pri sedanji usmeritvi in si prizadevali ohraniti dovolj dela za 21 zaposlenih, z ženo pa se nekoliko spogledujeta še s turizmom. Na tastovi domačiji v Lučah bi rada uredila nekaj apartmajev in manjši velnes.


Naš čas, 29. 10. 2015, barve: CM K, stran 19
29. oktobra 2015
«»SÜAS
gospodarstvo
5
Bodo koncesnine potopile zdraviliški turizem?
Namesto osem blizu 80 tisoč evrov - Iskanje rezerv pri zmanjševanju materialnih stroškov
Tatjana Podgoršek
Vlada je pred nedavnim sprejela uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za devet slovenskih naravnih zdravilišč. Uredbe bodo podlaga za sklenitev koncesijskih pogodb, na osnovi katerih bodo zdravilišča od leta 2016 prvič plačevala koncesni-no. S tem želi urediti položaj na področju rabe te vode in zagotoviti vzdržnost vodonosnikov. Polne koncesnine bodo uveljavljene leta 2020. Tam, kjer bodo vodo uporabljali umneje ali jo celo čistili in vračali v podzemne vodonosnike, si jo bodo lahko znižali. Zdravilišča opozarjajo, da so koncesnine previsoke, kar lahko pomeni izgubo delovnih mest in tudi zapiranje zdravilišč. Skupnost naravnih zdravilišč Slovenije ob tem izpostavlja še potrebo po enakovredni
obravnavi zdravilišč, saj naj bi ena plačevala koncesnino v višini 1 odstotka, druga pa v višini 4 odstotkov od prihodkov. Tudi obet o nižji koncesijski dajatvi za tiste, ki bodo v naravo vračali prečiščeno vodo, v realnosti nima trdne podlage. Preveč je dilem, povezanih z dodatnim investiranjem, umestitvijo v prostorske načrte in oddaljenostjo od matične vrtine, še naštevajo v skupnosti.
Zdravilišča koncesnini ne nasprotujejo, saj so ne nazadnje čakala na dodelitev teh pravic leta. Želijo pa si, da bi formula, ki velja za določitev višine nadomestila za uporabo vode, veljala tudi za določitev koncesijske dajatve. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je sporna formula odraz stanja. Oblikovana je tudi z odgovornostjo do okolja in v želji, da bi kaj vode
ostalo še za druge uporabnike, ki bi želeli izkoriščati termalno vodo.
Višina polovice koncesijske dajatve bo odvisna od tega, koliko termalne vode si bo v vlogi za pridobitev koncesije »rezerviral« podpisnik koncesijske pogodbe. »Dogaja se, da so te vloge mnogo višje, kot je dejanska poraba. Posamezna vodna telesa imajo omejitve. Zaradi teh visokih rezerviranih količin vode na nekaterih območjih ni več možno izdajati koncesijskih aktov za druge uporabnike, saj so tam tako izkoriščene vse zmogljivosti,« še pojasnjujejo na ministrstvu in oddajajo, da bodo koncesionar-ji z ekonomskega zornega kota termalno vodo uporabljali bolj smotrno, kot so jo doslej.
Terme Topolšica: nadaljnje zmanjševanje materialnih stroškov
Tri naravna zdravilišča naj bi doslej že plačevala koncesnino, tem se bo na osnovi uredbe pridružilo še 9 novih, 13 pa jih ta še čaka. Med njimi je tudi Narav-
Po izdelani formuli naj bi Terme Topolšica koncesnina za rabo termalne vode stala blizu 80 tisoč evrov na leto.
no zdravilišče Terme Topolšica.
Direktorica zdravilišča Lidija Fijavž Špeh je povedala, da imajo vlogo za dodelitev koncesijskih pravic na ministrstvu že šest let, redno pa plačujejo nadomestilo za uporabo termalne vode, ki znaša blizu 8.000 evrov na leto. Koliko jih bo »stala« koncesnina, pa za zdaj točnih podatkov še nimajo. »Glede na formulo pomeni 10-krat več kot smo plačevali za nadomestilo za upo-
rabo vode. Okvirnih 80 tisoč evrov na leto bi bil za naše zdravilišče velik strošek.« Bo zaradi tega tudi kakšen delavec odveč ali bodo to obdavčitev uravnali z višjimi cenami? »V prvi fazi rezerv ne bomo iskali med zaposlenimi, razmere na trgu in konkurenca pa nam ne dovoljujejo višjih cen storitev. Iskati bomo morali rezerve pri drugih stroških.« Na vprašanje, kje jih še vidijo, je sogovornica odgovorila,
da obstajajo možnosti v obliki energetskih sanacij, predvsem pa pri nadaljnjem zmanjševanju materialnih stroškov.
Glede na to, da bo višina kon-cesnine odvisna od količine porabljene vode, njene temperature in od namena porabe, imajo v zdravilišču kar »srečo«. Termalno vodo namreč uporabljajo le za kopalne namene. Z izgradnjo zunanjega vodnega parka Zora je poraba vode dokaj konstantna, pravi sogovornica. V zimskih mesecih je nekoliko manjša, v poletnih malo večja. V povprečju pa je porabijo blizu 96 tisoč kubičnih metrov.
Uporabniki termalno vodo potrebujejo za turizem, ogrevanje in proizvodnjo pijač. V Termah Topolšica jo uporabljajo le za kopalne namene. V povprečju jo porabijo blizu 96 tisoč kubičnih metrov.

Vinograd in vino sta kot otrok
Kletar leta 2015 Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Jože Kugler - Letina precej boljša kot lani
Jože Kugler: »Mlado vino zna presenetiti in dober kletar mora biti na
vse pripravljen.«
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki nekaj let zapored na prireditvi Vesela Martinova sobota v okviru občinskega praznika izbere kletarja leta. Ta naziv prejme član društva, ki na ocenjevanju vin prejme 3 najvišje ocene, na osnovi katerih nato izračunajo povprečje. Vina ocenjuje strokovna komisija Kmetijskega zavoda Maribor. Letos je kletar leta 2015 postal Jože Kugler.
»Priznanje je nagrada za opravljeno delo, potrditev, da sem na pravi poti, in hkrati spodbuda za prihodnje. Trudil se bom upravičiti naziv, sode pa bom tudi v prihodnje polnil s kakovostno rujno kapljico,« nam je povedal Kugler. Vinogradnik je že blizu 25 let, v vinogradu ima 1.800 trt (chardonnay, sovignon, muškat, modro frankinjo, zweigelt), v sodih pa od suhih do sladkih ter sortnih vin. Da lahko zadovolji svoje stranke, nekaj grozdja tudi kupi.
Letošnja letina, pravi, je precej boljša kot lanska in še kakšno leto pred njo. »Ne vemo pa še, kaj se bo dogajalo v kleti. Mlado vino zna presenetiti in dober kletar mora biti na vse pripravljen, da mu lahko onemogoči kakšne neprijetnosti.« Je vsak dan v kleti? Praviloma je. Sploh tja do novega leta bo, kajti šele takrat - pravi - se vino dogradi. Do takrat pa je vsak dan drugačno in vseh muh polno.
Vinogradništvo je zanj več kot le konjiček. Kot upokojenec mu lahko namenja več pozornosti kot takrat, ko je hodil še v službo. Rad prisluhne primerom dobre prakse, se redno udeležuje strokovnih predavanj. »Vinograd in vino sta kot otrok. Ne moreš ga pustiti, ampak vseskozi vzgajati in z njima rasti. Če ju pustiš sama, ti lahko uideta tja, kamor ne bi smela,« je sklenil pogovor Jože Kugler iz Malega Vrha.
a Tatjana Podgoršek
»Dober čevelj je vredno popraviti večkrat«
Uroš Koren nadaljuje družinsko čevljarsko tradicijo - Čevljarsko delavnico je s pomočjo MO Velenje odprl v Starem Velenju
Bojana Špegel
Velenje, 16. oktobra - Čevljarstvo je eden tistih poklicev, ki žal izumira. Čeprav se je ponudba čevljev na slovenskem trgu v zadnjih letih močno povečala in da lahko dobimo tudi cenovno zelo ugodne, pa mnogi želijo dobre čevlje ohranjati v dobri
pravzaprav že v rani mladosti hotel stopiti v očetove čevlje. Izšolal se je za obutvenega tehnika, in to na kranjski šoli, ki je ni več, ker so jo zaradi premajhnega zanimanja zaprli. A potem dolga leta ni opravljal tega poklica, bil je tiskar. »Pred kratkim sem se odločil, da bom nadaljeval družinsko tradicijo. Pri

OREN
i L i L y t-
Uroš Koren se je izšolal za obutvenega tehnika, a ga čevljarstvo v mladosti ni pritegnilo. Sedaj je našel izziv v nadaljevanju družinske tradicije.
kondiciji in s takim videzom. Zadnja leta je bilo to v Velenju kar težko, a od oktobra ima mesto pravo čevljarsko delavnico. Odprl jo je Uroš Koren, ki s tem nadaljuje več kot 40-letno družinsko tradicijo, saj je čevljar tudi njegov oče Ivan.
»Korenovi smo v čevljarstvu že dobrih 45 let. Oče Ivan je po končanem šolanju najprej delal v rudniški čevljarski delavnici, potem pa dolga leta v ljubljanski Nami, kjer se je njegova delavnica zaprla ob prodaji in prenovi stavbe,« nam razloži Uroš, ki je
md
nega čevljarja.
Uroš pravi, da največ strank pride, ker želijo obnoviti podplate in pete čevljev. »Poleg tega zašijemo kakšno torbico, tudi čevlje, če je treba. Vedno se potrudim, da naredimo največ, kar je mogoče. Dober usnjen čevelj se da večkrat kvalitetno popraviti. Marsikomu se zgodi, da ima kakšen čevelj tako rad, da ga noče zavreči. Zato smo tukaj čevljarji,« pripoveduje Uroš, ki pravi, da je med strankami največ starejših, ki imajo tudi bolj občutljive noge, zato čevlje, ki se dobro »uležejo«, zelo težko zavržejo. »Že pri nakupu bi se morali zavedati, da si naše noge zaslužijo kakovost. Sam stavim
na usnje,« še dodal, v množini pa govoril tudi zato, ker mu oče Ivan še priskoči na pomoč.
Uroš zna čevlje tudi izdelovati, a za zdaj tega še ne dela. Ima pa željo, da v prihodnosti začne tudi izdelovati unikatne kose čevljev. »To je povezano z naložbo; treba je nabaviti stroje, dobro usnje. Zato to prelagam v bližnjo prihodnost.« Ob delavnici, ki je urejena v stari hiši, v kateri je tudi gostišče Čuk, pa ima še nekaj prostora. Tam bi rad še letos uredil darilni butik, v katerem bo ponujal unikatne torbice in pasove in različne izdelke mladih slovenskih umetnikov.
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [stjvrOIJVMOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
gg^VROIANOVO!
V^^vSb^B^B Informacije: ^^^^^ 041 813 949
tem mi je zelo pomagala velenjska občina, saj sem od nje dobil prostore za delavnico v Starem Velenju, in to pod zelo dobrimi pogoji.« Tako občina uresničuje obljubo, da bo Staro Velenje poskušala oživiti tudi s ponudbo umetniške in rokodelske obrti. Ljudje so hitro izvedeli, da ima Velenje spet čevljarsko delavnico, zato Uroš pravi, da so ga mnogi že našli. »Prihajajo tudi iz Mozirja in Koroške, sploh tisti, ki delajo v Velenju.« Kar je dokaz več, kako veseli so lahko v vsakem mestu, ki še ima šola-
SUPER AKCIJA JABOLK!
i- { L. «i
f + J
2+1 brezplačno
VELIKA IZBIRA SADIK SADNEGA DREVJA!
sliva, češnja, marelica, breskev, figa...
SADIKE STARIH SORT JABLAN:
beličnik, bobovec, carjevič, grafenštajnc, kanadka, mošancelj...

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 6
6
utrip

19. novembra 2015
OD SREDE do torka
Sreda, 11. november
Zaskrbljeno smo šteli. Skozi prehodni center v Gornji Radgoni je vsak dan vstopilo povprečno dva tisoč ljudi, približno toliko pa jih je našo državo tudi zapustilo.
Na odsekih meje s Hrvaško pri Velikem Obrežu in na Gibini pri Razkrižju so vojaki postavili poldrugi kilometer ograje iz bodeče žice, ki naj bi služila nadzorovanemu prehodu prebežnikov v državo.
Hrvaški notranji minister je dejal, da je del ograje na hrvaškem ozemlju.
Brž se je odzval hrvaški notranji minister Ranko Ostojic, ki je zatrdil, da je del »slovenske ograje na hrvaškem ozemlju«, ter sporočil, da bo Ljubljana prejela noto, Hrvatje pa bodo ograjo odstranili, če je Slovenija ne bo sama.
Srbski premier Aleksandar Vučic se je poklonil žrtvam genocida v Srebrenici in položil cvetje v spominskem parku v Potočarih, kjer so ga pred štirimi meseci pregnali besni svojci žrtev.
Samo nekaj ur po vložitvi vladne zahteve je špansko ustavno sodišče že suspendiralo katalonsko resolucijo, s katero naj bi začel teči 18-mesečni postopek za odcepitev Katalonije od Španije.
Četrtek, 12. november
Premier Miro Cerar je poudaril, da Slovenija ne namerava sprejeti prebežnikov, ki bi jih Nemčija ali Avstrija morda zavrnili.
Državni sekretar na našem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je dejal, da Hrvaška nima nobenega pametnega argumenta za odstranitev ograje, in dodal, da je čim boljše sodelovanje pri usmerjanju prebežniškega toka tudi njihov interes.
Pred nakupovalnim centrom v Libanonu sta se razstrelila dva domnevno samomorilska napadalca. Najmanj 37 ljudi je umrlo, 181 pa je bilo ranjenih.
Mojca Štruc
Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o medijih, ki se med drugim nanaša na obveznost oblikovanja pravil komentiranja, pa tudi na delež predvajanja slovenske glasbe.
Vlada je v odgovoru na hrvaško protestno noto glede ograje na slovensko-hrvaški meji zavrnila njihove navedbe in zatrdila, da ograja stoji na slovenskem ozemlju.
Minister za javno upravo Boris Koprivni-kar je izračunal, da so zahteve policistov, ki so napovedali stavko, v celoti in brez pogajanj vredne okoli 90 milijonov evrov.
Francija je razglasila izredne razmere in zaprla vse meje, potem ko je bilo v nizu napadov v Parizu ubitih več kot sto ljudi.
Sobota, 14. november
Slovenski vojaki so še naprej postavljali ograjo ob meji s Hrvaško, delo so dokončali že na 16 kilometrih.
V središču pozornosti so bili terostični napadi v Parizu z dneva pred tem. V Franciji so prijeli več ljudi, domnevno povezanih z napadi, v katerih je življenje izgubilo 129 ljudi, 352 pa jih je bilo ranjenih.
Žabja perspektiva
Grčijo je (znova) ohromila splošna stavka.
V Grčiji je potekala splošna 24-urna stavka javnega in zasebnega sektorja proti varčevalnim ukrepom, ki jih mednarodni posojilodajalci zahtevajo v zameno za novo denarno pomoč.
Petek, 13. november
Na prireditvi ob 25. obletnici odločitve za plebiscit sta bila predsednik Borut Pahor in takratni poslanec skupščine, ki je sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije, Anton Žunter.
Ponedeljek, 16. november
Sešli so se predstavniki vlade in občin: minister Dušan Mramor je kot zadnjo ponudbo na mizo dal en evro več, in sicer 525 evrov povprečnine. Dogovor tako ni bil dosežen.
Začela se je redna novembrska seja državnega zbora. Po poslanskih vprašanjih je tokrat sledila obravnava predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti.
Države po vsem svetu so skušale povečati stopnjo varnosti.
Države po svetu so prav zaradi teh napadov zaostrovale varnost. Francija, ki je zaprla svoje meje in razglasila izredne razmere, pa je medtem sporočila, da se IS ne bo uklonila in bo še naprej izvajala zračne napade na IS v Siriji.
Panika je nastala tudi v Rusiji. Iz kultnega moskovskega hotela Kosmos so po prejetem telefonskem klicu, da naj bi bila v hotelu bomba, evakuirali približno tisoč gostov in uslužbence.
Nedelja, 15. november
Iz vlade so sporočili, da je tudi slovenska policija zaradi terorističnih napadov v Franciji sprejela nekatere varnostne ukrepe in začela izvajati operativne ukrepe.
Predsednika republike Boruta Pahorja in pozneje tudi zunanjega ministra Karla Erjavca je sprejel francoski veleposlanik Pierre-Francois
Začela se je redna novembrska seja državnega zbora.
Francoski predsednik Francois Hollande je na skupnem zasedanju francoske narodne skupščine in senata dejal, da napadi v Parizu predstavljajo napad na vrednote Francije, in napovedal poostrene ukrepe glede varnosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu G20 zatrdil, da IS financira 40 držav, med njimi tudi članice G20, in da je treba ustaviti nezakonito IS-jevo trgovanje z nafto.
Torek, 17. november
Sestali so se predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski migracijski poti. Strinjali so se, da je treba začeti upočasnje-vati tok migracij, da bi preprečili preobremenitve držav.
Francijo so pretresli teroristični napadi.
Prvič po ruskih napadih na Sirijo sta se pogovarjala Putin in Obama.
Mourier. Oba visoka predstavnika slovenske politike sta se vpisala v žalno knjigo.
V avstrijskem Špilju blizu nastanitvenega centra Šentilj so popoldne znova potekali protesti zagovornikov ostrejše azilne politike, pred tem pa so dopoldne protestirali nasprotniki zapiranja meja. Ko so se srečali, se je vnel pretep.
Ob robu vrha G20 v Antaliji v Turčiji sta se prvič po ruskih zračnih napadih v Siriji srečala in se pogovarjala predsednika ZDA in Rusije Barack Obama in Vladimir Putin.
Francoska policija se je ukvarjala z iskanjem 26-letnega Salaha Abdeslama, enega od treh bratov, ki naj bi bili vpleteni v napade.
Revija Manager je objavila svežo lestvico najbogatejših Slovencev.
V Državnem zboru so nadaljevali z novembrsko sejo, na kateri so obravnavali predloga proračuna za prihodnji dve leti.
Francoski preiskovalci so sporočili, da iščejo še drugega ubežnika, ki naj bi bil povezan z napadi v Parizu.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Rusija okrepila svoje napade v Siriji.
Tega dne je Rusija prvič potrdila, da je bila vzrok za nesrečo ruskega potniškega letala, ki je 31. oktobra strmoglavilo nad Sinajem, podtaknjena bomba.
Zahodni del Grčije sta stresla dva močna potresna sunka.
Volilna pravila
V tedniku Naš čas in na Radiu Velenje (107,8 MHz in 88,9 MHz) bomo referendum o noveli zakona o družinskem zakoniku, ki je razpisan za 20. decembra 2015, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bo uredništvo o vsebini, dolžini in načinu njihovega predstavljanja odločali samostojno.
Objavljanje strankarskih stališč, sporočil in oglasov bo možno v obliki plačanih obvestil. Zanje je pripravljen poseben cenik. Seveda pa bomo v vseh primerih poskrbeli, da ta sporočila ne bodo presegala splošnih civilizacijskih norm in medčloveških odnosov. Skladno z zakonom o volilni kampanji bomo zagotavljali vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za oglaševanje med volilno kampanjo. Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, če bodo na nas naslovljene v pisni obliki.
a Uredništvi Našega časa in Radia Velenje
Kaja Avberšek
Joške do Koroške, prvič.
Ležim na postelji na daljinca, v žilo na zgornji strani dlani mi kaplja že nekakšna tekočina, zebe me, trese me, zobje mi šklepetajo. Menda je to po anesteziji normalen pojav, četudi so mi omrtvičili samo del telesa od popka navzdol. Gospe sestre prihajajo preverjat, ali že čutim noge. Čutim predvsem na tisoče gomazečih mravelj. Počasi pomigam. Kdaj mi bodo prinesli mojega novega človečka?Nihče ne ve natančno. "Ponavadi po približno treh urah," je najbolj točen odgovor. "Gospa, a vas kaj lulat?" "Ne, nič kaj ne čutim. Saj nisem nič pila..." "Že, ampak v žilo smo vam zlili dva litra očiščevalne tekočine, morali boste lulat. Sploh pa so vam pred carskim rezom mehur napolnili z nečim zelenomodrim in nujno je, da to spravite ven. Prinesem kahlo. Pa vodo v umivalniku odprem in bo šlo, boste videli." Zelo dvomim, da bo šlo. Kolikor pomnim, sem imela vedno težave z lulanjem v kahle, leže. "Boste pa malo kasneje." Tudi kasneje ne gre. Dve sestri me podpolcata vsaka iz svoje strani in odpeljeta do stranišča. Noge me še kar nekako nesejo. To je zaradi vsega tistega kravljanja v izolskem morju avgusta. Stranišče je pokapljano s krvjo različnih žensk. Tej krvi se reče čišča. Stranišče smrdi po tisočerih čiščah. Na školjko se komaj usedem. Mrežaste gate za enkratno uporabo. Občutek imam, da mi bodo šivi na trebuhu popokali. Čeprav niso šivi, kovinske klipsne so. Vrat ne morem zapreti, gospe sestri zunaj me hočeta imeti pod nadzorom. "Če ne boste lulali, bomo morali uporabiti cevko, to pa zelo boli!" Zakaj vse, kar je povezano z nečim tako čudežno lepim, kot je porajanje novega življenja, tako zverinsko boli...?! Kakorkoli, cevke vendarle ni bilo potrebno uporabiti. Pripelje se mali škrat v prosojni škatli na kolesih. Ponoči mi ga namontirajo ob telo. Seveda ne spim. Gledam ga in nič mi ni jasno. Nad umivalnikom venomer gori bolnišnična luč. Kri se mi ulije po veselih rumenih usnjenih copatih. Nikoli večjih ne bom obula. Sester ne morem klicati "sestra". Niso moje sestre. Težko prenašam, da me kličejo "mama". Nisem njihova mama. Prva mi reče, kako super so moje prsne bradavice za dojenje. Druga mi nanje butne silikonski nastavek. Tretja me krega, ker uporabljam nastavek.
Prvo noč sva v sobi samo midva. No, in celo vesolje. Drugo noč dobiva v goste še dva izpraznjena balona. Eden .strašansko smrči. Dojenčki izmenično cvrkutajo. Usesti se je zelo težko. Vstati še težje. Kako najprimem bitjece z vsemi temi ranami in cevkami in iglami, ki so zapičene vame?
Tretji dan, druga soba. "Želite imeti družbo ali bi bili raje sami?" "Sama!! Prosim..." Joj, "sama", ma kaki sama, jaz iz tisočerih delcev in mala nova zverinica, za katero še sploh ne vem, kako jo zgrabiti, tako krhka in ranljiva je ...
Soba številka 13, na koncu hodnika, z glasno tiktakajočo bolnišnično uro nad vrati. Srečna ali nesrečna 13? Mora biti srečna, no...! "Pred vsakim podojem in po vsakem podoju ga stehtajte." Temu se reče "kontrola dojenja". "Jesti mora na tri ure. Petnajst minut na eno, petnajst na drugo stran. Dlje kot pol ure nikakor." Tehtam ga na hodniku, noč in dan, kot malega prašička. Vsakič znova s strahom, ali je pojedel dovolj. Koliko pa sploh je dovolj? Sredi neke noči, joški kot mlinska kamna, ne kamna, krogli, kaj je to?! Boli, bolii, boliii! Naval mleka, pravijo. "Ojej, to pa ni v redu..." In zdaj? "Pod tuš in ven stiskat, pod vročo vodo!" Ampak iz tuša podplesnivim stropom vroča voda ne priteče. "Po podoju pa mrzel obkladek!" Kje naj dobim obkladek? Švicam, nenehno mi je vroče, mleko mi curlja po bolnišnični spalni srajci, vse smrdi po sesirjenem mleku, ni več čistih spalnih srajc za prazne balone, tistih, ja, tisočkrat zakrpanih, z rdečimi pikicami ali drobnimi rožicami, tistih, ki jih je nosila že moja mama pred dvaintridesetimi leti, ko je bila ona jaz, jaz pa novo malo bitje v škatli. Prinesejo mi pižamo - hlače in srajco, iz kirurgije menda. Hvala bogu! Samo da mi ni treba nositi tiste grozovite obleke! Končno hlače! Te dvodelne pižame nočem več sleči, četudi je popackana s špageti bolognese in knajp kavo, prežeta s potom in mlekom, pokapljana s krvjo... Živci se mi počasi a vztrajno rahljajo. Mala zverinica poizkuša jesti, joka, tuli, okrog majčkenih široko odprtih ustec je vsa krvava, mali vampir-ček, groza! Nekoliko se obotavljam, preden pritisnem na gumb za sestro. Pride, tista najhujša, kaj tako zoprnega pa že dolgo ne, njeno ime je pomanjševalnica, slišim. Poznam še najmanj eno žensko spomanjševalnico namesto imena. Grozljiva osebnost. Zlobna in nesramna. Imam smolo z ženskami s pomanjševalnico namesto imena. "Gospa, kri mi teče... Vse imam ranjeno, kaj naj?" Zavije z očmi. Strašansko uslugo mi je namreč naredila, da me je prišla pogledat, morala je odložiti keks in čajček ali pa rumenolistno revijo, mogoče prekiniti pogovor o tem, kdo koga vara ali kateri krompir je letos najboljši. Niti ustavi se ne, ne vstopi v sobo, še pogleda me ne dobro, že se vrača v "čajno kuhinjo". "To je normalno. To so ragade. Dajte mu jest, a ne vidite, da je lačen!?" Toliko o topli besedi in strokovnosti. Seveda, jaz narobe delam, morala bi vedeti, a ne?
(Kot obljubljeno, nadaljevanje sledi.)	a
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 19
19. novembra 2015
»»WAS
politika
7
»Žrtve gradnje TEŠ 6 ste tukajšnji prebivalci«
Tako je ob obisku Velenja zatrdil vodja preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6 Matjaž Hanžek
Bojana Špegel
Velenje, 10. novembra - Koalicija Združena levica je prejšnji torek zvečer v velenjski knjižnici pripravila pogovor v nizu obiskov slovenskih občin. Poimenovali so jih »Iz ljudskih ust neposredno v parlament«, saj v vsakem od mest glasu ljudstva prisluhneta vsaj dva poslanca v državnem zboru. V Velenju mu je le Matjaž Hanžek, saj je Violeta Tomič, ki je bila napovedana kot druga gostja, zaradi obveznosti v parlamentu v zadnjem hipu obisk odpovedala. Vedno povabijo tudi nekoga od domačinov. V Velenju je bil to velenjski svetnik Matej Jenko, ki je pred kratkim pripravil pogovor na temo problemov z daljinskim ogrevanjem v Šaleški dolini. Gost je bil tudi ekolog Gorazd Marinček iz gibanja TRS.
Še pred začetkom pogovora smo nekaj vprašanj zastavili Matjažu Hanžku, ki, kot je znano, vodi preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij
pri investiciji v Teš 6. Njegovo stališče do naložbe in državnega poroštva zanjo je bilo odklonilno. »Do sedaj tega mnenja še nisem spremenil. Bolj ko brskam po nekaj 10 tisoč dokumentih, bolj se mi zdi, da sem imel prav. Vendar ne vem, kako bo na koncu preiskave; veliko materiala še moramo prebrati, veliko ljudi bomo še zaslišali,« nam je povedal v uvodu.
»TEŠ 6 je velik korupcijski projekt«
Do obiska Velenja - kjer je bil Hanžek nazadnje kot varuh človekovih pravic pred desetletjem - je komisija opravila le eno zaslišanje. »Zaslišali smo bivša direktorja Premogovnika dr. Franca Žerdina in dr. Milana Medveda (12. novembra še Ivana Po-horca). Doslej sem s potekom raziskave zadovoljen, tudi zato, ker nam ni bilo treba zapreti seje zaradi zaupnih ali poslovnih skrivnosti. Dr. Žerdin je večino naših sumov potrdil, dr. Medved pa tudi, čeprav drugače, saj se je delal precej nevednega,« izve-
mo. Kot tudi, da je dejstvo, da je TEŠ 6 nedvomno korupcijski projekt; ne nazadnje je policija že ugotovila, da je ob gradnji izginilo 284 milijonov evrov. Kako dolgo bo komisija še delala, preden razkrije politike, ki naj bi, kot pravi Hanžek »projektu držali patronat in »štango««, pa še ni jasno. »Pregledati moramo še
se rudnik zapre leta 2018, sedaj pa je kar naenkrat zalog dovolj do leta 2054. Kot nevednež in amater lahko rečem le, da se mi to zdi čudno. Drugo vprašanje je cena premoga; dr. Žerdin je zatrdil, da nikoli ne bi podpisal cene 2.25 evra, ker je bila cena že pred leti 2.8 evra.« Termoelektrarna Šoštanj se je namreč
šanico domačega in uvoženega premoga, ki naj bi ga bilo do 10 %. Zakaj so zahtevali energetska dovoljenja za mešanico premoga, če ga niso imeli namena uvažati? To je tretja točka, ki jo je treba skozi delo komisije razčistiti,« pove Matjaž Hanžek. Doda še, da je vse bolj prepričan, da bodo največje žrtve gradnje
Pričakovano so na pogovoru z združeno levico največ govorili o preiskavi gradnje bloka TEŠ 6.
množico materiala, ga predelati. Kar nekaj dokumentov je zaupne narave in z nekaterih upamo, da bodo to oznako umaknili. Čaka nas še veliko zaslišanj. Delo smo razdelili po vsebinskih sklopih, prvi je razčiščevanje treh vprašanj, povezanih s Premogovnikom; tako ugotavljamo, ali je dovolj zalog premoga, tudi zato, ker so bili prvi načrti, da
v zameno za državno poroštvo med drugim zavezala, da cena premoga iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra. Preveriti pa bodo skušali tudi, kako je z uvozom premoga. »Veliko se je govorilo, da ga ne bo, po drugi strani pa imamo dokumente, v katerih je Ministrstvo za gospodarstvo leta 2006 potrdilo, da bodo v TEŠ 6 kurili me-
bloka 6 prebivalci Šaleške doline. »Zavajajoče je bilo, da se je ves čas govorilo, da je investicija pomembna za ohranitev delovnih mest, v resnici pa je obstajal program, imenovan »2-25«, v katerem piše, kako bodo vsako leto zmanjševali število rudarjev, od 600 zaposlenih v TEŠ pa naj bi jih ostalo samo še 200, ko bo šestica začela delovati.«
Pričakovano se je v dve uri dolgi razpravi, ki je bila na trenutke zelo ognjevita, največ govorilo o gradnji bloka TEŠ 6 in prihodnosti ogrevanja doline. Na izziv iz občinstva, da v Sloveniji ustanovijo komisijo, ko hočejo, da se nič ne zgodi, pa je povedal, da je edini cilj komisije ugotoviti, kdo so bili ljudje iz sveta politike, ki so podpirali in forsirali projekt, katerega vrednost je iz začetnih 600 milijonov, zrasla na dobro milijardo in 400 milijonov evrov. Zato primer ne bo zastaral, kot se je zgodilo pri mnogih drugih primerih, ki so jih obravnavale različne komisije. Želijo ugotoviti tudi, kateri politik je ščitil drugega, kdo vse je padel v mrežo omrežij, ki so očitno iz ozadja vodila tudi gradnjo bloka 6. Ob tem pa so prisotni priznali, da je blok 6 grajen dobro. Postavljalo pa se je tudi vprašanje, kdo je glavni krivec za to, da je trenutno ogrevanje Šaleške doline pod velikim vprašajem. Beseda je tekla še o podpisu tajnih prostotr-govinskih sporazumov, za katere so mnogi med občinstvom in tudi v Združeni levici menili, da bodo, če bodo podpisani, pomenili konec demokracije in suženjstvo velikim multinacionalkam, pa o socialnih bankah in regionalnih valutah. A so bile te teme tokrat bolj obrobne.

Pogledi svetniške skupine SDS na delovanje sveta
ANTON DE COSTA
%
Kot predsednik mestnega obora SDS Velenje in član najštevilčnejše opozicijske skupine v svetu MOV se zavedam, da je uspešnost delovanja občine odvisna od dobrega dela in sodelovanja svetnikov.
Naša svetniška skupina se je od vsega začetka odločila, da bomo konstruktivna opozicija. To pomeni, da bomo vse dobre projekte, ki so v korist občank in občanov MOV, podpirali, da pa bomo kritično spremljali vse projekte ter tudi ostala ravnanja župana in njegove ekipe. Če bomo ugotovili nepravilnosti, bomo na to tudi javno opozorili na sejah sveta MOV in v javnih občilih. Tako smo ravnali tudi do sedaj. Pri tem so nam mnogo pomagali zunanji sodelavci in strokovnjaki, ki so našo svetniško skupino prepoznali kot ekipo, ki se ne bo ustrašila izpostaviti ugotovljenih nepravilnostih pri posameznih projektih.
Kot član komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sem podpiral vse dobre kadrovske predloge in si prizadeval, da so bili podprti tudi predlogi opozicije v zvbezi s kadrovskimi rešitvami.
Moja svetniška vprašanja so bila usmerjena v turizem, predvsem sem zastavljal vprašanja, ki so bila povezana z razvojem TRC Golte, izgradnjo EU peš in kolesarske poti iz Mislinje proti Velenju ter naprej proti Savinjski dolini. Aktivno sem
sodeloval na simpoziju o perspektivi turističnih jezer v Šaleški dolini, ki predstavljajo odlično osnovo za razvoj turizma.
Naslednji sklop postavljenih vprašanj se je nanašal na izgradnjo infrastruktur-nih projektov zlasti tretje razvojne osi in energetske politike, pri kateri je naša skrb usmerjena predvsem v problematiko daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Tukaj sem sodeloval na okroglih mizah, vezanih na prej omenjeno problematiko. V obeh primerih se stvari namreč zapletajo. Zapletajo pa se tudi dogodki, povezani z begunsko, migrantsko krizo, zato smo župana vprašali, kako načrtuje reševanje težav, ki bodo nastale pri morebitnih obveznih kvotah za sprejem beguncev in migrantov v MOV.
SUZANA KAVAŠ
Takoj na začetku mandata smo ugotovili, da so s spletne strani občine Velenje umaknili arhivske posnetke sej sveta MOV. Zahtevali smo ponovno vzpostavitev arhiva, na podlagi zahtev pa je bil sprejet tudi Poslovnik o spremembah in dopolnitvah poslovnika sveta MOV. Na podlagi teh aktivnosti so ponovno vzpostavili arhive sej. Opozorili smo tudi na problematiki pri zagonu največje investicije v letu 2015 v MOV, sanacija poslovnega centra Standard in projekta Poslov-no-stanovanjski objekt Gorica. Podrobneje je bilo vse to opisano v člankih, ki
jih je objavljal tednik Demokracija. Na zadnji seji sveta MOV smo opozorili tudi na pasti, ki jih prinaša predlog Sklepa o potrditvi besedila javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj, to je definiranje osebnih porokov v najemni pogodbi. Kar lahko predstavlja veliko stisko tako za poroke kot tudi za najemnike. Za zagotavljanje plačilne discipline namreč obstajajo druge pravne poti.
V Komisiji za priznanja, katere članica sem, sem opozorila na netočne podatke, ki so bili navedeni v pobudi za častnega občana Mestne občine Velenje, torej za g. Srečka Meha. V obrazložitvi je bilo namreč zapisano, da je bil ta predsednik Izvršnega sveta MOV v obdobju od leta 1991 do 1993, čeprav vsi uradni dokumenti temu nasprotujejo. Dejstvo, da se podelitev naziva častni občan MOV argumentira z netočnimi podatki, nas je poleg ostalega privedlo do nestrinjanja z imenovanjem.
mag. ALBIN VRABIČ
V svetu MOV deluje naša svetniška skupina SDS kot največja opozicijska skupina izrazito opozicijsko. Podpremo vsako dobro rešitev, ki je koristna za vse. Opozarjamo pa na nesmotrno porabo javnega denarja in omejevanje konkurence. Aktivno delujemo še v odborih, sam delujem v odboru za področje negospodarskih javnih služb, v katerem si priza-
devam predvsem za kakovostno šolstvo.
Pri obravnavi osnutka Državnega prostorskega načrta za državno cesto Velenje - jug-Šentrupert smo zahtevali učinkovito protihrupno zaščito, še posebej za KS Pesje, ki je že sedaj zelo ogrožena zaradi rudarjenja, ker leži v neposredni bližini odkopa.
Vedno smo odprti za pobude občank in občanov. Tako smo, na primer, prisluhnili stanovalcem na Cankarjevi 2, ki so nas opozorili na nevzdržne razmere, ki so nastale po načrtno poškodovanem dohodu na promenado. Od župana in njegove strokovne ekipe smo na svetu dvakrat zahtevali povrnitev površine v prvotno stanje. To se je pred kratkim uresničilo. Nepopravljene pa so ostale še načrtno poškodovane dohodne površine na promenado pri Delavskem klubu in pri sodišču, ki so nevarne za pešce, še posebej v zimskem času. Na to bomo še opozarjali in zahtevali ukrepanje.
SIMONA TUŠAR, mag.
V sklopu svojih svetniških zadolžitev sem aktivna v Odboru za okolje in prostor. Zato sem na sejah izpostavljala predvsem tematike, povezane z našim bivalnim in naravnim okoljem. Iz sklopa pripomb in predlogov, ki jih je izrekla naša svetniška skupina, bi tako omenila podan predlog podjetju Simbio za izboljšanje okoljske ozaveščenosti in vsto-
MO Velenje
SDS
pu občine v mednarodni program Zero Waste ter poziv k spoštovanju okoljske zakonodaje, ki občino zavezuje k sanaciji odlagališča v bližini jezera. Odlagališče bi moralo biti namreč sanirano do konca letošnjega leta, a kljub temu za to področje še vedno ni izdelanega niti sanacijskega načrta, kršenje zakonskih določil pa bo prineslo finančne posledice, ki bodo še dodatno bremenile občinski proračun.
Od vseh naših obrazložitev glasu je bila pozitivno sprejeta samo pripomba na Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov v turizmu, v katerem so s pravilnikom želeli financiranje omejiti le na turistična društva, ki so včlanjena v turistično zvezo Velenje, z izjemo oseb, ki se ukvarjajo z organizacijo silvestrovanj na prostem. Sami pa menimo, da mora o upravičencih sredstev odločati kakovost prijavljenega projekta, pri čemer članstvo v zvezi ne sme biti izključujoči pogoj. S svojim predlogom smo tako prispevali k razvoju turizma, ki pomembno prispeva k družbeno-ekonomski rasti občine.
Zahvaljujemo se Vam, ki ste nas podpirali in bodrili v preteklosti, in upamo, da nas boste tudi v prihodnje in nam na naši spletni pošti velenje@sds.si posredovali številne predloge, vprašanja in pobude. Hvala Vam.
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 8
8	MLADI	««SflAS	19. novembra 2015
Evropo gradijo z mladinsko participacijo
Občine sedmih evropskih držav na medsebojnih obiskih izmenjujejo ideje - Spodbujajo izvajanje mladinskih programov
A
o
r
Tina Felicijan
Velenje, 10.-12. november - V
okviru programa Evropa za državljane je Velenje obiskalo 15 predstavnikov sedmih manjših občin iz Madžarske, Romunije, Italije, Cipra, Latvije in Španije, gostil pa jih je Mladinski center Velenje, ki je prav tako udeležen v projektu Building Europe through youth participation. »Manjše občine se želijo naučiti, kako aktivirati mlade, kako dvigniti njihovo zavest o načinih in pomenu vključevanja v procese odločanja ter priprave in uresničevanja različnih strateških dokumentov,« je direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pri-tržnik pojasnil namen srečanj, ki vsakič potekajo v drugi občini.
Ker je mladinska politika v Velenju dobro načrtovana in tudi izvajana, so obiskovalci tu spoznavali organizacijske strukture mladih, strateške dokumente in mladinsko infrastrukturo, zaradi bogatih izkušenj s pridobivanjem denarja iz mednarodnih razpisov pa so predstavili tudi evropske programe za sofinanciranje.
Dobili ideje in motivacijo
Nad Velenjem je bila navdušena Maria Dolores Gomez Escobar iz Španije: »Mislim, da je to čudovito mesto za mlade, ker lahko imajo toliko počnejo, imajo toliko prostorov. Pri nas mladi teh možnosti nimajo. Po eni strani sami niso organizirani, po drugi pa jih občina ne spodbu-
ja,« razlaga. Čeprav je dobila veliko idej, se zaveda, da jih sama ne bo mogla uresničiti, v povezo-
vanje mladih in podporo občine pa dvomi. Predstavnico italijanske obči-
ne Castel Bolognese Laura Lom-bardi so navdihnile možnosti za mednarodno povezovanje in s tem širjenje strpnosti med kulturami, ki jih nudijo evropski programi. Zato namerava informacije, ki jih je dobila na obisku v Velenju, tudi glede oblikovanja lokalne mladinske politike, predati občinski upravi in spodbuditi mlade, da zgrabijo vajeti in si odprejo priložnosti. »Spoznala sem, da mora občina imeti voljo za organizacijo mladinskih aktivnosti. Če te volje primanjkuje, je uresničevanje mladim onemogočeno. Občina mora biti široko-gledna in sprejemati izzive. Tega pa nam primanjkuje - ker smo majhna občina, pa tudi zaradi miselnosti naših določevalcev,« razlaga, njen kolega Andrea Po-
letti pa dodaja: »Nimamo prav veliko zaupanja v naše institucije. Kar smo se tu naučili, je to, da moramo z močno voljo uresničevati svoje želje in biti učinkoviti.«
Dobro izkušnjo je imel tudi Gido Casba iz Romunije, ki je povedal, da so mladi v njegovi občini sicer aktivni, a organizacije med sabo nimajo najboljših odnosov, infrastrukturo pa je zaradi pomanjkanja denarja težko vzdrževati in razvijati. Zato bo prakse, ki jih je spoznal v Velenju, predstavil v domačem mestu in upa, da bodo mlade in občino motivirale za ustvarjanje boljših pogojev za razvoj mladine.
Uspehi velenjskih gimnazijcev
Odlični logiki ...
Tekmovanje iz znanja logike je med dijaki Gimnazije Velenje zelo priljubljeno. Vsako leto se tekmovanja udeležujejo v velikem številu in dosegajo lepe rezultate, letos pa so se še posebej izkazali. Na šolskem tekmovanju je letos na naši šoli sodelovalo kar 113 dijakov, 46 jih je doseglo bronasto priznanje. Državno tekmovanje je potekalo 7. novembra na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo več kot 600 dijakov iz vse Slovenije, ki so tekmovali v štirih skupinah, glede na letnik šolanja. Iz naše šole se je na državno tekmovanje uvrstilo 11 najbolje uvrščenih na šolskem
4. letnika. Vsem tekmovalcem Gimnazije Velenje čestitamo za izjemne uspehe.
Silvestra Jevšenak, mentorica krožka logike
... in zmagovite debaterke
Na letošnjem drugem debatnem turnirju za srednješolce, ki je potekal 14. novembra v Ormožu, je debatna ekipa Gimnazije Velenje pustila za seboj konkurenco vseh 23 ostalih slovenskih gimnazijskih ekip in osvojila prvo mesto.
Zmagovalno ekipo so sestavljale tri gimnazijke: Taja Oblišar (3. U) ter Karin Turner in Nika Jelen (obe prvi letnik), pripravljale pa so se pod men-
Od leve proti desni: Tadej Glinšek, Tjaša Srotič, Neja Kotnik, Miha Rožič, NejcZajc, Tilen Pelko, Gašper
Ladinek, Vid Stropnik, Špela Zlodej, Ajda Frankovič, čepi Luka Jevšenak
tekmovanju. Na krožku in tudi doma so se ti dijaki zavzeto pripravljali in rešili veliko zahtevnih logičnih in lingvističnih nalog. Njihovo delo se odraža z odličnimi rezultati na državnem tekmovanju, saj so se kar štirje dijaki uvrstili med 10 najboljših v Sloveniji. Med dijaki prve-
ga letnika se je najbolje uvrstil Tadej Glinšek, ki je dosegel 8. mesto in si priboril zlato priznanje. Neja Kotnik in Tjaša Srotič, prav tako dijakinji prvega letnika, sta prejeli srebrno priznanje. Najboljši rezultat je uspel dijaku drugega letnika Luku Jevšenaku z uvrstitvijo na 3. mesto in prejetim zlatim priznanjem. To si je priboril tudi Nejc
Zajc z odličnim 5. mestom. Gašper Ladinek in
Miha Rožič sta prejela srebrno priznanje. Med dijaki tretjega letnika si je z doseženim 10. mestom zlato priznanje priborila Ajda Frankovič. Srebrno priznanje je prejela tudi dijakinja 4. letnika Špela Zlodej. Državnega tekmovanja sta se udeležila še Tilen Pelko, dijak 3. letnika, in Vid Stropnik, dijak
torstvom mag. Nataše Makovecki. Nika Jelen je na tem turnirju med vsemi debaterji v slovenščini zasedla tudi odlično 5. mesto.
Na turnirju so se debaterji pomerili v treh deba-tnih krogih. V prvih dveh so razpravljali na vnaprej pripravljeno temo Podpiramo genski inženiring za izboljševanje človeka. Tema zadnjega, nepripravljenega debatnega kroga, pa se je dotikala problematike obveznega testiranja na droge v naših srednjih šolah.
Debatiranje na Gimnaziji Velenje ima že večletno tradicijo in je visoko cenjena veščina, ki vse bolj pridobiva priljubljenost tudi med našimi gimnazijci. Letos se na Gimnaziji Velenje resneje ukvarja z debatiranjem rekordno število dijakov (18), po zadnjem uspehu sodeč zelo uspešno.
a Nataša Makovecki, mentorica debatnega krožka na Gimnaziji Velenje
Tradicionalni slovenski zajtrk
Jutri (v petek) bo po slovenskih osnovnih šolah in v vrtcih potekal tradicionalni slovenski zajtrk, hkrati pa bo to tudi dan slovenske hrane. Živila, ki jih bodo dobili otroci in učenci za zajtrk, bodo mleko, maslo, kruh, med in jabolka.
Namen vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, katerega pobudnica je bila Čebe-
larska zveza Slovenije, je izboljšati zavedanje o namenu in pomenu lokalno pridelane hrane za zdravje, samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo.
V akcijo se vsako leto vključijo tudi nekatere kmetije, pridelovalci hrane ter čebelarji iz Šaleške doline. Na velenjski izpostavi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so povedali, da se vrt-
ci in šole sami dogovarjajo oziroma poiščejo dobavitelje živil. Običajno so to tisti, ki jih sicer oskrbujejo z določeno hrano.
Čebelarska zveza Slovenije, ki je tudi pobudnica evropskega medenega zajtrka in svetovnega dneva čebel, pa bo danes (v četrtek) organizirala še »slovensko kosilo.«
a tp

o
POLNA NOČ POPUSTOV
LATE NIGHT SHOPPING**
PETEK, 20. NOVEMBER 2015, OD 20. DO 24. URE ciiv^park clti^center iiilifiiinifil
Vse najboljše	Nakupovalno središče Maribora

POLEPŠA DAN
**NOČNO NAKUPOVANJE
* SKUPNI NAGRADNI SKLAD NAKUPOVALNIH SREDIŠČ CITYPARK, CITYCENTER IN EUROPARK. NAGRADNI SKLAD SE ENAKOVREDNO RAZDELI MED NAKUPOVALNIMI SREDIŠČI.
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 9
19. novembra 2015
«»SÜAS
kultura
9
Ramizove pesmi prepričale Koroško
Pliberk, Velenje, 8. novembra - Velenjčan Ramiz Velagic, član Šaleškega literarnega društva Hotenja, je na dvojezičnem literarnem natečaju Koroška v besedi, ki ga je razpisalo mesto Pliberk. dosegel prvo mesto v poeziji. Svečana podelitev plaket mesta Pliberk je bila v nedeljo, 8. novembra, v muzeju Wernerja Berga v Pliberku. Med 83 literarnimi ustvarjalci iz Avstrije, Nemčije in Slovenije je mesto Pliberk podelilo dvanajst častnih listin, štiri za prvo in drugo mesto v poeziji in prozi in osem za odlično poslano delo. Med temi nagrajenci je bila tudi Milojka B. Komprej članica šaleških literatov, kije prejela častno listino za prozo.
Prispevke za natečaj so avtorji oddali anonimno v letošnjem juliju. Ocenjevala jih je šestčlanska komisija, ki je tudi določila vrstni red nagrajencev. Pobudnica projekta, ki traja že nekaj let, je Eva Verhnjak Pikalo iz Velikovca. Lani je bil Ramiz Velagic med nomini-ranci, letos pa mu je uspelo odlično prvo mesto.
Visoko priznanje, ki ga je prejel Ramiz Velagič za opus osmih ljubezenskih pesmi, je nagrada in potr-
ditev za njegovo dolgoletno ustvarjanje, kije v slovenskem prostoru prepoznano pri šaleških literarnih ustvarjalcih in v udejstvova-nju pri projektu Sosed tvojega brega, ki ga vodi JSKD Slovenije. Ramiz Velagič je izdal dve samostojni pesniški zbirki, bil pa je že večkrat nagrajen. Živi in ustvarja v Velenju, slovenščina mu je kljub temu, da je rojen v bivši Bosni in Hercegovini, prvi materni jezik. Nagrajena dela bo mogoče prebrati na spletni strani www. bleiburg.gv.at, objavljena pa bodo tudi v literarni reviji Rastje pri društvu avstrijskih pisateljev. ■ MBK

Knjižnice povezujejo
Velenje, 20. novembra - Jutri bo dan slovenskih splošnih knjižnic. V preddverju Mestne knjižnice Velenje bodo od 15. do 19. ure praznovali. Naslov letošnjega praznovanja je Knjižnice povezujejo. In ker tudi Knjižnica Velenje že vrsto let uspešno
povezuje najrazličnejše skupine ljudi, so letos ob njihovem prazniku k sodelovanju povabili nekatera društva in organizacije, ki so aktivni v Šaleški dolini. K sodelovanju so povabili društvo Bravo, Zaposlitveni center Gea, Univerzo za III. življenjsko ob-
dobje, Gobarsko društvo Ma-rauh, zeliščarsko Kato Laštro, Društvo podeželskih žena, planinsko društvo, Društvo za boj proti raku in velenjsko rodoslov-no skupino. Vabijo vas, da praznujete z njimi.
a bš
Prijateljstvo Arpada Šalamona
Slovenske Konjice, 12. novembra - V Veliki galeriji Kulturnega doma Slovenske Konjice so minuli četrtek odprli razstavo 'Prijateljstvo' pedagoga in umetnika Arpada Šalamona. Razstavo Šalamonovih del, ki jih je avtor ustvaril že pred desetletji, a so iz osebnih razlogov ostala v njegovi mapi, so dopolnjevala dela Jožeta Horvata - Jakija. Dogodku na pot je nekaj besed spregovorila direktorica knjižnice Renata Klančnik, ki je poudarila pomen velikega umetnika za konjiški prostor. V imenu prijateljstva in za prijatelja je pesem prebral Ve-lenjčan Josip Bačič Savski, dogodek pa so s priložnostno glasbo
obarvali učenci konjiške glasbene šole. Izredna iskrivost duha in besede Arpada Šalomona, ki je pred kratkim praznoval svojih 85 let, je zaokroževala dogajanje na odprtju razstave, ki jo je postavila njegova soproga in hkrati iskrena prijateljica Heda Vidmar.
Arpad Šalamon, rojen v Subo-tici madžarskim staršem, je likovni pedagog, ki je bil od 1976 do 1988 zaposlen na Zavodu za urbanizem Velenje. Je tudi soustanovitelj društva modelarjev ter eden vodilnih članov DŠL Velenje. Od leta 1992 je dejaven v Društvu konjiških likovnikov ter član več mednarodnih zdru-
ženj s področja umetnosti. Dejaven je tudi humanitarno. Ustvarja v različnih slikarskih tehnikah s poudarkom na grafiki. Že nekaj let je selektor likovnega natečaja za šolarje Plakat miru, ki ga organizira Lions klub Konjice. Sodeluje na razstavah po vsem svetu in je prejemnik številnih nagrad, diplom in priznanj doma in v tujini.
Poleg njegovega izrednega ustvarjalnega opusa ga dela izjemnega njegov izredni smisel za humor, sočutje in tankočutnost, s katero si gradi čudovita prijateljstva.
a Milojka B. Komprej
»Franc, a že spet greš?«
Za Franca Šteharnika iz Gaberk pravijo, da je človek s posluhom za soljudi v stiski in širokega srca. To med drugim dokazujejo akcije zbiranja pomoči za konkretne posameznike in družine, saj je njihov pobudnik in tudi organizator. Pred nedavnim za Društvo operiranih na srcu Medicor Izola. »Tu sem bil operiran na srcu pred tremi leti, zato sem član upravnega odbora omenjenega društva. Na zadnji seji smo razpravljali o težavah nekaterih članov glede udeležbe na izletih. Ker imam dolg jezik, so me hitro določili za organizatorja zbiranja pomoči za nakup invalidskega vozička. Akcija je uspela,« je pojasnil. Uspela ni samo ta, še mnoge druge. A njihov rezultat, dodaja, ne bi bil tako dober, če mu ne bi pri tem pomagali dobri ljudje, obrtniki, podjetniki, tudi nekatera podjetja v Šaleški dolini, na vrata katerih je potrkal.
Od kod mu čut za dobrodelnost? Solze so mu orosile oči ob obujanju spominov na svoje otroštvo in mladost. Nič, pravi, ni imel od njiju. Mati ga je kot leto in pol starega fantiča dala v rejo
na kmetijo v Slovenj Gradcu. Star 14 let se je zaposlil v tamkajšnji tovarni meril in tam spoznal ostale brate, ki se pred tem sploh niso poznali. Po 2 letih dela v tovarni je priskočil na pomoč bratu »knapu« pri gradnji hiše v Gaberkah. Tu je spoznal svojo družico in si ustvaril družino. »Ko sem si malo uredil življenje, sem se odločil, da bom po svojih najboljših močeh pomagal ljudem v stiski. To počnem še danes in bom počel, dokler bom lahko.«
Po prihodu v Gaberke se je pridružil gasilcem in bil skoraj dve desetletji hišnik v gasilskem domu. To delo je opravljal tudi po tem, ko se je družina preselila v svoj dom. Njegovo ime najdemo med ustanovitelji PKG - Pustnega komiteja Gaberke, ki se je kasneje združilo s Kulturno-turističnim društvom Kulturnica Gaberke. Od leta 2000 je njegov predsednik. Kravje dirke, ki so jih organi-
Franc Šteharnik: »Ne morem biti pri miru. Če lahko komu pomagam,
zakaj ne bi.«
zirali 13 let, so bile njegova ideja. Zaradi protesta društva proti mučenju živali so jih prenehali organizirati. Milo se mu je storilo, ko se je vozil mimo starega gasilskega doma, kjer so rasle koprive. Ocenil je, da bi Lesjakov kozolec, ki je bil predviden za rušenje, sodil na ta prostor, kar se je ob pomoči mnogih drugih tudi zgodilo. Danes je prijeten prostor za prireditve, srečanja krajanov, ostale oblike druženja. »Z njim imamo v sodelovanju z velenjskim ERICom še načrte.« Ponosen je na maketo ob njem, kjer je moč videti, kaj seje dogajalo v Družmirju. Ponosen na učno gozdno pot, ki se vije mimo njega in na kateri je kar 22 različnih dreves. V zadnjem času Kulturnica skupaj s Studiom Mozaik ter enoto vrtca v Gaberkah pripravlja DVD z naslovom Ko zadiši kruh po domači rženi moki. Predstavitev želijo izvesti prihodnje leto. Pred tem so že posneli film o domačih kolinah, stiskanju jabolk, za naslednje leto snujejo film o starih šegah, povezanih z lesom Pa sledijo člani upravnega odbora njegovim idejam? Širok nasmeh je povedal vse. »Ja, dobro vozimo. Tudi sedaj, ko pripravljamo prireditev Veselo nedeljsko popoldne. Če nimaš programa, se tudi na razpis občine za pridobitev sredstev za dejavnost ne moreš prijaviti.«
Franc je član tudi vseh ostalih društev v kraju, kar kaže, da mora biti »stalno v gibanju«. Njegovi domači ga pri tem podpirajo, čeprav mu tu in tam žena reče: »A že spet greš?«. Zelo bi bil vesel, če bi krajani trud društev bolj cenili, kot ga. Tako pa jih je težko »prestaviti« od doma. »Ljudje so preveč zaprti vase. Meni pa je užitek delati s takimi, ki mi prisluhnejo in mi stojijo ob strani.« Poleg omenjenega ga osrečujejo še sprehodi, nabiranje gob, z nestrpnostjo pričakuje, da si bo lahko kmalu spet nadel obleko Božička in bil eden od dobrih decembrski mož.
■ Tp
OBČINA ŠOŠTANJ KRAJEVNA S KUPNOST ŠOŠTANJ MATEJA KUMER PUP VELE NJE d. d.- SIMON OGRIZEK DRUŠTVO ZA OŽI V1TEV MESTA ŠOŠTANJ ZAVOD ZA KULTURO ŠOŠTANJ
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 10
10
kultura
»»^AS
19. novembra 2015
Vikend premier - ples, igra, lutke
Tri premiere ob 55-letnici doma kulture Velenje - Pripravljajo jih domači ustvarjalci -Plesna predstava Mejna črta, igra Vse o Šejkspiru in lutke Romeo in Julija
ALTIERMATOR
Velenje, 19. novembra - V nedeljo, 29. novembra, bo minilo natančno 55 let od odprtja danes osrednjega velenjskega kulturnega stičišča. Velenjski kulturni dom se arhitekturno umešča med vidnejše modernistične objekte v Sloveniji, v njem pa danes domuje Festival Velenje. Ob letošnji obletnici že vse leto pripravljajo manjše dogodke, praznovanje pa bodo zaokrožili s kar tremi premierami domačih ustvarjalcev. Nocoj bodo pripravili novembrski pogovor v ciklu »Zgodbe neke hiše«. Tatjana Vidmar bo v mali dvorani doma kulture gostila člana Fotokluba Zrno Staneta Jeršiča in Aljošo Videtiča.
»Odločili smo se, da ne bomo delali klasične proslave, ampak bomo ob obletnici raje predstavili ustvarjalnost ljudi, ki ustvarjajo prav v naši hiši. Ob obletnici pripravljamo pester vikend premier s treh različnih umetniških
področij. Kar dve deli sta Shakespearovi, saj mineva 400 let od njegove smrti,« nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Začeli bodo v četrtek, 26. novembra, ko bo na velikem odru plesna predstava
)
Festival Velenje je v letu 2015 oblikoval tudi priložnostni logotip, ki zaznamuje 55 let doma kulture Velenje.
Mejna črta (Borderline) Plesnega teatra Velenje. V soboto, 28. novembra, bo Kulturno društvo Gledališče Velenje odigralo parodijo Vse o Šejkspiru, na dan obletnice, v nedeljo, 29. novembra, pa bo na odru male dvorane lutkovna predstava Romeo in
Julija v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. »Predstava Mejna črta (Borderline) pripoveduje zgodbo o prestopanju in preseganju mej v človeških odnosih. V predstavi se šest plesalk igra z odnosi, ki jih zaznamuje nihanje med otopelostjo, ljubeznijo in sovraštvom do drugega,« doda sogovornica. Koreografijo je pripravila Nina Mavec Krenker, zgodbo pa soustvarjajo plesalke Lucija Boruta, Polona Boruta, Jerica Fras, Ana Marija Kralj, Mateja Rožič in Tjaša Šuligoj. V drugi premieri (KD Gledališča Velenje) bodo v eni uri in dvajsetih minutah štiri igralske trojke predstavile 37 Shakespearovih iger. »Predstava ne bo temeljila na izboru znanih odlomkov iz zakladnice največjega svetovnega dramatika, ampak bo Shakespeara predstavila zabavno, pa-rodično, interaktivno. Pri tem bodo igralci v dogajanje na odru vključili tudi gledalce,« izve-
mo. Igro je režiral Kajetan Čop, priredbo dela je naredila Alice Čop, igralsko zasedbo pa sestavljajo Noemi Čop, Špela Skaza, Amadej Šuperger, Zoja Lešnik, Vid Hrovat, Bojan Domazet, Urban Hrastnik, Nejc Škorjanc, Miha Šilc, Matej Mraz, Peter Iršič in Karli Čretnik.
Na premieri hišnega lutkovnega gledališča Romeo in Julija se bodo zabavali najmlajši obiskovalci kulturnih prireditev. V uprizoritvi prirejene mojstrovine Williama Shakespeara bodo lahko spremljali čaranje kraljice vseh vil po imenu Maba, v igri pa ne bo manjkal usodni ljubezenski zaplet med Romeom in Julijo. »Prav zanimivo bo videti, kako bodo tragično ljubezensko zgodbo sprejeli najmlajši,« pravi Pokornyjeva. Avtorski scenarij je delo Alice Čop, lutke pa bosta vodila Vanja Kretič in Mitja Švener.
a Bojana Špegel
Glasbena klasika v Velenju
Duo Claripiano spet na velikem odru velenjske Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega
Dr. Franc Križnar
Slovenska umetnika klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sta v klarinetno-klavir-skem Duu Claripano že gostovala na velenjski glasbeni sceni (2000), sta se tokrat (17. nov.) spet vrnila nanj. S tem, da sta na letošnjem drugem abonmajskem koncertu KLASIKE aktualne 11. sezone Festivala Velenje igrala povsem drug spored. Saj sta medtem (2014) obhajala svojo 20-letnico več kot uspešnega nastopanja, snemanj in izdaje plošč doma in na tujem. Kljub mladosti, so njuni raznovrstni, zlasti pa še umetniški (interpre-tacijski) dosežki naravnost osupli.
Njun tokratni spored je prinesel glasbo za klarinet in klavir z evropske in slovenske glasbene scene: Francoz Camille Saint Saens, Nemec Robert Schumann, malo znani Norvežan Trygve Madsen, Slovenc Črt So-jar Voglar in Poljak Witold Lu-toslawski. Če je šlo v prvih štirih delih za sonatnost, fantazij-skost in sonatinskost v glasbenih
oblikah, je šlo v nadaljevanju in zaključku še za preludije. Trdnost ansamblove zasedbe med klarinetom in klavirjem je bila torej vsaj po zunanji pripovedi dokaj zmehčana. Pričetek je bil v klasično obarvanem 4-stavč-nem francoskem opusu C. Saint Saensa (1835-1921; Sonata,
op. 167; 1921). Poleg zunanjih oblikovnih in kontrastnih obrisov v tempih, sta oba umetnika posegla v tako značilno francosko briljanco enakovredno v obeh partih: klarineta in klavirja. Zunanji (nemški) kontrast pa je predstavljala 3-stavčna Schu-mannova (1810-1856) Sonata,
op. 105, št. 1 (tudi za violino in klavir; 1851/52). Predstavljala je še eno in to povsem drugo podčrtavanje zvočnih vizij slovitega romantika. Naš skladatelj Č. Sojar Voglar (roj. 1976) je svojo Sonatino Alterum tantum/ Še (vsaj) dvakrat toliko! že lani posvetil umetnikoma ob njuni 20-letnici. Po več kot uspešni prvi izvedbi je njena kvaliteta, s tem pa tudi že popularnost bolj z dejstvi kot pa s teorijo več kot potrjena. Komaj kaj znano delo Sonata, op. 23 (1980) še manj znanega Norvežana T. Madsena (roj. 1940), vendar iz Griegove skladateljske šole pa je bila neke vrste most med modernizmi našega Sojarja Voglarja in Luto-slawskega. V njegovem mladostnem delu (Lutoslawski; 19131994) - (Pet) Plesnih preludijev (1954) sta umetnika podčrtala vso neoklasicistično orientirano in z ljudsko glasbo spojeno sodobno zvočno pisavo. Njun po-ustvarjalni lok pa je tudi tokrat trajal prav do zadnje note; tudi še v edini dodatek: Richard Strauss, Vsi sveti.
Postati prepoznavno kulturno središče
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki delujejo 4 kulturna društva, od tega sta najbolj prepoznavni kulturni društvi Šmartno ob Paki in Gorenje. Odbor za negospodarske javne službe Občine Šmartno ob Pa-ki je na nedavni seji obravnaval osnutek strategije razvoja kulture v lokalni skupnosti za obdobje 2015-2020. V njej med drugim
objavlja analizo stanja v lokalni skupnosti v kulturi ter predlagane razvojne cilje do leta 2020.
Analiza je pokazala, da ima občina zelo dobro razvito ljubiteljsko kulturo, ki ji bo potrebno tudi v prihodnje stati ob strani s primerno infrastrukturo. Kot zagotavljajo na občinski upravi, imajo v predalu že izdelan projekt prenove kulturnega doma v
Šmartnem ob Paki in z njim čakajo na primeren razpis za pridobitev nepovratnega denarja. Prav tako analiza kaže, da bo treba v prihodnje še več pozornosti nameniti vključevanju mlajših generacij v delovanje kulturnih društev (pod okriljem šmarške-ga deluje 10 skupin).
Cilj, ki ga želi doseči občina v kulturi, je postati prepoznav-
no kulturno središče, ki z dobro kulturno infrastrukturo, ohranjeno kulturno dediščino ter pestro kulturno ponudbo bogati življenje občanov in obiskovalcev.
Pripombe na strategijo lahko podajo tudi občani, saj je ta v dvomesečni javni obravnavi.
■ Tp
Re - štart
Urban Novak
Popolnoma nemogoče je v teh časih zaobiti eno najbolj aktualnih tem zahodnega sveta. Migracij. Ali po domače povedano -beguncev. Ne skrbite, ne mislim razpredati o njihovih usodah ali pomenu njihovega prihoda ali morebiti celo o porušeni Evropi. To so teme, ki jih lahko v medijih sledite ter prebirate vsak dan. Bolj me zanima, kaj takšna migracija, takšen nenadni pritok ljudi pomeni za naš urbani prostor. Ali bomo čutili posledice tudi v našem vsakdanu, na najbolj enostavnih stvareh?Ali se bodo spremenile zakonitosti urejanja prostora ali se bo morebiti spremenil pristop k arhitekturi? Kaj se lahko od beguncev in njihovega načina življenja naučimo?Kje moramo potegniti meje in tudi pri oblikovanju prostora ohraniti naš način življenja?
Najprej o migracijah in migrantih. Povečini za vsakim migran-tom stoji žalostna zgodba, pred njim pa negotova usoda. A mi-granti imajo nekaj, kar je lahko poučno in koristno tudi za starajoče družbe demokratičnega sveta. Kaj? Pripravljenost začeti znova. Lastnost, ki je skupna vsem migrantom, tako vojnim, političnim kot ekonomskim. V tej lastnosti sta si mladi Slovenec, ki ekonomsko migrira v recimo Švico, in mladi Sirijec, ki beži pred vojnim razdejanjem v svoji domovini, popolnoma enaka. Njuna pripravljenost začeti znova v novem okolju je osnovni pogoj za migracijo in obenem dober razlog za bogatenje okolja, v katerega bosta odšla. Če premislimo in pogledamo, iz kakšnih okolij prihajajo k nam begunci, so ta seveda neprimerljiva z okoljem, v katerem bivamo mi. Odsotnost osnovne infrastrukture (bolnice, šole, trgovine...) bode v oči in govori o tem, da je pomanjkanje veliko. Vendar način življenja, kakršnega so begunci poznali doma, lahko prinaša pozitivne vplive tudi v našo družbo. Njihova okolja temeljijo na manufakturah in majhnih podjetnikih, malodane rokodelcih, ki opravljajo vlogo nosilca gospodarstva. Iz našega zornega kota je to danes mogoče zaostal svet, a vendar svet, v katerem so človeške vezi veliko bolj žive, prisotne in trdne. Razdrobljenost malih podjetnikov seveda pomeni nekaj več časa pri vsakodnevnih opravilih, a je zato mesto živo in glasno. Zato se vsak obiskovalec rad ustavi na tržnicah, kjer je na srečo tak utrip tudi v demokratičnih družbah še vedno mogoče videti. Kljub zakonitostim tržnega gospodarstva, ki narekujejo racionalizacijo in s tem temu primerno gradnjo ogromnih nakupovalnih središč, se lahko iz omenjenega poskušamo veliko naučiti. Ko se soočamo z izzivom gradnje mest in urbanih površin, nam bi pravzaprav moralo biti v opomin vedenje, da mesta sestavljajo ljudje in ne velike stavbe. Vsakodnevni stiki med ljudmi, prijaznost in ustrežljivost, ki jo lahko nudijo majhni obrtniki se ne morejo primerjati z nizkimi cenami v velikih nakupovalnih centrih. Če bodo zmagovale nizke cene v ogromnih trgovinah, nas čaka le še družba samosvojih, vase zaprtih ljudi s palci na svojih elektronskih napravah, ki hite drug mimo drugega.
Kaj se zgodi družbam, ki se s problemom migracij ne spoprimejo resno in odgovorno? Vzemimo za primer najaktualnejši primer - Francijo? Država, ki se še od svojih kolonialnih časov spopada z velikim številom migrantov v iskanju svojega boljšega jutri. Država, ki se je v preteklosti odločila migrante naseliti v ogromne stanovanjske bloke, komune in naselja. Država, ki si danes v te iste bloke, komune in naselja ne upa več vstopiti, saj so postali država znotraj države. Nihče se ni ukvarjal z migranti, preprosto naselili so jih v povečini novo zgrajene nastanitve in jih nato tam tudi pozabili. Danes pa je prepad med francosko družbo in tam živečimi migranti ogromen. Velik potencial vseh teh ljudi je enostavno odneslo nerazumevanje in predvsem neukvar-janje z njimi.
Pri reševanju vprašanja nastanitve vseh novih beguncev se bodo zahoda mesta srečevala z logistično zahtevnimi težavami, ki jih bodo morala reševati izjemno hitro. In pri tem si ne smemo privoščiti napak, saj lahko zgrešene odločitve pri snovanju novih predelov mest pomenijo bolj temeljite družbene spremembe, kot bi si morebiti želeli.
Če se bomo želeli spoprijeti s stanjem sodobnega sveta in vsemi posledicami, ki jih ta prinaša, se moramo najprej odgovorno obnašati do svojega okolja. Se od migrantov, predvsem od njihovega načina bivanja, tudi kaj naučiti ter jim predvsem pokazati, da znamo ločiti svoj in njihov svet ter pri tem postaviti trdne meje, ki bodo ohranjale naš način življenja. V tem trenutku sicer precej napisanega velja za velike metropole Evrope, a kot smo nekoč od daleč gledali velike nakupovalne centre, ki jih danes poznamo tudi mi, tako se lahko že jutri z vsemi naštetimi izzivi ter težavami spopademo sami.
■
■
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 11
19. novembra 2015
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Rock šok
Vsako sredo ob 18. uri je na sporedu Radia Velenje glasbena rubrika Rock šok. Že 16. sezono jo vodi in pripravlja Igor Ku-kovec.
Sam, pravi, je velik oboževalec in poslušalec te zvrsti glasbe še od osnovnošolskih let dalje. Kot dijak je bil nekaj časa tudi član rock skupine, a so prišli časi, v katerih si je zastavil drugačne cilje in »obesil muzicira-nje na klin«. Vez z omenjeno glasbo, izvajalci, novostmi na tem področju tako ohranja v omenjeni radijski rubriki. »Slovenska rock scena je na evropski ravni, v primerjavi z drugimi glasbenimi zvrstmi v domačem prostoru pa je tako po produkciji kot kakovosti nad povprečjem,« meni Igor.
V radijskem studiu na Starem trgu v Starem Velenju gosti skupine glede na njihovo popularnost, pozoren je na novosti, ki jih
pripravljajo. »Ker je glasbenih oddaj o rocku zelo malo v Sloveniji, nimam težav glede gostov. Ti se radi odzovejo, poslušalci pa, upam, slišijo informacije, ki jih v zvezi z glasbo ali samo skupino zanimajo.« Za zdaj gosti slovenske rock izvajalce, v studiu pa bi si želel imeti za sogovornike tudi predstavnike tujih rock skupin. Domačih izvajalcev je veliko, sam pa »prisega« na Mi2, Sidd-harto, Dan D. Od tujih pa ... »Če imam možnost povedati le za enega, je to industrijskometalna skupina Rammstein.«
Konceptu oddaje namerava ostati Igor zvest tudi v prihodnje, prav tako se bo trudil, da bo s čim več zanimivimi informacijami ter sogovorniki zadovoljil ljubitelje rock glasbe tudi v družbi z Radijem Velenje.
■ Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ORLEK - Fešta
2.	MAGAZIN - Maskara
3.	ONE DIRECTION - Perfect
Zasavska zasedba Orlek predstavlja svoj novi single Fešta. Skupina sicer pridno pripravlja svoj novi album, za pokušino pa so izdali novi single. Tokrat so se poigrali s znano pesmijo irske skupine The Pogues Fiesta, ki so jo prilagodili svojemu značilnemu slogu in opremili s čisto svojim besedilom.
Igor Kukovec: »Rock skupin je v Sloveniji precej, prav tako pa tudi ljubiteljev tovrstne glasbe.«
GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
Prince na solistično klavirsko turnejo po Evropi
57-letni ameriški glasbenik Prince je napovedal solistično evropsko turnejo, na kateri bo ob igranju na klavir prepeval svoje skladbe. Na turnejo se bo odpravil 21. novembra, nastopil pa bo v dvanajstih evropskih državah. Turnejo z naslovom Prince Spotlight: Piano and a Microphone, bo začel 21. novembra na Dunaju, sklenil pa jo bo 22. decembra v Bruslju. To bo prvič, da se bo glasbenik predstavil v tako intimni izvedbi. Prince, ki slovi po svojem falzetu in kot virtuoz na kitari, je na dosedanjih turnejah vedno nastopal skupaj s spremljevalno skupino. Prince bo na klavirju izvedel po štiri koncerte v Veliki Britaniji in na Švedskem, nastopil pa bo še v Avstriji, na Danskem, Nizozemskem, Norveškem ter v Franciji, Španiji, Nemčiji, Italiji in Švici.
Slovenija bo sodelovala na Evroviziji 2016
Slovenija bo tudi prihodnje leto sodelovala na Evroviziji, ki bo maja v Stockholmu. TV Sloveni-
ja se je, kot so sporočili z zavoda, na tekmovanje že prijavila, ta mesec pa namerava objaviti razpis za Emo, na kateri bodo februarja 2016 izbrali predstavnika, ki bo potoval na Švedsko. Evrovizija 2016 bo potekala sredi maja v stockholmski športni dvorani Globen. Predizbora bosta 10. in 12. maja, finale 14. maja. Glasbeni spektakel je Švedski priboril Mans Zelmerlow, ki je s s skladbo Heroes zmagal na letošnji Evroviziji na Dunaju, kjer sta slovenska predstavnika v duetu Maraaya osvojila 14. mesto. Švedska prestolnica bo Eurosong gostila že tretjič v njegovi 60-letni zgodovini.
Eagles of Death Metal odpovedali nadaljevanje evropske turneje
Skupina Eagles of Death Metal, koncert katere je bil tarča terorističnega napada v Parizu minuli petek, je odpovedala preostanek evropske turneje in se namerava vrniti v ZDA. Člani zasedbe, ki je marca leta 2009 gostovala tudi v ljubljanski Cvetličarni, niso bili med žrtvami napada. Takoj po za-
med pokojnimi njihov prodajalec majic in ostalih spominkov, 36-le-tni Britanec Nick Alexander. Zasedba bi morala 1. decembra nastopiti v nam bližnjem Zagrebu, a so vsi koncerti njene evropske turneje odpovedani. Turnejo je odpovedala tudi zasedba Foo Fighters, ki so v izjavi za javnost med drugim zapisala, da v luči nesmiselnega nasilja, zapiranja mej in mednarodnega žalovanja trenutno ne morejo nadaljevati turneje.
Dva albuma v enem letu
Skupina Siddharta predstavlja novo skladbo z naslovom Nastalo bo, ki napoveduje že drugi letošnji album te zasedbe. Album Ultra pomeni nadaljevanje dvojne zgodbe, ki se odvija v letošnjem letu, Siddharta pa jo je začela konec maja s singlom Ledena, s ka-
ču - Grgi in njegovemu poslovnemu partnerju Gašperju Pintariču, ki je poskrbel za scenarij. Album Ultra, ki ga je Siddharta posnela v lastnem Studiu 13 v Ljubljani, bo izšel prihodnji mesec.
Ljubezen v srcu imam
četku streljanja so prenehali igrati in hitro zapustili razprodano dvorano Bataclan, v kateri je bilo okrog 1500 njihovih privržencev. Čeprav nihče iz skupine Eagles of Death Metal ni bil ranjen, pa se je izkazalo, da je
tero je napovedala izid albuma Infra. Tako Infra kot Ultra prinašata po deset novosti, skupaj torej dvajset novih skladb za dvajset let delovanja skupine. Pod skladbo Nastalo bo se skupina podpisuje skupaj s producentom in po novem tudi menedžerjem skupine Dejanom Radičevicem. Za skladbo so konec oktobra posneli tudi videospot. Idejno zasnovo zanj so prepustili režiserju Mateju Grgini-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	BRKINSKI TRIO & ORK. NIKA POLESA - Dišali so tvoji lasje
2	ANS. SVETLIN - Ti si kriva deklica
3	FANTJE Z VSEH VETROV - Si rekla da ne smem
4	ANS. ROKA ŽLINDRE - Mi ga pa žlindramo
5	ANS. PAJDAŠI - Nekje je kraj
6	DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ - Dani, vsi smo s tabo zbrani
7	KGB KVINTET - Muzika naše veselje
8	ANS. ZAKA' PA NE - Jaz hočem blondinko
9	ANS. ŽARGON - Imela je upanje
10	TOPLIŠKA POMLAD - Domov
www.radiovelenje.com
Po Slakovi poti z ansamblom Spev
Ansambel Spev praznuje letos trinajst let delovanja in ker verjamemo, da je 13 tudi srečna številka, smo prepričani, da jim bo tudi letos, kot vsako leto, uspelo napolniti Rdečo dvorano Velenje. Po Slakovi poti je naslov njihovega koncerta, na katerega vas vabijo 20. novembra ob 20. uri. Po tej poti hodijo že, odkar so posneli CD Po Slakovi poti, ki je eden od sedmih projektov tega ansambla, ki igra »kamor jih povabijo«.
Katjo Mihelčič je Slovenija spoznala kot pevko dekliške skupine Foxy Teens ter punco z različnih lepotnih tekmovanj. Po udeležbi na festivalu MMS 2009, na katerem se je predstavila s pesmijo Sol na koži, se je leto kasneje pridružila priljubljeni skupini Foxy Teens. Z Ines Erbus in Niko Krmec je nastopala dobri dve leti, nato pa se je odločila za samostojno glasbeno pot. Danes se 23-letna Katja predstavlja s peto avtorsko pesmijo Ljubezen v srcu imam, za katero je napisala besedilo in glasbo, pri aranžmaju pa je sodeloval priljubljen producent Željko Mlade-novic. Zaenkrat Katja še ne razmišlja o albumu, čeprav je predstavila že nekaj pesmi: Obala nori, A se spomniš, Nova noč, Drugačna, Poišči me, Zadnji dan in edino balado Angel moje poti, ki jo je predstavila v letošnjem poletju.
Pravzaprav je o ansamblu znanega veliko, saj so fantje iz naše doline in se radi družijo z ostalimi glasbeniki in ob različnih dogodkih. Predvsem zato, ker jih od vsega začetka, ko so bili še mlajši in samski, druži iskreno prijateljstvo tudi pod odrom. Letos so posneli videospot Ona diši po pomladi, na istoimensko balado, ki je bila predpremierno zaigrana na poroki. Kje, kako in kdaj, ne bomo pisali, lahko pa zapišemo, da jo je skupaj z ostalimi člani ansambla, Boštjanom Mežnarjem, Kristjanom Kolencem, Erikom Hribernikom in Edom Rednakom mladi nevesti podaril Marko Berzelak, piaro-vski glas ansambla.
Seveda so na svoj koncert povabili tudi goste, prijatelje iz vrst na-rodnozabavne glasbe, ki je njihov glavni adut poleg priljubljenih dalmatinskih priredb. To so Modrijani, Navihanke, Novi spomini, Nemir, Veseli svatje, Unikat, Poskočni muzikantje, Gadi in Smeh ..., sama odlična imena. Rdeča nit koncerta je kot že nekajkrat Franci Podbrežnik, Solčavski.
Za več informacij o koncertu, vstopnicah in ansamblu se lahko pomudite tudi na njihovem Facebooku in spletni strani, ni si težko zapomniti: ansambel-spev.com. Predvsem pa jih pridite poslušat v živo, kot rečeno, 20. novembra ob 20. uri v Rdečo dvorano.
a MBK
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 12
12
»»WAS
19. novembra 2015
Čvek jo je minuli teden zakuhal tudi nam, pa zamenjal besedila in fotografije. Eni so se muzali, eni pa so rekli, da je pregloboko pogledal v kozarec. A smo ga grdo zagrabili in sedaj vse stoji tako, kot mora.
k k Bratoma Kladnik so se očitno fotografije, ki jih držita v rokah, rr zdele zelo zanimive. Njuna obraza sta zgovorna: obraz mlajšega Gregorja (z leve), člana okteta Teš, je nekoliko zaskrbljen, starejšemu Hermanu, upokojencu in »nekdanjemu« pivovarju iz Skor-nega, pa hočejo zlesti usta v nasmeh. Čvek ne bi bil to, kar je, če ju ne bi pobaral, kaj gledata: Oh, mlada dekleta in fante, Hermana in ostale na pragu podružnične šole v Skornem, ki je vrata zaprla v šolskem letu 1974/75.
^^ Vinko Meža v teh dneh skrbno
spremlja vremensko napoved. Pa ne zato, da bi se imel o čem pogovarjati. Če bo ob koncu tedna res začelo snežiti, ne njega in ne zimske službe, ki jo vodi na PUP-u, menda to ne bo presenetilo. »Lani smo v takem času že plužili po Paškem Kozjaku, letos pa še vedno asfaltiramo ceste,« je povedal čveku. Kot tudi, da se on in njegovi sodelavci hude zime ne bojijo. »Menda bo, ker je bilo na martinovo sončno,« nas je še podučil.
Ko se je ob martinovanju ^^ v Šmartnem ob Paki oni dan zbrala vsa Šentmartinska vas, tam ni manjkalo niti Šo-štanjčanov niti malih vinogradnikov in kletarjev od Škal do Vinske Gore. Škalčan Branko Rednak, ki je že zelo priznan vinogradnik (iz malega vinograda ustvarja velika vinska dela, kar mu prizna celo vinski starosta in enolog mag. Anton Vo-dovnik), je ob »sveti« priložnosti, ko je svet Martin v Šmar-tnem delal vin, vprašal, kako cenjena bo letošnja letina tam Zgoraj?! Pa mu je priložnostni škof koj odgovoril: »Ja, letos ga je sam Bog dal, kdor ga bo po malem pil, se s p 'rjatli veselil... ne bo mu žal!«
ZANIMIVOSTI
Mlajše ženske lažje Miniaturna hiša prenašajo stres kot za 8,5 milijona
mlajši moški dolarjev

Nemški znanstveniki so odkrili, da pod stresom ženske in moški na testih dosegajo različne rezultate; mlajše ženske naj bi stres prenašale lažje kot mlajši moški. V raziskavi so si moški z višjo ravni-
jo kortizola, hormona, ki se sprošča pri stresu, zapomnili manj besed kot pa moški z nižjo ravnijo tega hormona. Pri ženskah takšnih razlik niso zaznali, so pa rezultati te iste raziskave potrdili, da velja za starejše osebe ravno nasprotno. Starejši moški namreč lažje prenašajo stres kot starejše ženske. Razlog naj bi tičal v estradiolu, najpomembnejšem estrogenu, ki ga proizvajajo jajčniki - v menopavzi se namreč menstruacijski ciklus ustavi, sproščanje estrogena pa se zmanjša. Kot pravijo strokovnjaki, vse kaže na to, da je estradiol anti-stresni hormon, estrogenska terapija pa ženske lahko zaščiti pred stresom.
V New Yorku so razstavili »Asto-lat Castle« - najdražjo miniaturno hišo na svetu. Njena avtorica, umetnica Elaine Diehl, se je z njeno izdelavo ukvarjala kar 13 let in dosegla sedanjo vrednost 8,5 milijona dolarjev. Diehlovi so pri izdelavi hiše pomagali strokovnjaki z vseh koncev sveta - od mizarjev, zlatarjev do steklarjev, ki so dali svoj prispevek k postavitvi gradu, ki meri v višino 2,74 m, težek pa je 363 kg. Astolat Castle je po mnenju mnogih ena najbolj pre-finjenih konstrukcij na svetu, saj v sebi združuje skulpturo, slikarstvo in inženirstvo. V 29 sobah, kolikor jih najdemo v dvorcu, najdete predmete, ki so izdelani do najpodrobnejših detajlov. Hiša je
gocenih kosov, kot so ročno izdelane preproge, tapete, v garaži so parkirani avtomobili itn.
Najmlajša milijarderka, ki je do bogastva prišla sama
Elizabeth Holmes je jeseni leta 2003, ko je imela le 19 let, ustanovila podjetje za hitre krvne teste. Danes, ko jih ustanoviteljica šteje
lim ustvariti popolnoma novo tehnologijo, takšno, ki bo pomagala ljudem na vseh ravneh, ne glede na geografsko lokacijo, starost ali spol,« je leta 2003 dejala svojemu profesorju na Stanfordu Channin-gu Robertsonu, ko mu je povedala, da bo ustanovila svoje podjetje.
Pivo tudi za vegane
V pivovarni St. James Gate v Dublinu, kjer nastaja pivo Guinness, se pripravljajo na menjavo tehnologije, s katero bodo iz procesa varjenja piva umaknili koagu-lator ribjega izvora. »Smo na začetku procesa uvedbe novega sistema,« so povedali lastniki in pojasnili, da gre za zapleten projekt ter
jali v Guinnessu, kjer so ponosni, da bodo po njihovih vrčkih kmalu posegali tudi vegani in strogi vegetarijanci.
Presežena koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi
Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred kratkim v vesolje poslala prvi satelit, ki merit koncentracije ogljikovega dioksida od zgornjega roba Zemljinega ozračja pa do tal. Na osnovi zbranih podatkov so sporočili, da je koncentracija ogljikovega
izdelana iz več kot 10 tisoč skrbno izdelanih kosov, med njimi je tudi miniaturni klavir, ki je vreden sedem tisoč ameriških dolarjev, pa portret, vreden 1850 dolarjev, znotraj hiše pa najdemo še veliko dra-
30, je to podjetje (Theranos) vredno več kot devet milijard dolarjev oziroma slabih sedem milijard evrov in ima 500 zaposlenih. Holmesova je tako najmlajša milijarderka, ki je sama ustvarila bogastvo. Za njenimi uspehi ne stoji študij (Holmsova celo nikoli ni diplomirala), temveč njen idealizem in želja, da spremeni svet na bolje. Namen njenega revolucionarnega sistema krvnih testov je zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav, preden te postanejo smrtno nevarne bolezni. »Nočem vse življenje delati zgolj postopnih sprememb v neki tehnologiji. Že-

da bosta uvedba in testiranje trajala več mesecev. Računajo, da bo novi sistem stekel proti koncu leta 2016, po novem postopku zvaije-no pivo pa naj bi se kmalu zatem znašlo tudi na trgovskih policah. Da gre za velik korak, pove podatek, da je želatina ribjega izvora v pivovarski industriji redno uporabljena kot sredstvo za filtriranje, a zaradi nje pivo ni primerno za vegane. »Zadovoljni smo, da smo prepoznali nov postopek,« so de-
dioksida v atmosferi presegla 400 delcev na milijon, kar naj bi bilo največ v zadnjih 400 tisoč letih, poleg tega pa narašča še naprej za dva delca na milijon letno. Poleg ogljikovega dioksida je med močnimi toplogrednimi plini tudi metan, katerega koncentracija v ozračju je za 2,5-krat presegla predindustrijsko raven.
frkanje
» Levo & desno «
Dan - vsak dan!
V	ponedeljek je bil dan, kakršen bi moral biti vsak dan. Dan strpnosti. Škoda, da v življenju radi dodajamo tisti nesrečni »ne«.
SLO
sprememba
Naša deželica je bila doslej znana kot kokoška. Zdaj postaja vse bolj podobna ježu.
Teklo je ...
Nedavno sta v bližini na avtocesti trčila tovornjaka z medom in mlečnimi izdelki. 2al smo le v tem primeru lahko rekli, da sta se pri nas cedila med in mleko.
Peterokraka v Ljubljani
V	naši prestolnici nekateri ostro nasprotujejo kakšni rdeči peterokraki zvezdi. Pa vendar jo bodo dobili. Tu bo namreč sedež Hei-nekenove Pivovarne Laško Union.
Mamljivo
V	spodnji Savinjski dolini, ki sicer slavi po hmelju, je mnoge omamila konoplja. Tako tu hmelj naj ne bi bila več edina žlahtna rastlina. Ni se menda bati, da bi jim veliki načrti s konopljo »stopili v glavo«.
Revščina
Revni občani, revne občine - tudi država ni bogata. So pa zato nekateri »izbrani« državljani.
Obdelava
Mnogi še vedno tarnajo, da pri nas ne zmoremo obdelovati lesa, da izvažamo »surovi« les. No, zdaj vsaj mehki les kar dobro obdelujemo doma. Oziroma ga obdelujejo podlubniki.
Na spolzkem
Kljub topli jeseni so ponekod že pognali drsališča. Marsikje bodo občani drsali brezplačno. V drugih primerih, ko zaradi kakšnih ukrepov nadrsamo, pa nas to veliko stane.
Brez skrbi
Letos nam je mati narava dala dober pridelek grozdja. In to sladkega. Z vremenom je bil radodaren tudi vinski svetnik. Ob vsem tem dobrem menda res ni skrbi, da bi nas zaradi pitja vina bolela glava.
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 13
19. novembra 2015
«»SÜAS
reportaža
13
Si vodstvo šole zatiska oči ali zanj to ni težava?
Kako se osnovne šole in vrtci prilagajajo potrebam staršev in s tem tudi gospodarstvu
Tatjana Podgoršek
Pred časom se je v oddaji Težava je vaša, rešitev je naše Radia Velenje znova obrnil na nas poslušalec, ki je bil nezadovoljen z odgovorom ravnateljice osnovne šole Livada Velenje glede jutranjega čakanja učencev omenjene šole pred njenimi vrati. »Le leporečje in všečni odgovor za javnost je bil podan, zato starši ocenjujemo, da si vodstvo šole pred težavo zatiska oči ali pa se mu preprosto to ne zdi težava.«
Težava ali ...?
Naš poslušalec je v pismu izpostavil, da morajo učenci osnovne šole Livada Velenje vsako jutro, naj bo mraz, dež, sneg, naliv in podobne vremenske nevšečnosti, čakati pred šolo, ki vrat ne odpre pred 8.10 uro. Nadzor učitelji zagotavljajo z »opazovanjem iz tople in suhe avle šole. Ob nalivih se otroci prerivajo in si želijo izboriti prostor pod malim pokritim nadstreškom, velikim približno tri kvadratne metre, nato pa premraženi in mokri stopijo v šolske klopi. Tudi zima je pred vrati in zato starši želimo rešiti težavo in zagotoviti otrokom vstop v šolo vsaj ob 8. uri.« Kot še dodaja poslušalec, lahko dežurni učitelji zagotovijo nemoteno izvajanje pouka v preduri brez težav s tem, da zadržijo učence v kletnih garderobah. Tako, kot se odrasli odpravijo v slabih vremenskih pogojih prej na pot v službo, tako se tudi otroci ob takšnih razmerah napotijo prej na pot v šolo.
Poslušalec nam je svetoval, naj se obr-
nemo z vprašanjem na vodjo Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje, in izrazil upanje, da bo ta našel rešitev v dobrobit otrok. To smo storili, a izvedeli, da je odločitev prepuščena vodstvu vsake šole, kar nas je spodbudilo, da smo preverjali, kako so prilagojeni potrebam staršev njihovih otrok in s tem tudi gospodarstvu v nekaterih šolah, v Vrtcu Velenje in zasebnem vrtcu Bambi Šmartno ob Paki.
Šola je za učence drugi dom
Zdenko Gorišek, ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca Velenje, nam je povedal, da so vrata njihove šole odprta že pred 5.30. Organizirano imajo jutranje varstvo za nižjo stopnjo, ostalim pa so na voljo posebni kotički in prostor v knjižnici, kjer so pod nadzorom. Tudi interesne dejavnosti imajo organizirane za učence prve triade takoj po pouku, v zadnji triadi pa je interesnih dejavnosti zelo malo, zato se redko zgodi, da bi morali starši priti sami po otroke okoli 15. ure.
Irena Poljanšek Sivka, ravnateljica šole Šalek Velenje, pa nam je pojasnila: »Šola je za učence drugi dom, zato se trudimo, da se v njej tako tudi počutijo. Njena vrata odpiramo ob 6. uri. Za vozače imamo organizirano varstvo v več skupinah. Praviloma naj bi bili učenci, ki živijo v bližini šole, v njej 20 minut pred začetkom pouka, a imamo skupino, ki kljub temu prihaja ob 7. uri. Jutranje druženje jim omogočimo, ker se obnašajo po pravilih in nikogar ne motijo. Menimo, da je čas pred začetkom
pouka priložnost za pogovor, za naloge, učenje. Na voljo imajo jedilnico.« Zagotovila je, da se prilagajajo tudi glede interesnih dejavnosti in izbirnih vsebin, vse v soglasju s starši. »Naše načelo je odprta šola, saj smo prepričani, da tudi otroci, ki čakajo na začetek pouka sami doma, doživljajo stisko, tako kot starši, ki razmišljajo, ali je z njimi vse v redu.«
Vrata šole bratov Letonja Šmartno ob Paki so, zagotavlja njen ravnatelj Bojan Juras, odprta od 5.30 do 16.05. V tem času potekajo tudi vse dejavnosti za učence. Poleg varstva vozačev imajo še individualno varstvo. »Tako smo se odločili na osnovi rezultatov ankete, ki smo jo izvedli med starši. Tudi
sicer skupaj rešujemo morebitne težave. Prav take rešitve imamo tudi za vrtec, ki deluje pod okriljem šole,« je še dejal Juras.
Nataša Doler, ravnateljica Vrtca Velenje, je povedala, da imajo večino večjih enot odprtih od 5.15 do 16.30. Staršem, ki delajo v izmenah, je na voljo enota Lučka na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer so vrata odprta do 20.30. »S starši, ki se vozijo na delovno mesto dlje in potrebujejo več kot 9-urno varstvo, imamo dogovor o dostavi potrdila delodajalca, da so prisotni od takrat do takrat. Potrdilo zahtevamo, da ne bi prihajalo do zlorab,« je še dodala Dolerjeva.
»Odpiralni čas vrtca je povsem prila-
gojen potrebam staršev. Praviloma je vrtec odprt od 6.30 do 16.30, a se vsaj dvakrat do trikrat na teden pokaže, da ga moramo odpreti ob 6. uri. Popoldan nudimo staršem podaljšano varstvo (varstvo po 16.30), ki pa je dopla-čljivo (3 evre na uro), o potrebi pa nas lahko obvestijo kar po telefonu,« pravi Taja Steblovnik, lastnica zasebnega vrtca Bambi v Šmartnem ob Paki.
Začeli smo z mnenjem in ugotovitvijo poslušalca Radia Velenje, končajmo pa z našim mnenjem. Res je, da imajo šole po zakonu same pravico odrejati svoj delovni čas in tako tudi odpirati in zapirati vrata učencem, a že iz tega zapisa se vidi, da že tu obstajajo občutne razlike. Tam, kjer čutijo z okoljem in gospodarstvom, skušajo staršem in njihovim otrokom stopiti naproti in jim pomagati, da prebrodijo stiske, ki jim jih recimo povzroča vse bolj raztegljiv delovni čas. Zelo lepo bi bilo, če bi takšno pot ubrali tudi tisti, ki je doslej niso. Navsezadnje si v občinah na številne načine prizadevajo, da bi stopili korak bliže gospodarstvu, ki v teh časih le stežka lovi sapo. Zato je tudi skrb za varno in vsaj delno nadzorovano življenje mladostnikov (v času, ko so njihovi starši v službi) nujna, saj ne nudi le zavetja mladostnikom, ampak manj stresen delovni dan tudi njihovim staršem. Verjetno bi bilo prav, da bi se dobre prakse prelivale med šolami, saj bi bilo potem v javnosti slišati manj pripomb na nekatere, in najbrž bi bilo dobro, če bi pri tem lahko kašno besedo imele tudi občine oziroma njihovi uradi za družbene dejavnosti.

Gary Whitehill: podjetnik - mislec
O. . . ••■	• I	••	v	•
naravi in izzivih milenijcev, o učenju s strastjo, obsesiji Slovencev, teh in onih -izmih - Tudi o demokraciji, ki je zares nikoli ni bilo
Gary Whitehill se vsako jesen poda na 60 dni dolgo potovanje po 20 državah. Letos je bila Slovenija 17.
država, ki jo je obiskal na 55. dan.
Tina Felicijan
Velenje, 4. novembra - Na svoji turneji 'henganja', kakor imenuje sproščene pogovore z vsemi, ki si želijo njegove družbe, je »podjetniška ikona Silicijeve doline« obiskala tudi Podjetniški center Standard. A je Gary Whitehill -svoje prvo podjetje je ustanovil pri 17 letih, nato pa tudi Entrepreneur Week in The Relentless Foundation - bolj kot podjetnik, svetovalec pri združitvah in prevzemih, prestrukturiranju podjetij in strateški svetovalec najvidnejšim podjetjem s seznama Fortune 50, nastopil kot mislec, ki je namesto deljenja poslovnih nasvetov mladim podjetnikom raje ogreval njihova srca, »da bodo lažje odprli ume.« Govoril je o patentih in (intelektualni) lastnini, globalnem segrevanju, piramidah, energiji, iluminatih, usodi, miljarderjih, zunajtelesnih izkušnjah, Nezemljanih, času kot valuti, čeprav časa sploh ni.
Učenec ve bolje od učitelja
Vzpostavitelj izobraževalnega sistema učenja skozi strasti - odkrivanja učenčevih najglobljih že-
lja, poslanstva, tistega, kar ga zares veseli - je prepričan, da svet ne potrebuje več delavcev, potrebuje več kreatorjev. Milenijski generaciji, današnjim mladim, obstoječi izobraževalni sistem ni prilagojen, saj jih ne vzgaja v izpolnjevanje samih sebe, v razvijanje svojih edinstvenih potencialov, ampak v ubogljivost, povprečnost in odvisnost od sistema. Na milenijcih je, da se organizirajo, zberejo okrog tiste peščice
>Vsi uspešni, »karkoli že to pomeni,« pravi Gary Whitehill, so ob pravem času našli pravo rešitev za aktualen problem.
entuziastov, ki so za spremembo pripravljeni storiti vse, in napravijo korak proč od sedanjega ujetništva v strukturi proti svobodnemu sledenju lastnim upom, sanjam in ciljem. »Prvi korak je iskrenost s samim sabo. Izpraševanje, zakaj sem vedno glede vsega zaskrbljen, zakaj sem v časov-
ni stiski, zakaj sem tako nevrotično strukturiran ves čas. Me to dela srečnega? Postavite si težka vprašanja o tem, kar počnete, zakaj to počnete. Zato, ker vam je nekdo rekel, da je tako prav, ali zato, ker teko čutite v srcu?« izziva Gary.
»Uspeh«je v ponotranjanju
Veliko ljudi, ki se ne želijo vključiti v konvencionalni delavski sistem, se bojuje s strahom, da ne bodo zmogli biti samostojni. A bili so vztrajni in so sledili svojim upom, sanjam in ciljem, ki so jih vizualizirali, se obdali s pravimi ljudmi, ki jih podpirajo, ter pogu-
mno glasno izrekli svoje zgodbe: zakaj počnejo, kar počnejo, kaj je njihova strast, njihov namen, razlog, prepričanje. »Ne bodite nestrpni in zaletavi, ko si nečesa želite. Pravi način je korak za korakom, da lahko vzdržujete sebe in družino. Ljudje, ki želijo nasproti svojim upom, sanjam in ciljem, kmalu ugotovijo, da morajo delati nekoliko več. To pomeni, da so osredotočeni na svojo službo, a vsak dan porabijo še dve ali tri ure za svojo strast. Sčasoma se razmerje spremeni - preidejo na polovični delovni čas. Eventualno zberejo pogum in zmožnost, da se pomaknejo proti svojim sanjam in temu, kar bi res radi bili.«
Slovenci imamo dušo
Na vprašanje občinstva, kakšni se mu zdimo Slovenci, je smeje in zmajujoč z glavo z glavo rekel: »Nevrotična obsedenost s strukturo.« To je naša značilnost -panični lov za minutami, zapletanje v stres in ustvarjanje pritiska, nemirno hitenje od obveznosti do obveznosti. Bojimo se tujcev, a imamo toplo srce, zato lahko zgradimo odprte ume. Kar je opazil pri nas in naših vzhodnih sosedih, pa je tudi to, da smo izjemno vzdržljivi, a le do neke točke. Prenašamo vse, dokler nam ni dovolj in se upremo.
Akcija pri
zbirnem
centru
Šmartno ob Paki - Podžupan Občine Šmartno ob Paki in svetnik Janko Avberšek je na dveh zadnjih sejah občinskega sveta opozoril na težave, ki jih imajo občani pri oddajanju surovin na zbirnem centru pri tamkajšnjem pokopališču.
Med drugim je povedal, da občane pred zbirnim centrom ustavljajo zbiralci surovin, tudi tuji državljani, ter jim praktično onemogočijo, da bi jih lahko oddali v centru, lokalna skupnost pa plačuje stroške, povezane s centrom. Občinska uprava se je odzvala prejšnjo soboto. Poleg njenih predstavnikov so na zbirnem centru v soboto, 7. novembra, »dežurali« še vodstvo podjetja PUP Saubermacher, redarji medobčinskega redarstva ter policisti in pregnali vsiljivce. Na občinski upravi so povedali, da bodo tako akcijo še kdaj ponovili.
■ tp
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE

19. novembra 2015
Obisk v Osnovni šoli Bratov Letonja v Šmartnem ob Paki
V soboto, 14. novembra, se je pred šolo zbral skoraj ves razred sošolcev, ki so končali osnovno osemletno šolanje leta 1965. Po petdesetih letih je bila velika želja po ponovnem snidenju in obisku prenovljene šole.
Sprejel jih je prijazni ravnatelj gospod Bojan Juras. Razkazal jim je novo šolsko zgradbo in jih
popeljal v nove šolske čase ...
Danes izkušeni državljani so pozabili na vsa preživeta leta, se usedli v šolske klopi in brez težav je beseda stekla. Obudili so se spomini na 6. 7. in 8. razred, ki so jih obiskovali v tej zgradbi. Na tablo, šolske zvezke, kredo. Zaguljene ure matematike in hude slovenščine in na marsikate-
ro solzo in smeh pred petdesetimi leti ...
Zahvaljujemo se ravnatelju šole za gostoljubje in topel sprejem! Želimo, da jim uspeva: "Zbirati žarke. Tiste od srca in tiste, ki gredo od srca v srce." a Ljuba Steblovnik, učenka 8.
razreda letnik 1965
Misija nasmeh vzbujala optimizem
Mejni prehod Šentilj, 11. november - Člani prostovoljske skupine Mladinskega centra Velenje Udarnik so beguncem
bodrili izčrpane prostovoljce,	zvok kitare in bobnov dopolni-
policiste, vojake, predvsem pa	lo s svojimi instrumenti. Tako
krajšali čas izčrpani množici,	so Vasja Mihajlovič, Žiga Mi-
»ki se sooča s hudimi težavami	klavc, Simon Gnezda, Aleksan-
in vsem, ki delajo z njimi, pomagali nekoliko drugače. Prvi v Sloveniji so se domislili, da bodo na mejnem prehodu Šentilj, kjer begunci čakajo, da nadaljujejo pot v Nemčijo, z glasbo
v iskanju lepšega življenja,« je akcijo opisal vodja Udarnika Andrej Cvernjak. Da je misija nasmeh uspela, so dokazali plesni koraki namesto naveličanega prestopanja, nekaj ljudi pa je
dra Belian, Andrej Cvernjak in Sara Vučkovič z dobro voljo in toplino vzbudili optimizem na obeh straneh ograje.
a tf
Dve prireditvi v znamenju konjev
Šmartno ob Paki, 6. in 14. novembra - Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki je v počastitev letošnjega občinskega praznika pripravilo dve prireditvi: dan odprtih vrat ter pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki.
Dan odprtih vrat društva je pripravilo v Martinovi vasi, na njem pa se je društvo med drugim predstavilo s petimi vpregami in 7 jezdnimi konji. Obisk prireditve je presegel pričakovanja organizatorjev. Predvsem veseli so bili množičnega obiska predšolskih otrok in šolarjev, ki jim je bila predstavitev predvsem namenjena. Vsem obiskovalcem so omogočili vožnjo s kočijami in ježo pod nadzorom izkušenih jezdecev konjerejskega društva.
Na 18. pohodu konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki pa je sodelovalo 21 jezdecev in trije kočijaži z vpregami. Poleg članov domačega konjerejskega društva, so bili še konjeniki iz ko-
njerejskih društev Zgornje, Spodnje Savinjske in Šaleške doline, Zreč in Vitanja.
a Tp
Klekljarice se pripravljajo na čipkarski kongres
Med najuspešnejše krožke na Univerzi za tretje življenjsko obdobje sodi klekljanje, ki ima že dolgo tradicijo. Krožek pod vodstvom Tilke Kompare deluje že 17 let, imajo pa še dve skupini, ki ju vodi Erika Pajk. Vsako leto nadaljujemo z novimi še neosvojenimi vzorci, utrjujemo pa osnovne, kot so ozki ris, posukan ris, pol-premet, vedno lepše so špičke, v tem mesecu pa že začenjamo izdelovati novoletne vzorčke za voščilnice. Prihodnje leto se bomo udeležile »mega klekljanja«, ki bo nekakšna najava 17. svetov-
nega čipkarskega kongresa OID-FA 23. junija 2016 v Ljubljani.
Znamo pa poskrbeti tudi za prijetno druženje. Tako smo si prekrasen novembrski dan izbrale za prijetno druženje zunaj učilnice. Prijazna Tinca Kovač
nam je razkazala prostore nove vile Rožle, kjer ima v Sončnem parku novo domovanje Društvo prijateljev mladine Velenje, nato pa smo pot nadaljevale okoli prečudovitega Velenjskega jezera.
a Marija Skrt
Preteklosti ne pozabljajo
Veliko krajanov Škal se je v soboto zbralo na zanje lepem dogodku, ko je velenjski župnik Janko Rezar v nekdaj mogočnem gozdu Ležnu blagoslovil novi križ, ki stoji na istem mestu kot prejšnji. Ker je v bližini Skarlovnikove domačija, je bil znan kot Krumpov križ (kot je njeno domače ime), to ime pa bo ohranil tudi novi.
Območje Ležna je bilo zelo bo-
pniščem, dve šoli, stavba občine, gostilna, trgovina, društveni dom ... Na hribu in v bližini je stalo tudi več kapel (Oštirjeva, Toma-nova, Glinškova, Zaluberškova, Vagova, kapela svete Eme, Gor-jakoškova), za katere je bil prav tako usoden lignit. Za krajane je bila boleča tudi izguba tisočletne cerkve sv. Jurija. Pogreznila se je kmalu po drugi svetovni vojni. Škale so bile več stoletij tudi
živeli na začetku prejšnjega sistema, ker pač ta simbol krščanske religije ni bil sprejemljiv za takratno oblast. Čez noč so bili poža-gani od rok takratnih skrunite-ljev. Križ na mestu, kjer so postavili novega, je ostal cel. Menda niso vedeli zanj. Najedel pa ga je zob časa in krajani so družno postavili novega (za kar se jim je zahvalil Herman Arlič) in gotovo bodo občasno radi postali
* , ; -C - ^^Jftrfi*«*^;11 1 -	y : - J	
&	fS® i* * ^	
	UL t ■ . 1 r 1	
gato z lesom, čezenj je vodila tudi najkrajša pot iz Gaberk proti Škalam, v preteklosti pa je tekla tod glavna pot med Šaleško dolino in Koroško. Zaradi več kot stoletnega kopanja lignita je bilo tudi območje 'oskrunjeno', kot večji del kraja. Škalski grič se je pogreznil za več kot petdeset metrov. Poleg nekaterih domačij (ljudje so se morali preseliti drugam) so bili na njem tudi drugi objekti. Med njimi cerkev z žu-
glavno naselje, cerkev pa sploh prva v dolini. V zameno zanjo so dobili majhen objekt, ki nosi ime po svetniku Jožefu. Mnogi, zlasti starejši krajani, so še vedno prepričani, da to ni bila ustrezna od-dolžitev za mogočen prejšnji cerkveni objekt. A kot pravijo: bolje nekaj kot nič .
Na območju krajevne skupnosti Škale-Hrastovec je bilo v preteklosti veliko več križev. Nekateri med njimi so svoj konec do-
ob njem.
Z vsemi temi izgubami so se krajani pač morali sprijazniti. V zadnjih letih pa jih v slabo voljo spravljajo tudi (nekateri) motoristi, ki so si območje Ležna izbrali za svoje izživljanje. Z dirkanjem po gozdu dodatno uničujejo naravo in plašijo živali v njej, hkrati ogrožajo tudi ljudi, če se znajdejo na tej poti ali nabirajo gozdne sadeže.
a S. Vovk
Novi prostori za veterane
Šoštanj - Veterani vojne za Slovenijo iz Šoštanja oziroma - kot se uradno imenujejo OO ZVVS Šoštanj, so dobili nove prostore v tretjem nadstropju občinske zgradbe na Trgu svobode 12 v Šoštanju. Tja vas vabijo vsako prvo in tretjo sredo od 16.00 do 17.00, po potrebi in če bo zanimanje, pa bodo dostopni še bolj pogosto. Uradne ure so name-
njene tudi tistim, ki se želijo seznaniti z njihovim delovanjem.
»Prostori, ki so jih imeli do sedaj v bivši osnovni šoli Bele Vode, zaradi tega ne bodo zapuščeni. V njih bodo uredili spominsko sobo, v parku pa postavili tetraeder,« pravi predsednik šo-štanjskih veteranov Leon Stropnik, ki ima v območnem združenju 189 članic in članov.
Svečana predaja prostorov je bila v sredo, 28. oktobra. Trak pa so svečano prerezali župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednik šoštanjskega združenja in predsednika pokrajinskega odbora VVS ZŠ-PO Zdenko Terpin, v prostorih, ki imajo dve pisarni, bodo člani lahko dobivali potrebno strokovno pomoč.
a MBK
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 15
19. novembra 2015
""^Jis
naši kraji in ljudje
15
Pohod, proslava in še več preventive
Velenjsko društvo diabetikov med uspešnejšimi v državi -Odmevne prireditve in projekti
Bojana Špegel
Velenje, 13. novembra - Društvo diabetikov Velenje je eno najbolj aktivnih v slovenskem prostoru. Vse od leta 2005 so vsako leto doslej organizirali vsaj en dogodek na državni ravni, zato so v soboto, ko je na Jesenicah potekala državna slovesnost ob letošnjem 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, predstavniki velenjskega društva dobili posebno prizna-
2 uri po začetku obroka pa pod 7,8 mmol/l. Ko so te vrednosti presežene, imamo sladkorno bolezen.
Z Romano Praprotnik smo tokrat klepetali v novih prostorih velenjskega društva. Hvaležni
sedaj sestavljamo ekipe, ki bodo v naših prostorih vadile pikado in šah, da bomo na njih še uspešnejši,« izvemo. Čeprav prostor ni velik, bodo aktivnosti v njih še nadgrajevali.
>
Neurejena sladkorna bolezen lahko privede do slepote, odpovedi ledvic, srčnega napada, kapi in amputacije nog.
nje. V Velenju so svetovni dan zaznamovali z dvema dogodkoma: v petek popoldne so pripravili pohod okoli velenjskih jezer, saj je gibanje zelo pomembno za preprečevanje zapletov bolezni, v ponedeljek opoldne pa je predsednica društva Romana Praprotnik v Gorenju Servis pripravila kratko predavanje o sladkorni bolezni, delavcem pa so ob tem postregli zdravo hrano, ki so jo pripravili v tamkajšnji kuhinji. Nato so si lahko, če so želeli, izmerili tudi raven krvnega sladkorja. Normalna vrednost glukoze v krvi na tešče je 6 mmol/l,
Romana Praprotnik v novih prostorih društva diabetikov Velenje.
so MO Velenje, ki jim je prostore namenila na Stantetovi ulici. »Sami smo jih prebelili in uredili, kar smo člani počeli udarniško. Zato jih imamo toliko bolj radi. Vsak ponedeljek imamo uradne ure za člane, takrat smo na voljo za različne informacije. Te lahko naši člani dobijo tudi druge dni v tednu po našem telefonu.« Želimo si, da bi se v novih prostorih, ki so jih odprli marca letos, družili še več. Sploh, ker smo aktivni tudi na športnih srečanjih diabetikov Slovenije, zato
Bolnikov vse več
»Lahko rečem, da društvo še vedno raste; pridružujejo se nam novi člani, zaradi smrti pa se skupna številka članov ne spreminja veliko. Od leta 2005 do letos je društvo vsako leto pripravilo vsaj en državni dogodek; ali je bila to proslava ali športno srečanje ali kviz. Prav zato so se jim zahvalili na državni proslavi. »Lani smo na ŠCV Velenje pripravili državni kviz o poznavanju sladkorne bolezni. Mladi so pokazali ogromno znanja.
Namesto v gostilno na občino
Čebelarsko društvo Ravne - Šoštanj ima svoje prostore - Med večjimi v državi in temu primerno se morajo obnašati
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 10. novembra - Čebelarsko društvo Ravne - Šoštanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, je predalo svojemu namenu društvene prostore. Uredilo jih je v tretjem nadstropju zgradbe Občine Šoštanj. Poleg pisarne premorejo še manjšo učilnico.
»Prostore smo potrebovali iz več razlogov. Nekateri naši člani se udeležujejo strokovnih predavanj v drugih okoljih in ti bodo sedaj lahko z novostmi seznanjali preostale člane. Prav tako smo doslej sestankovali in modrovali po gostilnah. Ne nazadnje pa sodimo med večja čebelarska društva v Sloveniji in temu primerno se moramo tudi obnašati,« nam je pojasnil Slavko Drev, ki vodi društvo od letos dalje. To združuje 59 članov iz občine Šoštanj in sosednjega okolja, čebe-larijo z 800 panji, na leto pa pridelajo do 12 ton medu. Območje, ki ga upravlja društvo, sodi med najbolj medovita, česar pa doslej niso najbolje izkoristili. Drev je obljubil, da bodo za to od zdaj bolje poskrbeli in se po-
Nove društvene prostore bodo lahko uporabili za druženja,
srečanja, izobraževanja...
leg pridelave medu ukvarjali še s pridelavo drugih čebeljih produktov: z voskom, cvetnim prahom, čebeljim strupom ... Med cilji delovanja društva v prihodnje bodo v ospredju še izobraževanje članov ter prizadevanja, da bi bila lokalna skupnost še bolj prijazna čebelam.
Zadovoljstvo ob novi pridobitvi za društvo je izrazil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc, šoštanjski župan
Darko Menih pa je menil, da so člani z udeležbo na priložnostni slovesnosti ob predaji prostorov dokazali, da so jih potrebovali. »Sedaj boste doma lahko rekli, da greste namesto v gostilno na občino.« Izrazil je prepričanje, da bodo pridobitev izkoristili za druženje, povezovanje, delavnice. Vestni, pridni, vztrajni kot čebele lahko računajo na podporo občine.
To je pomembno, saj gre za izobraževanje za življenje,« doda sogovornica, ki pravih podatkov o številu diabetikov v Šaleški dolini nimajo, po pogovorih s strokovnjaki pa ugotavljajo, da vendarle raste. »Skrb vzbujajoč podatek je, da ima od nekaj več kot 136 tisoč slovenskih diabetikov v več kot 90 % sladkorno bolezen tipa 2. To je tip, ki si ga z nezdravim življenjem »pridelamo« sami, zato tudi v naših programih nenehno opozarjamo na zdrav način življenja, ki zajema zdravo prehrano, redno in dovolj intenzivno telesno vadbo in čim bolj normalno telesno težo. Če to upoštevamo, lahko bolezen preprečimo,« razloži Praprotnikova, ki pravi tudi, da morajo bolniki bolezen sprejeti in se naučiti živeti z njo. »Tisti, ki zbolijo, lahko veliko pomoči dobijo prav v
društvih diabetikov. Ni treba, da ostanejo sami, saj jim bomo dolgoletni bolniki lahko pomagali tudi s koristnimi nasveti.« Tudi zato Romana Praprotnik pogo-
>
Sladkorna bolezen je ena največjih svetovnih epidemij. V Sloveniji jo ima 6,6 % prebivalcev.
sto hodi na izobraževanja; letos je že bila na Evropskem kongresu diabetikov na Švedskem, čez dva tedna z diabetologom Damjanom Justinekom odhajata na svetovni kongres v Vancouver, kjer naj bi veliko govorili tudi o novem inzulinu in novih meto-
dah obvladovanja bolezni. »To je pomembno tudi zato, ker nam udeležba na kongresih ne le širi obzorja, ampak dobivamo nove ideje. Tudi zato naše društvo pripravlja odmevne projekte. Eden takih je bil senzorij nevropatske (fantomske) bolečine (gre za predstavitev petih osnovnih tipov bolečine), ki smo ga predstavili po vsej državi in tudi v tujini. Sedaj pripravljamo nov projekt, ki ga bomo izvedli prihodnje leto.« Verjetno bo povezan z zdravim prehranjevanjem, sploh pomenom zajtrka v njej. »Za obvladovanje bolezni in življenje z njo ti dajo zdravniki smernice, veliko pa mora vsak bolnik narediti sam. In prav pri tem bi jim radi v društvu še bolj pomagali,« izvemo za konec.
Prepevali v Novem Sadu
Moški pevski zbor Franca Klančnika Šmartno ob Paki se je na majskem gostovanju v Novem Sadu na manjšem koncertu predstavil tam živečim Slovencem. Iskra je preskočila, energija pa
lja in veselje do petja pa sta takoj povezala oba zbora. Po devetih urah vožnje, ki je minila z bliskovito hitrostjo, smo prispeli v Novi Sad, kjer nas je pričakala Elza, Slovenka s prekmurskimi
likih zborov. Kot zadnji smo na oder stopili moški zbor Franca Klančnika in ob odlični akustiki in ambientu z mogočno energijo ubrano odpeli zastavljen repertoar. Večer se je ob druženju z
prinesla novo sodelovanje. Organizacija je stekla in moški zbor se je skupaj z žensko vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore 14. in 15. novembra odpravil na 12. Koncert slovenske pesmi in poezije, ki ga prireja slovensko društvo Kredarica - Novi Sad.
Potovanje se je pričelo v zgodnjih jutranjih urah, dobra vo-
koreninami. Po nastanitvi v hotelu smo se odpravili do prelepe sinagoge, kjer smo ogreli in pripravili glasilke za večerni koncert. Ob 19.30 so se s poezijo najprej predstavili otroci slovenskih korenin, ki so s svojim posebnim žarom recitirali slovensko besedo. Nadaljevalo se je s prepevanjem skupine in razno-
nastopajočimi končal v poznih večernih urah, ko je veselo prepevanje začinila še diatonična harmonika ob spremljavi kitare in baritona.
Ob odhodu smo se kar malo utrujeni težko ločili od gostoljubnih rojakov, ki jim slovenska beseda in pesem res veliko pomenita.	■
Lažje po Lomu
Topolšica, 11. novembra - Krajani Loma v krajevni skupnosti Topolšica so imeli na martinovo razlog za veselje. Svojemu namenu so predali dobrih 500 metrov posodobljenega cestnega odseka domačij Roželj-Lukanc. Vrednost naložbe so ocenili na 60 tisoč evrov. Glavnino denarja je zagotovila občina Šoštanj.
Poleg razširitve in posodobitev cestišča so zgradili še nekaj podpornih zidov ter uredili mulde, krajani pa so sofinancirali ureditev dveh izogibališč. Cesta povezuje vzhodni in zahodni del Loma. S posodobljenim in razširjenim cestnim odsekom imajo krajani sedaj precej lažji dostop do svojih objektov, prav tako pa
je sedaj pot primernejša za intervencijska vozila.
Na sproščenem klepetu po otvoritvenem dogodku so med drugim ugotavljali, da bo ne nekaterih delih odseka treba po-
skrbeti še za varnostne ograje, saj zaradi strmine obstaja nevarnost, da bi kakšno vozilo zdrsnilo s cestišča.
■ tp
■

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

19. novembra 2015
Gorenje začenja letošnjo evropsko pot
Velenjski rokometaši v nedeljo z Danci - V domačem prvenstvu visoka zmaga v Ljubljani
Zaradi nastopa najboljše slovenske izbrane vrste na močnem mednarodnem turnirju v Nemčiji, kjer je osvojila drugo mesto za gostiteljico in pred Brazilijo ter Srbijo, so v prvi rokometni ligi za nekaj dni prestavili tekme 10. kroga.
Uvodni tekmi sta bili odigrani že v sredo prejšnji teden. Aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, so bili v Škofji Loki od tamkajšnje Loke boljši z 31 : 20. Zanje je bil to test za prejšnjenedeljsko tekmo z evropskim podprvakom madžarskim Veszpremom, ki je bil boljši s 30 : 27 (17 : 11). Za Celje je prvič zaigral tudi Marko Dujmovič, ki je bil v Gorenju na mestu levega zunanjega presežek. Rokometaši Slovenj Gradca so prav tako igrali sredi prejšnjega tedna in v svoji dvorani po veliko boljši igri v drugem polčasu slavili s 27 : 22. Po prvem je bil rezultat neodločen 10 : 10. Slovenj Gradec se je z zmago nad novincem Dobovo še nekoliko oddaljil od dna lestvice. Rokometaši Gorenja so na parket stopili v petek na Kodeljevem v Ljubljani in zmagali z 41 : 24. To je bila najvišja zmaga v 10. krogu.
Preostale tekme tega kroga so bile v soboto. Največje zanimanje je veljalo za primorski derbi v Izoli, kjer je gostoval po nekaj letih novinec v ligi Koper, pred petimi sezonami celo državni prvak. Tekma je menda privabila kar tri tisoč gledalcev. Zmage pa so se v dokaj izenačenem dvoboju s 25 :2 2 veselili gostje. Maribor se z novim trenerjem Ce-
ljanom Slavkom Ivezičem vrača lansko formo. Na gostovanju v Trebnjem je bil od domačih boljši s 26 : 20. Dobre igre nadaljujejo rokometaši Jeruzalema Ormoža. Gostili so trenutno najslabše moštvo v ligi Sevnico (28 : 24). Ribničani so brez večjih naprezanj z osmimi goli razlike premagali Krko (31 : 23).
V nedeljo obračun z Danci
Rokometaši Gorenja so včeraj vnaprej odigrali prvenstveno tekmo 11. kroga, v kateri so gostili Jeruzalem-Ormož, v nedeljo (ob 17.00) pa bodo začeli letošnjo evropsko pot. V prvi tekmi tretjega predkroga v pokalu EHF se bodo v Rdeči dvorani udarili z danskim moštvom Team Tvis Holstebrojem, ki je bil po desetih odigranih tekmah na domačem prvenstvu in z dvanajstimi točkami na sedmem mestu. S tekmo več in petnajstimi točkami sta bila na prvih dveh mestih Aalborg in Bjerringbro--Silkeborg. Velenjčani so se s severnjaki pomerili že v prejšnji sezoni. Na obeh četrtfinalnih dvobojih so bili slovenski podprvaki od njih boljši za gol. Doma so zmagali z 28 : 27, v gosteh pa z 31 : 30 in so se poleg nemških, gostitelja Füchse Berlina in HSV Hamburga, ter danskega Skjern Handbolda uvrstili v sklepni del, ki je bil v nemškem glavnem mestu. Takšen je bil tudi končni vrstni red. Povratna tekma na Danskem bo v nedeljo, 29. novembra, ob 13.00.
Ponoviti vsaj prejšnji uspeh
Trener Gregor Cvijic: »Pred nami sta dve tekmi s starim znancem. V prejšnji sezoni smo bili boljši, a to je preteklost. Naš cilj je uvrstitev v ligo Evropa. Najprej pa moramo seveda v teh 120 minutah uspeti proti Dancem. Verjamem, da bodo moji igralci iztisniti vse iz sebe. V zadnjih prvenstvenih tekmah smo z igro vendarle navduševali gledalce, ki so zadovoljni odhajali domov. Zato pričakujem, da nam bodo gledalci dali veliko podporo, dodatna krila na poti k našemu uspehu. Resnično jih toplo vabim, da nas pridejo v nedeljo popoldne v čim večjem številu bodrit v Rdečo dvorano.«
Tekmi sezone
Igralec Mario Šoštarič: »V nedeljo je pred nami prva stopnica v evropskem tekmovanju. Lepo bi bilo, da bi bila dvorana nabito polna in da si s pomočjo gledalcev zagotovimo velik delež k napredovanju, da bomo torej odpotovali na povratno tekmo z dobro popotnico. Naši cilji so tudi letos zelo visoki. Želimo ponoviti lanski uspeh, kakšna stopnička više pa bi bila za nas še toliko večji dosežek. Na teh dveh dvobojih, ki bi jih poimenoval tekmi sezone, moramo narediti vse, da pridemo iz njih kot skupni zmagovalci in potem preživi-mo pomlad v Evropi. Zato moramo na njih igrati na vse ali nič.«
a S. Vovk
'Rudarke' že druge
Lara Prašnikar že drugič v tem prvenstvu dosegla petico
Aktualne ženske prvakinje, nogometašice Pomurja, so tudi po gostovanju v 10. krogu v Ljubljani pri Olimpiji še vedno edine neporažene. V vsakem polčasu so dosegle dva gola in zmagale s 4 : 0. Pomurke so v prvem krogu nove tekmovalne sezone na svojem igrišču nasu-le Ljubljančankam v mrežo kar deset žog, svojo pa ohranile nedotaknjeno. Toda v naslednjih krogih so okrepljene 'zmajčice' igrale vse bolje in do tega kroga niso vedele za poraz. Pomur-ke pa so v zadnjih dveh krogih premagale Radomlje in Velesovo le z golom razlike. Po teh njihovih skromnih zmagah so najbrž nekateri verjeli, da se jim proti Olimpiji obeta prvi poraz. Toda to je bil račun brez krčmarja. Očitno prvakinje na omenjenih dveh dvobojih niso imele svojega dne, kot trenerji pogosto opravičujejo svoje ekipe po takšni igri. Nepričakovano pa je na gostovanju v Ankaranu spodrsnilo do tega kroga drugim Radomljan-kam. Domače nogometašice so
v prvem polčasu povedle s 4 : 1, v nadaljevanju pa so gostje prevzele pobudo, a niso uspele več kot ublažiti poraz. Tega razpleta so bile gotovo najbolj vesele 'rudarke'. Gostovale so v Ajdovščini in so se po sedmi zmagi (14 : 0) povzpele na drugo mesto. Lara Prašnikar je podobno kot v 8. krogu proti Ankarančankam zabila pet golov, kar pa ni njen
letošnji najboljši krog. V prvem krogu je bila proti Ajdovkam še za gol bolj učinkovita. Na lestvici najboljših strelk je po tem krogu z 22 goli druga (prvo mesto si delita Pomurki Monika Co-njar in Tjaša Tibaut s po 23 goli), Sanja Malinic pa si z 12 goli deli peto mesto.
Škalsko-velenjske nogometaši-ce bodo v nedeljo ob 11. uri gostile Krko.
a S. Vovk
TAKO so igrali
1. NLB Leasing liga, 10. krog
Slovan - Gorenje Velenje 24:41 (13:22)
Gorenje: Zaponšek (3 obrambe), Buric (12 obramb), Ferlin (7 obramb); Božovic 3, Cehte 5, Medved 6, S. Buric 7, Skube 2, Golčar 4, Šoštaric 5, Kleč 2, Gams 3, Ratajec 3, Nosan 1, Bečiri; Sedem-metrovke: Slovan 1 (1); Gorenje 0 (0); Izključitve: Slovan 0 min; Gorenje 4 min. Drugi rezultati: Slovenj Gradec 2011 - Dobova 27:22 (10:10), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško 20:31 (9:16), Trimo Trebnje - Maribor Branik 20:26 (9:11), Jeruzalem Ormož - Sevnica 28:24 (13:11), Riko Ribnica - Krka 31:23 (15:12), Koper 2013 - Istrabenz Plini Izola 25:22 (12:11). Vrstni red: 1. Velenje 10 tekem - 18 točk, 2. Celje 10 - 18, 3. Jeruzalem- Ormož 10 - 16, 4. Koper 2013 10 - 14, 5. Krka 10 - 13, 6. Maribor 10 - 11, 7. Loka 10 - 11, 8. Ribnica 10 - 10, 9. Trebnje 10
- 9, 10. Slovenj Gradec 2011 9 - 5, 11. Izola 9 - 4, 12. Dobova 10 - 3, 13. Slovan 10 - 3 (-1), 14. Sevnica 10 - 2.
SŽNL - 10. krog
Ajdovščina - Rudar Škale 0:14 (0:8), Strelke: Gomboc (7, 56), Šoronda (11, 17, 23), Prašnikar Lara (19, 44, 63, 80, 89), Malinic (33, 45), Pijukovic (63), Praprotnik (68). Rudar: Zilic, Mirtič (od 20. Lukek), Gomboc, Bric, Duronjic, Pijukovic (od 58. Praprotnik), Sevšek, Jevtic (od 69. Maksimovic), Šoronda, Malinic (od 46. Praprotnik), Prašnikar. Drugi rezultati: Krim - Maribor 0:2 (0:1), Ankaran Hrvatini - Moje-lece.si Radomlje 4:3 (4:1), Velesovo - Krka 9:0 (2:0), Olimpija - Teleing P. Beltinci 0:4 (0:2).
Vrstni red: 1. Pomurje 30 (89:4), 2. Rudar Š. 22
Zagorjanke po pričakovanju pretrd oreh
Velenjske rokometašice so se zelo razveselile geste igralcev in vodstva Gorenja
V 7. krogu prve ženske rokometne lige rokometašice Velenja po pričakovanju niso bile dorasle nasprotnice v prejšnjem prvenstvu drugi najboljši ekipi, igralkam Zagorja. Gostje so zmagale s 34 : 17. S tekmo več in trinajstimi točkami so bile najmanj do včeraj na vrhu prvenstvene razpredelnice igralke Zagorja. Krimovke na drugem zaostajajo za dve točki, tretja Ljubljana za tri, četrte Ajdovke in pete Koprčanke pa za pet. Velenjčanke so v dosedanjih sedmih dvobojih zbrale štiri točke. Trenutno so devete z dvema točkama zaostanka za osmimi Žalčankami, ki pa imajo tekmo manj. Prav toliko točk imajo na desetem mestu Mariborčanke, enajste igralke Jadrana za njimi zaostajajo za
dve, zadnje Brežice pa so v vseh doslej odigranih šestih tekmah ostale praznih rok.
Včeraj je bila še tekma med Brežicami in Krimom, igralke Mlinotesta Ajdovščine in Celja Celjskih mlekarn pa so sedmi prvenstveni dvoboj preložile na 27. november.
Rokometaši Gorenja pomagajo
Velenjske rokometašice so se te dni zelo razveselile geste oziroma pomoči rokometašev Gorenja. Ti so se odločili, da jim ob podpori svojega glavnega pokrovitelja, po katerem nosijo tudi ime, pomagajo. Za ženske ekipe, od članic pa vse do najmlajših, so jim namenili del tekmovalne opreme svojega opremljevalca
podjetja Kemp. Ob tem so zapisali: »V klubu in našem generalnem sponzorju smo ponosni, da je naša poteza povzročila obilo dobre volje in nasmehov. Prepričani smo, da je v športu povezovanje del uspeha, in želimo si, da bi s tem zgledom dodali še en kamenček v mozaik povezovanja velenjskega športa.«
V ženskem klubu so se seveda prijazne geste zelo razveselili, saj so že v lanskem prvnestvu morali životariti, ker so ostali brez svojega glavnega pokrovitelja Ve-plasa. »S to pomočjo smo se rešili vsaj ene skrbi v našem 'življenju', zato smo rokometašem in njihovemu vodstvu zelo hvaležni,« je dejala trenerka Snežana Rodic.
Elektra blizu prve zmage
V soboto so košarkarji v prvi državni ligi odigrali četrti krog. V Šoštanju je gostovala nepora-žena ekipa iz Škofje Loke LTH Castings. V samem zaključku tekme so bili srečnejši gostje, ki so slavili z 78 : 77.
Srečanje v Šoštanju je bilo zelo zanimivo in izenačeno. V ekipo se je vrnil bolni Turner, ki je bil najučinkovitejši v domači vrsti. Bojevito igro domačih igralcev so z bučnim navijanjem nagradili šoštanjski navijači, ki so trepetali do zadnjih sekund tekme. V 40 minutah je bil izid osemkrat izenačen, ekipi pa sta se kar šti-rinajstkrat izmenjali v vodstvu. Bolje so začeli gostje, ki so v sedmi minuti povedli za osem (19 : 11), a so košarkarji Elektre po dveh trojkah Turnerja in nekaj dobrih akcijah mladih Kosi-ja in Hasica ter trojki Bukoviča
hitro ponovno vzpostavili ravnotežje. Na začetku drugega dela so varovanci Duška Maličeviča prevzeli pobudo in si priigrali svojo najvišjo prednost na srečanju: v 23. minuti so vodili z 51 : 44. Tokrat so bili Škofjeločani tisti, ki so se hitro pobrali in si ponovno uspeli priigrati nekaj točk naskoka. A tudi ta napad so Šoštanj-čani uspešno odbili. V zaključku je Turner zelo natančno izvajal proste mete in slabo minuto pred koncem Elektro popeljal v vodstvo za točko (76 : 75). Gostje so nato po zadetem košu in enem prostem metu povedli z 78 : 76, nekaj sekund pred koncem pa je Avramovski zadel le enega od dveh prostih metov, tako da so se tretje zmage v sezoni veselili gorenjski košarkarji.
Duško Maličevic, trener Ele-ktre Šoštanj, je po srečanju de-
jal: »Tekmo je odločila ena žoga. Kljub temu da pri nas nista igrala Kosi in Praunseis, nas je ta ena žoga ločila od zmage. Vidi se, da smo neuigrani. Druge ekipe so se sestavljale avgusta in septembra, mi pa to počnemo novembra. Odgovorni bodo morali od obljub preiti k dejanjem. Če predsednik in uprava kluba mislita, da delam slabo, naj me zamenjata, če bo to v dobrobit kluba. Čestitke nasprotnikom za dobro igro. Tudi če bi zmagali mi, to ne bi bilo nezasluženo.«
Že sinoči so Šoštanjčani odigrali prvo tekmo tretjega kroga pokala Spar proti AKK Braniku v Mariboru. Povratna tekma bo prihodnjo sredo v Šoštanju.
Državno prvenstvo se nadaljuje že to soboto, ko Elektra gostuje na Polzeli.
(54:7), 3. Olimpija 20 (32:21), 4. Radomlje 19 (32:16), 5. Velesovo 16 (32:22), 6. Ankaran H. 15 (27:23), 7. Maribor 12 (14:22), 8. Krim 7 (10:35), 9. Ajdovščina 4 (11:78), 10. Krka 0 (9:82). 11. krog (22. 11., ob 11.00): Rudar Š. - Krka.
1. DRL za ženske, 7. krog:
Rezultati: Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina -Krka 22:31 (9:15), Ljubljana - Zelene doline Žalec 33:31 (18:15), Velenje - Zagorje 17:34 (8:17), DP--Logik Branik - Žurd Koper 24:41 (15:19), Brežice
-	Krim Mercator (včeraj), 27. novembra: Mlinotest Ajdovščina - Celje Celjske mesnine.
Vrstni red: 1. Zagorje 7 tekem - 13 točk, 2. Krim r 6 - 11, 3. Ljubljana 7 - 10, 4. Ajdovščina 6 - 8, 5. Koper 7 - 8, 6. Celje 6 - 7, 7. Krka 7 - 7, 8. Žalec 6
-	6, 9. Velenje 7 - 4, 10. Branik 7 - 4, 11. Jadran 7
-	2, 12. Brežice 6 - 0.
Liga Telemach, 4. krog
Elektra Šoštanj - LTH Castings Škofla Loka 77 : 78 (59 : 62, 43 : 42, 21 : 25) Elektra Šoštanj: Turner 22 (6-6), Kosi, Bukovič 11 (0-1), Burica 15 (3-5), Avramovski 17 (5-6), Ha-sic 6, Purnat, Milovac 6
Vrstni red: 1. Zlatorog Laško (+1) 7, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 3. Helios Suns (+1), 4. Rogaška, 5. LTH Castings vsi po 6, 5. Portorož (+1) 5, 7. Hopsi Polzela, 8. Lastovka (+1), 9. Elektra (+1) oba po 4
3. SNL - sever, 13. krog
Rezultati: Šmartno 1928 - Radlje 3:0 (0:0), strelca: Staš Maze (54, 66), Behar Memaj (63); Mons Claudius - Šampion 0:3 (0:1), Koroška Dravograd - AjDAS Lenart 5:0 (3:0), Šmarje pri Jelšah - Dra-
vinja 2:0 (1:0), Brežice 1919 - Fužinar Noži Ravne 7:2 (3:1), Videm - Podvinci Betonarna Kuhar 3:1 (1:1), Maribor B - S. Rojko Dobrovce (včeraj). Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 32 (52:11), 2. Brežice 29 (35:10), 3. 5. Šmarje 27 (38:22), 4. Šampion 26 (33:17), 5. Videm 26 (31:27), 6. M. Claudius 19 (23:23), 7. Fužinar 16 (20:29), 8. Dobrovce 15 (24:29), 9. Dravograd 15 (19:23), 10. Lenart 15 (20:32), 11. Šmartno 14 (18:29), 12. Dravinja 13 (15:26), 13. Radlje 7 (10:31), 14. Podvinci 6 (8:37). 14. krog (21. 11.): Dobrovce - Šmartno 1928.
Kegljanje, 2. liga - vzhod 8. k.
Šoštanj: Hrastnik 5:3 (3297 : 3290)
Šoštanj: Fidej - 524 (0), Hasičič - 580 (1), Kramer - 556 (0), Arnuš - 552 (1), Petrovič - 547 (0), Sečki - 538 - (1)
■
■
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 17
19. novembra 2015
""^Jis
šport
17
Garnbretova tretja
Kranj, 15. novembra - Zmagovalka letošnje zadnje tekme svetovnega pokala športnih plezalk v težavnosti je Slovenka Mina Markovič, ki je še s četrto zmago v Kranju izenačila rekord slovite Francozinje Liv Sansoz. Bron pa se je na zanjo premierni kranjski preizkušnji zasvetil okrog vratu komaj 16-letne Janje Garnbret, letos nepremagljive v mladinski konkurenci, ki je tako stopila na stopničke še na svoji tretji članski tekmi svetovnega pokala in pokazala, da bo v prihodnjih sezonah resna tekmica starejšim tekmovalkam.
Janja Garnbret, komaj 16-le-tna tekmovalka ŠAO Velenje iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, je sicer v finale stopila z najboljšim izhodiščem, saj je edina pre-
plezala polfinalno smer do vrha. V finalu ji je zmanjkalo le malo sreče za popoln podvig.
»Kvalifikacije in polfinale sem res dobro odplezala, v finalu pa se ni poklopilo, kot bi se moralo, a sem vseeno zadovoljna, tako da prihodnje leto - na nove tekme!« že zre naprej Janja Garnbret, ki je na svoji premierni kranjski tekmi svetovnega pokala dosegla prvi rezultat polfinala, v finalu pa si priplezala bron, kar je še en odličen dosežek v njeni fantastični sezoni: »Za mano je najboljša sezona do zdaj. S trojnimi stopničkami na treh članskih tekmah sem res zadovoljna, prav tako z naslovom evropske podprvakinje in svetovne mladinske prvakinje.« Janja, ki je letos stala na stopničkah prav na
vsaki tekmi, na kateri je nastopila, bo slovenske barve zastopala tudi na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu, če se športnemu plezanju uspe uvrstiti v olimpijsko družino: »Mislim, da bi bilo to super za športno plezanje, ker bi bilo prepoznavnejše, tako da upam, da bo na olimpijskih
igrah leta 2020. Ogromno truda vlagamo v doseganje čim boljših rezultatov na tekmah in menim, da bi bila udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi rezultati vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij in želja.«
a Foto: M. Čujež
Eva že začela novo sezono
Komaj 15-letna velenjska deskarka je sezono 2014/15 zaključila zelo uspešno - Tudi nova sezona bo polna izzivov - Januarja gre na mladinske olimpijske igre v Lillerhamer
Deskarka prostega sloga Eva Kralj se je lansko sezono na svetovni FIS lestvici v disciplini prosti slog povzpela na 40. mesto, v disciplini snežni žleb pa na 64. mesto. S tem je pri Smučarski zvezi Slovenije pridobila tudi mednarodni status športnika, kar je za tako mlado športnico redkost, prav tako pa je letos postala športnica leta (mladinka) v občini Velenje. Letošnje leto je za Evo po svoje prelomno, saj je po uspešno končani devet-letki postala dijakinja 1. letnika športnega oddelka velenjske gimnazije. »Zelo rada grem v šolo med svoje sošolce, kadar sem le doma. To pa je zaradi treningov in začetka nove sezone žal zelo redko. Sošolci so mi v veliko pomoč. Ko sem daleč stran, na drugem koncu sveta, poskrbijo, da pravočasno dobim učno snov,« pravi simpatična športnica in doda, da tudi profesorji njeno športno pot zelo podpirajo.
Evini športni uspehi v pretekli sezoni so povezani z udeležbo
na največjih mednarodnih tekmovanjih pod okriljem World Snowboard Federation, ki so potekali po vsej Evropi. Dosegla je 1. mesto v prostem slogu na tekmi v Bolgariji, 2. mesto na finalni tekmi v avstrijskem Isch-glu v prostem slogu in 3. mesto v italijanskem Livignu, prav tako v prostem slogu, ki je njena paradna disciplina. V švicarskem Laaxu pa je zasedla 4. mesto v snežnem žlebu. Hkrati pa je Eva tekmovala tudi na FIS tekmovanjih, kot so Europa Cup ter nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v kitajskem Yabuliju, kjer je potrdila normo za nastop na mladinskih olimpijskih igrah 2016 v Lillerhamerju. V prostem slogu je zasedla 2., 3. in 6. mesto, v snežnem žlebu pa 10. in 15. mesto.
V tej sezoni je Eva že začela tekmovati v svetovnem pokalu (World Cup). Avgusta je odpotovala v Novo Zelandijo, kjer je kot najmlajša tekmovalka nastopila na tekmi svetovnega poka-
Eva v deskanju močno uživa, zato se veseli izzivov, ki jo čakajo v letošnjih zimskih mesecih.
la in kot debitantka dosegla lep rezultat. V disciplini snežni žleb je zasedla 16. mesto, v disciplini snežni park (prosti slog) pa 17. mesto. Konec tega meseca Eva z reprezentanco odpotuje v Ameriko v Cooper Mountain,
kjer se začnejo FIS tekmovanja v snežnem žlebu. Januarja jo čakajo tekmovanja evropskega pokala in tekmovanja World Rookie Toura, za tem pa ponovno leti čez lužo, kjer bo v Park Cityu in Mammoth Mountainu nastopila na tekmovanjih za svetovni pokal v obeh disciplinah. Od tam Eva leti na Norveško, kjer bo nastopila na 2. mladinskih olimpijskih igrah Lillehammer 2016. Nato jo čaka še nekaj tekmovanj evropskega pokala. Pravi, da je na novo sezono dobro pripravljena in da je vesela, da je njene uspehe opazil tudi svetovni proizvajalec snežnih desk in smuči Völkl in postal njen uradni opremljevalec.
a Bojana Špegel
Se Šmarčanom obeta prva polovica?
V vseh štirih tretjih ligah bodo konec tega tedna odigrali še tekme prvega jesenskega kroga
V sobotno-nedeljskem trinajstem krogu v 3. ligi sever so nogometaši Šmartna 1928 gostili predzadnje Radlje in zmagali s 3 : 0. V prvem in slabih deset minut v nadaljevanju niti eni niti drugi niso navdušili. Domači so bili sicer precej boljši, vendar nespretni pred nasprotnikovim vratarjem. V tem delu igre gledalci niso videli nobenega zadetka. V 53. minuti je moral eden od gostujočih igralcev zaradi drugega opomina v obliki rumenega kartona z igrišča. Številčno prednost je domači napadalec Staš Maze izkoristil že v naslednji minuti. Po tem rezultatskem zaostanku v gostujoči vrsti ni bilo več preračunljivosti, morali so se povsem odpreti. To je bila seveda voda na mlin domačim, ki so dosegli v nadaljevanju še dva gola (Memaj Behar in
Maze) ter se od svojih gledalcev v jesenskem delu poslovili z gladko zmago. S temi tremi točkami so se oddaljili od trenutno najslabših moštev, predzadnjih Radeljčanov za sedem točk, od zadnjih Podvincev pa za osem. Hkrati so se približali osmim Dobrovcam, devetemu Dravogradu in desetemu Lenartu na točko zaostanka, sedmi Fužinar pa ima po novem porazu na sedmem mestu le še dve točki prednosti pred njimi. Kljub tekmi manj je še vedno v vodstvo Maribor B. Ima 32 točk, druge Brežice imajo tri točke manj, tretje Šmarje pri Jelšah pa šest.
To je bil po sporedu zadnji jesenski krog. Vendar nogometaši te lige še ne bodo odšli na odmor. Zaradi lepega vremena bodo v soboto in nedeljo odigrali še tekme štirinaj-
stega oziroma prvega spomladanskega kroga. Šmarčani bodo gostovali v Dobrovcah, ki imajo na osmem mestu točko več od njih. Z morebitno zmago in po zanje ugodnem razpletu na nekaterih drugih igriščih imajo priložnost, da pomlad pričakajo celo na sedmem mestu, torej v prvi polovici lestvice.
Bevab pri Rudarju
Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v nadaljevanju sezone močnejši za 20-le-tnega Ermana Bevaba. Bevab v Velenje prihaja iz graškega Sturma, rojen je sicer v Innsbrucku, igral pa je tudi za avstrijsko reprezentanco do 19 let. Mladi avstrijski branilec je trenutno šestouvr-ščeni ekipi Prve lige Telekom Slovenije obljubil triletno zvestobo.	a
Maja atletinja leta
Portorož, 14. novembra -
Maja Mihalinec iz Mozirja in Robert Renner sta najboljša slovenska atleta leta 2015 po anketi Atletske zveze Slovenije (AZS). Sprinterka Mihalinče-va (članica AK Velenje) in skakalec s palico Renner sta priznanji dobila prvič, nasledila pa sta tekmovalno upokojenega Primoža Kozmusa in Martino Ratej.
Tekvondo
Velenjčani dobro pripravljeni
V soboto, 14., in nedeljo, 15. novembra, je v Blagoevgradu v Bolgariji potekalo mednarodno odprto prvenstvo v borbah v tekvondoju verzije ITF. Tekmovanje, ki šteje kot kvalifikacijska tekma za izbor reprezentance za evropsko prvenstvo Grčija 2016, se je udeležilo tudi dvanajst tekmovalcev Taekwon-do kluba Skala skupaj s trenerjem Petrom Landekerjem in sodnikom Petrom Rozoničnikom. Na zahtevnem prvenstvu se je pomerilo več kot 450 tekmovalcev iz osmih držav. Skalč-ki so štirinajst dni pred državnim prvenstvom pokazali, da je njihova forma zelo dobra.
Na najvišjo stopničko so se pov-
Sabljanje
Uspešen vikend za velenjske sabljače
V soboto, 7. novembra, je v Mo-edlingu v Avstriji potekal turnir, ki šteje za evropski kadetski pokal. S solidnim sabljanjem v zelo močni mednarodni konkurenci so se dokazovali tudi sabljači velenjskega kluba Rudolfa Cvetka. V disciplini floret
Kegljanje
Pomembna zmaga za obstanek
Tritedenski odmor je kegljačem Šoštanja prišel še kako prav. V nadaljevanju državnega prvenstva so se v 8. krogu na domačih stezah pomerili s predzadnjo ekipo Hrastnika. Domačini so srečanje pričeli v precej spremenjeni postavi, kar se je pokazalo za dobro potezo domačega stratega. Začelo se je dobro, potem pa so se igralci v prvem paru do zadnjega seta izmenjavali v vodstvu, dokler niso domači napravili preveč napak in s tem omogočil gostom, da so prišli do pomembne točke. Šošta-njčani so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali za 37 kegljev. Podobno je bilo tudi
Maja Mihalinec, ki vadi pod vodstvom Srdjana Djordjevica, je ob tem dejala "To je bila moja najuspešnejša sezona doslej, tudi lepa popotnica za olimpijsko leto." Maja je na SP v polfinalu teka na 200 m tekla osebni rekord 23,04 sekunde in zabeležila 19. izid. Ima že normo za OI, marca na dvoranskem EP v Pragi pa je v polfinalu teka na 60 m zasedla 16. mesto. a
zpeli: Luka Krel (mlajši mladinci, +75 kg), Nejc Rakuša (starejši mladinci, -51 kg), Dean Vukančič (starejši mladinci, -57 kg) in ekipa mlajših mladincev (Luka Krel, Luka Panič, Tilen Šketa, Jan Šketa, Simon Zajec, Renato Vogler).
Srebrne medalje so si priborili: Tai Zorko Vačovnik (starejši dečki, -50 kg), Borut Sobota (člani, -71 kg), dečki in deklice v skupnem seštevku (Tai Zorko Vačovnik) ter mladinci in mladinke v skupnem seštevku (Luka Krel, Renato Vogler, Dean Vukančič, Nejc Rakuša, Domen Za-bukovnik, Nejc Rupreht, Klemen Glinšek, Klemen Vogler, Jerneja Jenšterle).
Tretja mesta pa so osvojili: Jerneja Jenšterle (starejše mladinke, -64 kg) in ekipa starejših mladincev (Dean Vukančič, Nejc Rakuša, Domen Za-bukovnik, Nejc Rupreht, Klemen Glinšek, Klemen Vogler).	a
kadeti je Luka Mravljak osvojil 110. mesto, Rok Kovač 151. mesto in Borut Mohorko 176. mesto.
V nedeljo, 8. novembra, pa je na Dunaju potekal mednarodni Jesenski pokal Dunaja. V kategoriji floret kadeti je Jakob Jurjovec osvojil 1. mesto. V kategoriji floret mladinci je zmagal Jure Mravljak, Patrik Po-prask pa je osvojil 3. mesto. V najmočnejši kategoriji, floret člani, je Jure Mravljak osvojil 3. mesto, Lo-vro Fijavž Bačovnik pa 9. mesto. a
pri drugem paru, le da so tokrat napako naredili gostje, kar so Šoštanj-čani izkoristili in pri 2 : 2 zaostajali le za 4 keglje. Igra tretjega para je odločala o morebitnem zmagovalcu. Domača tekmovalca sta igro vzela zelo odgovorno, nasprotnike pa spravljala v obup. Pred zadnjim se-tom so Šoštanjčani povedli za 16 kegljev in imeli že eno osvojeno točko. Na pragu druge točke so domačini napravili večjo napako, izgubili drugo točko ter za 7 kegljev premagali borbene goste iz Hrastnika.
»Tokrat moram pohvaliti vse igralce domače vrste, ki so prikazali res odlično igro. Če bodo tako borbeno igrali tudi prihodnje tekme, se verjetno ne bo treba bati za obstanek v ligi,« je menil domači trener. S to zmago so se Šoštanjčani povzpeli na 8. mesto.	a
a vos
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
19. novembra 2015
Recimo NE zločinom na cesti!
V Velenju so prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč pripravili v ponedeljek popoldne pri OŠ Šalek. Vsako leto namreč program pripravi druga osnovna šola. Osnovnošolci so se skupaj z učitelji res potrudili, saj so z besedami in celotno prireditvijo segli do srca. Smrt nikoli ni lepa, tista na cestah pa je vedno povezana s šokom. Vsako leto se žal na milijone ljudi po vsem svetu pridruži tistim, ki že trpijo zaradi prometnih nesreč. Podžupan MO Velenje Peter Dermol je v nagovoru zbranim - med njimi so bili tudi uniformirani člani Društva šoferjev in avtomehanikov - opozoril, da je o problematiki prepogostih nesreč na cestah treba govoriti. »Ugotavljamo, da je v zadnjih letih število prometnih nesreč v naši občini upadlo. V letu 2014 je bilo za dobrih 17 % manj prometnih nesreč kot leto prej, posledično je bilo tudi manj nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami. Letos ugotavljamo 6 % manj prometnih nesreč. Učinki dobrega sodelovanja vseh udeleženih, ki skrbijo za prometnovarnostni sistem, očitno delujejo, to pa si želimo tudi v prihodnje.« Velenjski policist Danijel Smrečnik pa je poudaril: »Na cesti vedno najprej pomislimo, kaj bomo sami naredili za svojo varnost.« In tudi to drži kot pribito.	a bš
Učenci OŠ Šalek so pred šolo v prvem mraku prižgali svečke in uredili pravo prometno pot. S pesmimi in recitacijami so nas spomnili, kako hitro se lahko prekine nit življenja in kako boli, če se to zgodi na cesti.
Kje je Markus?
V ponedeljek zvečer so policisti začeli iskati državljana Nemčije Markusa Faltermeierja. Ta je bil v Velenju na obisku pri sorodnikih. Popoldne je zaradi psihičnih težav odšel v Zdravstveni dom Velenje, od tam pa neznano kam. Pogrešani je visok 190 cm, močnejše postave, ima črne skodrane lase. Oblečen je v temna oblačila, obute ima pohodne čevlje. Pri sebi ima denar in plačilne kartice. Policisti prosijo za pomoč pri iskanju pogrešanega. V pomoč jim bo vsaka informacija v zvezi z njim.
Prehiteval v škarje
Šoštanj, 10. oktobra - Ob 6.
uri so v Lokovici policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo. Do nje je prišlo, ker je povzročitelj prehiteval v škarje. Med vozili je prišlo do oplaženja. Policisti so ugotovili, da je bil povzročitelj nesreče tudi pod vplivom alkohola. Po dogovoru z državnim tožilcem bodo policisti zanj napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje.
Zaradi hitrosti dva poškodovana
Šoštanj, 10. novembra - Prejšnji torek ponoči so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Zgodila se je v naselju Florjan. Vzrok za nesrečo je bila neprimerna hitrost. V prometni nesreči je bil sopotnik hudo telesno poškodovan, povzročitelj pa lahko. Policisti so slednjemu napisali plačilni nalog.
Otroka zbil na prehodu za pešce
Šoštanj, 11. novembra - Prejšnjo sredo zjutraj je voznik osebnega avtomobila trčil v otroka, ki je cesto pravilno prečkal na prehodu za pešce. Otrok je bil lahko telesno poškodovan, voznik pa si je prislužil plačilni nalog.
Alkohol mu je dal pogum
Šoštanj, 13. novembra - V petek zvečer so policisti v Šoštanju ustavili voznika, ki je izzival usodo. Ne le da je za volan sedel pijan, bil je tudi brez vozniškega dovoljenja. Policisti so mu avto zasegli. S tem pa se ni strinjal njegov sopotnik, ki je bil prav tako pod vplivom alkohola. Ni hotel iz avta, tudi umiril se ni, zato so ga policisti odpeljali s seboj. Prespal je v prostorih za pridržanje. Zaradi kršitve javnega reda in miru bo plačal tudi kazen, ker je grozil policistom, pa se bo moral zagovarjati še pred sodnikom.
Kombi trčil v pešca
Velenje, 16. novembra - V ponedeljek ob 10.17 so v ograjenem prostoru podjetja na Cesti Simona Blatnika policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik kombija trčil v pešca. Bil je hudo telesno poškodovan. Voznik bo moral svoje dejanje pojasniti sodniku.
Hudo poškodovan kolesar
Velenje, 16. novembra - V ponedeljek je bil lep sončen dan. Ta je na kolo zvabil kolesarja, ki je v Škalah izgubil oblast nad kolesom in zaradi tega padel. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, policisti pa so o tem obvestili tudi sodišče.
Delavec padel z lestve
Topolšica, 12. novembra - Ob
13.55 uri se je zgodila delovna nesreča. Delavec je v Topolši-ci padel z lestve in se hudo poškodoval. S helikopterjem so ga odpeljali v Klinični center Ljubljana.
Nasilnež ne sme več blizu
Šmartno ob Paki, 13. novembra - V petek zvečer so policisti obravnavali nasilje v družini. Partner do svoje partnerke ni bil prvič fizično in psihično nasilen, zato so mu policisti prepovedali
približevanje. Napisali pa so tudi kazensko ovadbo.
Tatu odkrili s pomočjo občana
Šmartno ob Paki, 14. novembra
- V soboto zvečer je neznanec z avta ukradel okrasne pokrove. Pri tem ga je videl občan Šmar-tnega ob Paki. Ker si je zapisal njegovo registrsko številko, so imeli policisti veliko lažje delo. Še isto noč so ga izsledili na območju Polzele. Malo več dela so imeli zato, ker je imel tat na avtu dve različni registrski tablici, v resnici pa je bil avto neregistriran. Policisti so okrasne pokrove že vrnili lastnici, tat pa bo moral stopiti pred sodnika.
Posilil jo je bivši partner
Velenje, 15. novembra - Policisti so v nedeljo obravnavali posilstvo. Zakrivil ga je bivši partner, ki so ga policisti v sodelovanju s kriminalisti izsledili še isti dan. Zanj so napisali kazensko ovadbo.
Večkrat jo je udaril
Velenje, 16. novembra - V ponedeljek malo pred polnočjo je moški na Kardeljev trgu večkrat udaril žensko. Udarci so povzročili lahko telesno poškodbo. Policisti so za nasilneža že napisali kazensko ovadbo.
Iz POLICIJSKE beležke
Prepir zaradi psa
Velenje, 10. novembra -
Prejšnji torek popoldan sta se na Kardeljevem trgu sprla spreha-jalka in lastnik neprivezanega psa. Lastnika so policisti opozorili, da mora biti pes na povodcu. Njegov sin pa je ozmerjal prijaviteljico, zato so mu policisti hitro napisali plačilni nalog.
Prehiter, pa še pijan
Velenje, 11. novembra - V
noči iz torka na sredo so policisti na relaciji Velenje-Škale obravnavali prometno nesrečo. Povzročitelj, ki je pregloboko pogledal v kozarec, je to noč preveč pritiskal na plin, kar je bil tudi vzrok nesreče. Za svoja dejanja se
bo moral zagovarjati na sodišču.
Vlom v župnišče
Šoštanj, 11. novembra - V
sredo zjutraj so bili policisti obveščeni o vlomu v župnišče v Skornem pri Šoštanju. Pri ogledu so ugotovili, da je neznanec poskušal vlomiti vanj, a pri tem ni imel lepljivih prstov, saj ni odnesel nič.
Zalotena pri krajah
Velenje, Šoštanj, 12. novembra - V sredo dopoldan so policisti posredovali v trgovini Interspar, kjer je varnostnik prijel osebo pri tatvini. Zvečer pa so odšli še v trgovino TUŠ v Šoštanju, kjer so opazili tatvino žganih pijač. Pri pregledu vide-oposnetka so ugotovili, da jih je
iz trgovine odnesel njim znani storilec. Oba tatova se bosta za svoje nečedno dejanje zagovarjala na sodišču.
Vlom se ni posrečil
Velenje, 13. novembra - V
petek zvečer so policisti v Šale-ku obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo. Neznanec je vanjo poskušal priti skozi okno, vendar mu ni uspelo.
Ukradla čevlje
Velenje, 13. novembra - Iz
trgovine Deichman so v petek izginili čevlji. Ženska, ki jih je ukradla, je zaenkrat še neznanka, policisti pa imajo registrsko številko avtomobila, s katerim se je odpeljala. Zato so jo verjetno že izsledili.
Kršila sta oba
Velenje, 14. novembra - V
soboto zvečer je počilo na Kosovelovi ulici. Trčili sta osebni vozili, oba voznika pa sta se pri tem lažje poškodovala. Policisti so ugotovili, da je do nesreče prišlo, ker sta oba voznika kršila predpise. Prvi ni imel primerne varnostne razdalje, drugi pa je sunkovito zaviral in ni uporabljal smernikov. Oba sta bila kaznovana.
Ukradli registrske tablice
Velenje, 15. novembra - V nedeljo zvečer so policisti obravnavali tatvino registrske tablice CE AC-707. Neznanec jo je ukradel s parkiranega avtomobila.
Soliden »plen«
Velenje, 16. novembra - V
ponedeljek okoli 11. ure so v trgovini Muller opazili, da je neznanec ukradel več artiklov v skupni vrednosti 150 evrov. Policisti ga še iščejo.
Kolo ukradli iz kolesarnice
Velenje, 16. novembra - Na
Goriški cesti so v ponedeljek zvečer obravnavali tatvino kolesa. Lastnik ga je pustil v kolesarnici, ki očitno ni bila dovolj varna. Policisti iščejo storilca in moško gorsko kolo z disk zavorami, znamke Kilimanjaro, črne barve.
Temni
novembrski
oblaki
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Zadnje dneve preteklega leta je zaznamovala doslej najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah po številu udeleženih vozil Do nje naj bi prišlo zaradi zdrsa tovornjaka in naknadnega naleta vozil, vse skupaj pa je povzročil močan veter, kije na del cestnega odseka prinesel sneg in tako ustvaril nično vidljivost. Po izjavah udeležencev in preiskovalcev so se vozniki iz dobrih voznih razmer v trenutku znašli v »beli temi«, kjer niso videli niti enega metra pred seboj. Splet okoliščin je bil usoden za 25-letni-ka, med 120 udeleženci pa je bilo 39 poškodovanih, ki so v nesreči vendarle imeli srečo, da so ostali živi.
Čeprav so bili novembrski dnevi presenetljivo radodarni s toplim vremenom in obilo sončnih žarkov, smo v nedeljo, 15. novembra, »vstopili« v obdobje do 15. marca, ko je v Sloveniji za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme. Zima prinaša vremenske razmere, ki so lahko tako ekstremne, da lahko povzročijo tudi takšne prometne nesreče, kot je bila lanska v decembru. Policisti priporočajo, da se pravočasno pripravite, da vas nizke temperature in ostale zimske nevšečnosti ne presenetijo. Zakonske določbe o zimski opremi so:
1.	pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).
2.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
3.	Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.
4.	Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S"ali "M&S".
Glede na to, da ne živimo v priobalnem področju Slovenije, nam določbe pete točke ne koristijo in moramo upoštevati navedene štiri točke.
Med zakonskimi določbami so predvidene tudi kazni za tiste, ki jih ne bodo upoštevali. Voznik, ki nima ustrezne zimske opreme, se po zakonu kaznuje z denarno kaznijo 40 evrov. Če pa je zaradi prekrška onemogočen promet, se voznik kaznuje s kaznijo 500 evrov in petimi kazenskimi točkami. Če voznik ne očisti celotnega avtomobila pred začetkom vožnje, lahko pričakuje kazen 200 evrov, če pa ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje pa je kazen 300 evrov. Za pravne osebe so kazni neprimerno višje, in sicer 1.000 evrov za voznika in 120 evrov za odgovorno osebo. Namesto za kazni je veliko bolje denar porabiti za druge, bolj koristne reči. Bolj kot s pripravami na zimo so ljudje zaskrbljeni nad temnimi novembrskimi oblaki, ki so se zgrnili nad Parizom in se razpršili na vse evropske države, kajti posledice terorističnega napada so resnično tragične. Prvi odstavek te kolumne je bil tudi prvi odstavek prve letošnje kolumne, zaključujem pa jo z zadnjim odstavkom druge letošnje kolumne, napisane pod vtisom streljanja v pisarnah satiričnega časnika Charlie Hebdo. Vprašanje, kdaj se bomo spet zdrznili (ker se zagotovo še bomo), ni pravo. Bolj primerno in pomembnejše bi bilo, kdaj bomo začeli resnično delovati kot ljudje in kdaj bomo prebudili človečnost v človeštvu? Čas bi že bil.

radio VELEKJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 19
19. novembra 2015
»»WAS
utrip
19
HOROSKOP
Ob prijetnih novembrskih Itemperaturah so prvi drsalci na ledu množično uživali že prvi vikend.
Sonce in led
Velenjsko drsališče uradno odprto - Že prva dva dni veliko drsalcev - Začetni tečaj hokeja za mlade bo decembra
Velenje, 14. novembra - V petek je bil (za november) prav topel večer, sobotni je bil za odtenek hladnejši. Oba pa sta bila za tiste, ki so prvič v letošnji sezoni preizkušali led na velenjskem drsališču, prav zabavna.
V petek se po ledu niso podili z drsalkami, ampak z metlami, ki so čistile pot kegljem za kerling. Med seboj se je med glasnim navijanjem pomerilo 9 ekip, dve ljubljanski, ostale pa so sestavi-
S Zgotnto se je...
od 20. 11. do 26. 11.
-	v okviru Kulturnoprosvetne-ga društva Svoboda Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje in uspešno deluje še danes;
-	21. novembra 1968 se je v
Velenju zgodil svečan podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje;
-	21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Leskoška Luko soglasno proglasili za častnega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga
li kar Šalečani. V soboto popoldne pa jih je veliko komaj čakalo, da se po ledu zapeljejo tudi z drsalkami. Preden so jih spustili na led, jih je nagovoril vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje Drago Martin-šek, ki je na kratko predstavil, kako bo drsališče obratovalo v tretji sezoni. Ni pozabil poudariti, da je drsanje brezplačno. Vse do večera je bilo drsališče že prvi dan polno predvsem družin in
je kot prvi prejel Josip Broz Tito;
-	20. in 21. novembra 1999 se
je harmonikar Robert Go-ter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »frajto-nerco«;
-	22. novembra 1998 je bil na
lokalnih volitvah za župana občine Velenje že v prvem krogu ponovno izvoljen Srečko Meh; v občini Šoštanj sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Bogdan Menih in Matjaž Natek, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz Podgoršek. V drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Šoštanju in Ivo Rakun v Šmartnem ob Paki;
-	22. novembra 1996 je Velenj-čanka Vera Zupančič prejela Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Obvestilo o odprtju podružnice odvetniška pisarna Boštjan Verstovšek in Marjana Verstovšek & odvetniki
je odprla podružnico v VELENJU na
Prešernovi 22d, v prostorih fizioterapije Enigma. Telefon: 031 77 22 44
mlajših drsalcev in drsalk. Člani Hokejskega kluba Velenje, ki nadzorujejo dogajanje na ledu, so jih do poznega večera, ko so pripravili prvi disko na ledu, našteli več kot 300. Da ima drsanje v Velenju vse več privržencev, je bilo vidno tudi v nedeljo. Tako dopoldne kot popoldne je bilo drsališče polno. Po novem namreč sredi dneva zapre vrata, kar pa obiskovalcev ne moti. Med odmorom hokejisti poskrbi-
jo, da je led spet gladek. Večeri so namenjeni treningom hokeja, petkovi večeri bodo celo sezono v znamenju kerlinga, potem pa člane Hokejskega kluba Velenje čaka še kar nekaj dela, da spet zgladijo led in ga pripravijo za naslednji dan.
Izvedeli smo še, da se je šola hokeja za tiste, ki že imajo nekaj znanja, začela, za tiste, ki ga nimajo, pa začetni tečaj pripravljajo decembra. Prijave zanj v Hokejskem klubu Velenje že zbirajo. Tudi osnovne šole si že rezervirajo termine za obisk drsališča, saj mnoge na njem pripravijo športni dan za svoje učence.
a bš
Gustav Šilih (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
športa;
23.	novembra 1997 so na
voliščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je največ glasov volivcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev;
24.	novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog
Gustav Šilih; Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno šolo, ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del - leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero, v izdaji velenjskega založništva Pozoj in jezikovni posodobitvi Iva Stropnika;
-	24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod;
-	25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita.
a Damijan Kljajič
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
Mesnica v Starem Velenju
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
^30
Kislo zelje in kisla repa kmetije Jevšnik Pečenice Vse za koline
Meso slovenskega porekla
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Veliko boste delali, kar vam bo vsak dan manj všeč. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Res ste na pravi poti. To soboto vas čaka veliko presenečenj, ki znajo vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Sicer pa ste že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zato ne boste pretirano presenečeni. Obnašali pa se boste, kot da je novica čisti šok. Tokrat bo igra upravičena, saj se boste z njo tudi maščevali. Na finančnem področju po dolgem času ne boste imeli pripomb. Privarčevan denar boste skrbno obrnili in razporedili. Tokrat tudi za stvari, ki si jih že dolgo želite in ne le za vam najbližje, ki jih včasih preveč razvajate.
b
Bik od 22. 4. do 20. 5.
November se je prevesil v drugo polovico, vi pa bi preostanek najraje kar preskočili. Sploh, ker letos za vas že oktober ni bil najboljši, december pa veste, da bo nor. Dokazov za to imate že kar nekaj. Nič naj vas ne skrbi, dnevi vam bodo polzeli skozi prste, ker bodo tako polni kot že dolgo ne. Dela boste imeli preveč, a ker bo večina takega, da ga boste z veseljem opravljali, vam nič ne bo težko. Želeli ga boste opraviti, preden se začne veseli december. In želeli si boste, da bi vam dnevno vsaj kakšna urica ostala samo za vas. Že kmalu boste morali oblikovati bolj natančne načrte za prihodnost. V teh dneh boste dobili potrditev, da ste že sedaj na pravi poti, da jih tudi uresničite. Zato boste polni življenja, sreča vam bo sijala iz obraza. To bo dobro vplivalo tudi na vse okoli vas. Radi vas vidijo nasmejane, kar je bilo zadnje čase čisto preredko. Zdravje bo odlično.
i
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Zadnje čase ste veliko na cesti, zato si boste bolj kot vsi okoli vas želeli, da lepo jesensko vreme še vztraja. Verjetno bo ostalo le pri željah, boste pa več kot sicer razmišljali, da bi ravno zato zamenjali službo. Sploh tisti, ki do nje nimate blizu. Možnosti ni prav veliko, zato načrtujte previdno. Nikomur nič ne omenjajte, dokler ne boste bolj prepričani, kako bo z vašim delom v prihodnje. Sicer se vam lahko zgodi, da vam nekdo krepko ponagaja. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako kot si želite. Dobro se zavedate, da je že nekaj časa načeta. Spet jo boste dobili, ko boste sami sebi dokazali, da zmorete. Spremenite navade, ki veste, da vam ne prinašajo prav nič dobrega. Zaradi njih postajate naporni tudi za najbližje. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplačalo.
%
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Poslovno vam preostanek letošnjega leta žal ne bo najbolj naklonjen. Prvi znaki bodo občutni že v teh dneh. Čeprav tega, kar se bo dogajalo, niste v celoti pričakovali, bodo vaše reakcije povsem pravilne. Od torka dalje boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, ^ če se načrti resnično ne bodo izšli. K sreči ste si pripravili »zalogo« in poskrbeli, da vas zaradi tega ne bo bolela glava. Tudi suše v denarnici še nekaj časa ne boste čutiti, bo pa treba poseči po zalogah. Potrebe boste tudi zato - sicer zelo neradi - skrčili na minimum. Ko ni denarja, se rado zgodi, da tudi ljubezen skopni. Pazite, da se to ne bo zgodilo tudi vam. Vzemite si čas za partnerja in mu pripravite kakšno lepo presenečenje. Najlepše bo, če zanj ne boste porabili niti evra. Sploh, ker veste, da sta že nekaj časa čisto premalo skupaj. Iskren pogovor vedno pomaga, tudi tokrat bo.
<2
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Priznali si boste, da ste bili zadnje čase res veliko preveč sami s seboj. Tudi zato vam zadnje čase zabave ne dišijo, čeprav ste na njih po navadi prav vi družbo držali pokonci. Ker spet prihaja čas zabav, se vzemite v roke in spremenite navade. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa vam še ne bodo naklonjene. Pa ne le zaradi vaše trme, tokrat bodo ostali še bolj trmasti kot vi. Krivo je to, da ste jih prizadeli tako z besedami kot dejanji. Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre rešitve odnosov v vašem domu. Potrpežljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljši možni rešitvi. Od vas bosta tokrat zahtevali več časa kot po navadi. Vaše zdravje bo še naprej odlično, kar pa vas ne bo potolažilo, saj boste imeli velike želje na drugih življenjskih področjih.
Tngp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Nekaj časa ste bili zelo pridni, sedaj pa ste spet popustili kar nekaj slabim navadam in zašli na stara pota. Čeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maščuje, boste odločitev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Potrebovali boste več počitka in več gibanja. Ne izgovarjajte se na kratke dneve, saj se lahko prestavite v zaprte prostore, kjer lahko prav tako veliko naredite zase in za svoje telo. Že ta konec tedna se odločite za aktivno preživljanje prostega časa. Naredite načrt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. Če vam bo pomagalo, poiščite koga, ki bo migal z vami. Med prijatelji je kar nekaj takih, ki samo čakajo na pobudo. Boste videli, koliko lažje vam bo, ko boste enkrat začeli. Da o dobrem počutju ob dejstvu, da se boste spet bolj posvečali sebi, sploh ne govorimo. Sorodnik vam pripravlja presenečenje, ki vam ne bo všeč. Ne pustite, da vas premaga brez boja.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zadnje dni se vam veliko dogaja tako na zasebnem kot službenem področju. Po svoje vam je to všeč, po drugi strani pa si želite spremembe. Vi že veste, kakšno, a o njej še molčite. Tako je tudi prav, saj gre tokrat za projekt, ki bi vam ga hitro lahko ukradla konkurenca. V svoji glavi boste ravno zato, ker se zavedate, za kako velik projekt gre, v naslednjih dneh naredili red. Na prvo mesto še ne boste mogli postaviti sebe, boste pa delali vse v smeri tega, da se bo to zgodilo najpozneje spomladi. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden lažji in na prvi pogled enostavnejši. Vas pa bo vse bolj mikala nekoliko težja pot. Ker boste enostavno čutili, da je prava. Časa za odločitev imate še nekaj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri njej tudi preveč vodila čustva, kar ni dobro. Zdravje? Odlično ne bo, a večjih pripomb ne boste imeli.
m/
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Zdelo se vam bo, da vaše življenje postaja dolgočasno. Ni več iskric, ne vidite več izzivov, enostavno živite iz dneva v dan. Pogrešali boste čase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove življenjske izzive, skupaj določala cilje in uživala v planiranju poti do njih. Že res, da nimate več toliko denarja kot nekoč, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali. Enostavno se vam ne da. Oba s partnerjem sta naveličana vsakdanjika, kar že vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno, saj boste, če se bo tako stanje nadaljevalo, začeli pogledovati po drugih. Preprosto povedano boste začeli iskati novo vznemirjenje v vašem življenju. Ali pa to celo že počnete, pa se niti zavedate ne. Vezi s preteklostjo nikoli ni lahko prerezati, še manj lahko je to izpeljati na miren način. Zato bodo naslednjih dnevi napeti kot že dolgo ne, saj boste prisiljeni storiti prav to. In to z nekom, ki ga imate še vedno radi.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
V teh dneh se že zavedate, da nimate veliko izbire. Ostati ali oditi, to sta edini možni poti. Strah vas je, da se odločite napačno, zato boste še vedno oklevali. Ob tem pa boste za partnerjevim hrbtom preizkušali, kako bi bilo, če bi odšli. Bodite pri tem ne le iskreni, ampak tudi realistični. Dokler je nekaj le prepovedan sad, je vse videti lepše, kot je, koto ni več. Ne le, da na kocko postavljate vse, kar ste doslej v življenju ustvarili, od vaše odločitve bo odvisna sreča več ljudi, ne le vaša. Med njimi so tudi taki, ki jih ne želite prizadeti, saj niso nič krivi. Hkrati vam bo jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati. Odprti sta dve poti; na njih ni oseb, ki bi vas ovirale, so pa čustva, ki jih boste težko obvladali. Nihče vas ne bo silil, da hitite. Tudi zato boste še upali, da se zgodi čudež, ki vaju bo s partnerjem spet zbližal.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
V teh dneh boste pogosteje kot sicer seštevali. Tokrat evre na vašem in nekem za zdaj še tujem računu, ki pa bi lahko že kmalu postal vaš. Vsaj upali boste, da bo tako, zato boste že začeli delati načrte. In karkoli boste izračunali, vam ne bo všeč. Tudi zato boste prišli do zaključka, da imate marsičesa v življenju vrh glave! Ko pa boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Niti najbližji vam ne bodo verjeli, da mislite resno. Celo življenje popuščate, vedno na račun lastne sreče. Sedaj bo drugače tudi zato, ker ste potisnjeni v kot. In zato veste, da nimate več česa izgubiti, lahko le veliko pridobite. Zdravje bo zaradi vrveža dogodkov, ki bodo nihali od dobrih do slabih, občutljivo. Stres vam je že oslabil imunski sitem. Da ga okrepite, boste tokrat potrebovali več časa in volje kot v prejšnjih letih. A ker se težave zavedate, se je boste lotili, še preden resno zbolite.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Povod za vašo nesramnost bo banalen. Nekaj vas bo razjezilo, misli bodo počasnejše kot jezik, pa bo že ogenj v strehi. Izrečene besede pa bodo tokrat najbolj bolele partnerja. Čeprav vam ne bo priznal, ga boste prizadeli bolj, kot ste kdajkoli nameravali. Žal vam ne bo več v celoti zaupal, dvomil bo tudi o iskrenosti vašega opravičila. Ob tem se boste spet začeli zavedati, da sreča nikoli ni samoumevna. Zanjo se je vedno treba potruditi. Vi pa se že nekaj časa niste trudili, pa tega niti niste opazili. Ob tem se boste odkrito vprašali, zakaj ste se tako močno spremenili. Odgovor ne bo lahek. Tudi našli ga ne boste čez noč. Ko ga boste, boste lahko pogledali vase. Prej pač ne. Nekdo od dobrih prijateljev vam bo v teh dneh dal nasvet, ki vam bo smešen. Da ni, boste spoznali najpozneje v ponedeljek.
K
T£Qfl SB
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Postali ste močno dolgočasni. Tega se dobro zavedate tudi sami. Od vas bodo v teh dneh mnogi pričakovali več in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Le vi veste, kje je vzrok takšnemu početju in počutju. Če ste pametni, boste to tudi zadržali zase, saj nekdo komaj čaka, da vašo nesrečo obrne v svojo srečo. Ne bo vam lahko, tudi zvezde so se v teh dneh umaknile v temo in vam ne bodo v pomoč. Še huje bo, da vsak dan bolj ugotavljate, da tokrat svojih težav ne morete zaupati niti partnerju. Preveč osebne narave so. To, da ste prav v teh dneh ugotovili, da vam marsikaj prikriva, vam bo po svoje odprlo oči. Sploh, ker se dobro zavedate, da to ni prvič. Po svoje vas bo strah prihodnosti. Strah ne bo izginil v nekaj dneh, vaše želje in načrti pa se bodo močno spremenili. Vanje boste vpletali manj oseb kot doslej. To je tudi edino realno.
Četrtek, 19. novembra
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
19. novembra 2015
Petek, 20. novembra
Sobota, 21. novembra
Nedelja, 22. novembra
Ponedeljek, 23. novembra
Torek, 24. novembra
Sreda, 25. novembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Turbulenca: Življenje brez glutena
12.20	Totalna razprodaja, 4/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Pogovor z opozicijo, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.50	Penelopa, ris.
15.55	Firbcologi: O grozi, elektriki in
zlomljenih kosteh
16.25	Profil: Muayad Alayan
17.00	Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Zlato
17.55	"Novice
18.00	Infodrom
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Založniki na robu
00.35	Profil, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
©
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Ugriznimo znanost: Zlato Totalna razprodaja, 5/10 Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris.
Studio kriškraš: Trgovina Osmi dan
Poročila, vreme, šport Razred zase: Prestrašen je napol
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Oblakov kruhek, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, glasb. odd.
21.25	Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport
23.05	Francois Truffaut, pogov. s
filmskim strokovnjakom Jožetom Dolmarkom 23.20 400 udarcev, franc. film
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Televizija
07.15	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš: Starinarnica
08.25	Ribič Pepe
08.45	Firbcologi: O bradlji, valčku in
pitju krvi
09.10	Male sive celice, kviz
09.55	Kuščarka, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Razred zase, ponov.
10.50	Himalajska zgodba, dok. odd.
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.30	Najstarejša piščal nekoč in
danes, dok. odd.
15.00	Turki, muslimanski evropski
vladarji, 2/3
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
19.30	Pesem Evrovizije 2015 za otroke,
prenos iz Sofije
22.15	Poročila, šport, vreme
22.45	Pogrešani sin, 8/8
23.50	Turneja, franc. film
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
Ö 02.50 Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke, Studio
Kriškraš: Dobri kruhek
09.05	Točka, glasb. odd.
10.25	Z vrta na mizo
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir
15.50	Kino Fokus
16.05	Slovenski magazin
16.30	Čarokuhinja pri atu: Burek
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 2/12
18.50	Penelopa, ris.
18.55	Male sive celice, kviz
19.40	Infodrom
20.00	Božična večerja, igrani film
21.00	Športni izziv
21.45	Avtomobilnost
22.20	Sreča ne pride nikoli sama, franc. film
00.05	Točka, glasb. odd.
00.55	Halo TV
01.55	Športni izziv, ponov.
02.40	Odbojka, liga prvakov, Vojvodina - ACH Volley, posn. iz Novega Sada
04.45	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Preverjeno, ponov.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	Epilog
23.30	24ur zvečer
00.00	Kosti, nan.
00.55	Na kraju zločina, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe
09.00	Točka, glasb. odd.
10.00	Aplavzi! - Tinkara Kovač
10.50	Čarokuhinja pri atu: Burek
11.10	Halo TV
12.10	Dobrojutro
14.35	Sledi: Godba naj igra
15.10	O živalih in ljudeh
15.35	Na vrtu, svet. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 3/12
18.45	Mala kraljična, ris.
18.55	Lojzek, ris.
19.00	Muk, ris.
19.05	Čarli in Lola, ris.
19.15	Firbcologi: O grozi
19.40	Infodrom
20.00	Zoisove nagrade 2015, prenos iz
Avditorija Portorož
21.15	Igralci brez maske - Evgen Car, 1. del
22.15	Popravljena krivica, 1/10
23.05	Polnočni klub: Prihodnost tu in
zdaj - robotika
00.20	Točka, glasb. odd.
01.05	Halo TV, ponov.
02.05	Zabavni kanal
03.40	Športni posnetki
sledi	Športni izziv
04.25	Nogomet, kvalif. za EP 2016,
studijska oddaja
04.55	Športno plezanje, sp, posn. iz
Kranja
05.55	Zogarija, ponov.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Epilog, ponov.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	24ur zvečer
23.00	Eurojackpot
23.05	Elvis je odšel, am. film
00.50	Juno, am. film
02.45	24ur zvečer
03.15	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Aktualno: 350 let rudarjenja v
Zgornji Mežiški dolini
11.35	Pop Corn
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Prodajno TV okno
13.05	Videospot dneva
13.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: Droge med mladimi
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Petka, Navihani
muzikanti
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Migaj raje z nami
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan
10.30 Polnočni klub: Prihodnost tu in
zdaj - robotika 11.40 Na lepše 12.25 10 domačih
13.05 Vietnam: Učna ura apokalipse in
odpuščanja, dok. odd. 13.55 Igralci brez maske - Evgen car, 1. del
15.00 Športni izziv
16.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Klingenthala 18.10 Boks - Dejan Zavec : Ferenc Hafner, supervelterska kategorija, posn. iz Maribora 19.30 Razred zase: Prestrašen je napol
premagan, ponov. 20.00 Esther Blueburger, avstralski film
21.40 Zvezdana
22.20 Evrovizijski mladi plesalci 2015, posn.
23.55 Bleščica, odd. o modi 00.30 Aritmija, ponov. 01.30 Zabavni kanal 03.50 Športni posnetki sledi Športni izziv 04.35 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Piki in čarobni zid, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Winx klub, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja
Božična pot ljubezni, am. film, 1/2
Tv prodaja Tri želje, am. ser. Slovenija ima talent, ponov. Ne glej nazaj, am. film Cel svet ima talent, am. ser. 24ur, vreme 24ur
Gostilna išče šefa Skyfall, am. film Brez sledu, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.25
07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.35 11.05 11.20
13.05 13.20 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 21.00 23.45 01.30
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža: ans. Petka, Navihani
muzikanti
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Še pomnite, prijatelji (3)
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš, Dober večer, netopirji!
09.40	Ustvarjalne iskrice (135),
Dinozavri
09.55	Še pomnite, prijatelji (3)
11.10	Migaj raje z nami
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.05	Prodajno TV okno
12.20	Videospot dneva
12.25	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Videostrani, obvestila
18.00	Nanovo: Droge med mladimi
18.35	Videospot dneva
18.40	Dotiki gora: Šmarna gora
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani,
obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2341. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Kad bi bio Bijelo dugme
21.25	Jutranji pogovori
22.55	50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7)
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
07.00	Pipi in Melkijad, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Nuki in prijatelji, ris.
07.20	Tork, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Kioka, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.50	Prihaja Nodi, ris.
08.05	Oblakov kruhek, ris.
08.10	Sara in Raček, ris.
08.20	Pujsek Bibi, ris.
08.30	A veš, koliko te imam rad: Vonji
pomladi, ris.
08.40	Muk, ris.
08.50	Peter Zajec, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Moj prijatelj Zajec, ris.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Pika Nogavička, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 12/26
10.45	Prisluhnimo tišini: Poškodbe
sluha in slušni aparati
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
14.45	Moja najljubša žena, am. film
16.35	Ljudje podeželja: Markusova
obnovljiva energija
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nova dvajseta, 11/18
20.30	Intervju: Milan Kučan
21.20	Veleposlanik, dok. odd.
22.55	Poročila, šport, vreme
23.25	Upornica, kanad. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.55	NaGlas!
12.25	Totalna razprodaja: Vila iz Srila, 6/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum
14.40	Ljudje podeželja: Markusova obnovljiva energija, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 6/10
16.00	Točka preloma
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Mikroskopski Mitja, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetnost igre
23.40	Glasbeni večer
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Dnevnik
02.35	Info-kanal
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha: Mladi in sakralna glasba
12.20	Totalna razprodaja, 7/10
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Studio city
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.50 Viki Vijak, ponov. 16.00 Ribič Pepe 16.20 Profil: Andrej Blatnik 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 V fokusu: Orožja 1. svetovne
vojne, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Igra s hudičem, 2/6 20.55 V službi človekovega
dostojanstva - 25 let Slovenske karitas
22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Dragica Gudrun
Podmiljšak 00.50 Profil: Andrej Blatnik 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal
O-	02.30 inio-kanai
TV SLO T TV SLO T
H7nn niihm/ni utrin	. ,_____,
07.00 Duhovni utrip 07.30 Dunajski filharmoniki v
Sandinaviji, posn. koncerta 09.35 Posebna ponudba 10.20 Zaljubljeni v življenje 11.15 Žogarija 11.45 Šport špas 11.50 Avtomobilnost, ponov. 12.30 Boks: borba za naslov
svetovnega prvaka - Zavec : Jengojan, posn. iz Maribora 13.45 Alp. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Klingenthala 15.55 Nogomet, Fifa magazin, Pot v
Rusijo, 3. del 16.30 Zvezdana 17.25 Dežela šerp, dok. feljton 18.00 Dan Rudolfa Maistra 18.55 Rudolf Maister Vojanov in mesto
ob Dravi, dok. portret 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Afrika, Rt dobrega upanja, 4/5 20.50 Vera (IV.), 2/4 22.20 Pesem Evrovizije 2015 za otroke,
ponov. 00.40 Vikend paket 01.50 Športni posnetki sledi Nogomet, Fifa magazin, Pot v
Rusijo, 3. Del, ponov. 02.20 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Klingenthala 04.10 Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Winx klub, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Hotel 13, ris. Tv prodaja
Božična pot ljubezni, am. film,
2/2
Tv prodaja Tri želje, am. ser. Živeti s sovražnikom, am. film Zobna vila 2, am. film Zdravo, Tereza! Polona ga žge 24ur vreme 24ur
Slovenija ima talent Ženska zgoraj, am. film Rachel se poroči, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.25
07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.05 10.30 11.00 11.15
13.00 13.15 14.15 16.00 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.00 02.10
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Dober večer, netopirji!
09.40 2340. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2341. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 November, mesec boja proti
zasvojenosti 11.50 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7) 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Kad bi bio Bijelo dugme 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (134),
Semena, semena 18.20 Mojca in medvedek Jaka 19.00 Pop Corn, Kataya, Raiven 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Petka, Navihani
muzikanti 21.20 Jesen življenja, LUŠ'ni orkester
Šentjur 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodba iz školjke: Vrtni safari
08.30	Žogarija
08.55	Šport špas
09.35	Točka, glasb. odd.
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.20	Polnočni klub: Sokoli
15.35	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 4/12
18.50	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.05	Muk, ris.
19.10	Oblakov kruhek, ris.
19.15	Čarli in Lola, ris.
19.25	Kuščarka, igrani film
19.40	Infodrom
20.00	Žena, mož in nepridipravi, 5/6
20.55	Skrivnosti Brokenwooda (I.):
Usodna zamera, 2/4
22.35	Voda, izraelski film
00.30	Halo TV
01.35	Točka, glasb. odd.
02.20	Športni posnetki
05.25	Zabavni kanal
06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Televizija
09.00	Točka, glasb. odd.
10.15	Čez planke: Porenje
11.10	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.45	Slovenski pozdrav
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 5/12
18.45	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.05	Muk, ris.
19.10	Čarli in Lola, ris.
19-20	Studio Kriškraš: Starinarnica
19.40	Infodrom
20.00	Presenečenja, 2. Sezona, 3. del
20.55	Preden umrem, ang. film
22.35	Aritmični koncert - Hamo &
Tribute 2 love
23.45	Slovenska jazz scena
00.35	Točka, glasb. odd.
01.20	Halo TV
02.25	Športni posnetki
05.00	Zabavni kanal
06.00 07.00
07.30 07.35 07.40 07.50 08.05 09.00 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.30 00.25 01.20 02.10 02.40
IdUdV III IVdlldl
pop pop
llf, nn Hm nnnnv
24ur, ponov.
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Mufki, ris. Shopkinsi, ris. Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Cel svet ima talent 24ur zvečer Kosti, nan.
Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00
07.30 07.35 07.40 07.50 08.10 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10
24ur, ponov.
Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Mufki, ris. Shopkinsi, ris. Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Preverjeno 24urzvečer Kosti, nan.
Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
©
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2341. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Besede miru: Medford
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno
20.30	HE Zavašnica, narava in človek -
100 let z roko v roki
21.00	Regionalne novice 3
21.05	50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (7)
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.50	Umetnost igre
12.25	Totalna razprodaja, 8/10
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Milan Kučan
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Edward Clug
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Sara in Raček, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Klic dobrote, prenos
dobrodelnega koncerta iz Celja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Dediščina Evrope:
Vzhodnoberlinska saga (II.), 1/6
00.00	Profil: Edward Clug
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Dnevnik, ponov.
01.50	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Nuki in prijatelji, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Kdo je pacek
08.25	Zgodbe iz školjke: Aljaska
09.05	Točka, glasb. odd.
10.40	10 domačih
11.10	Halo TV
12.20	Dobro jutro
14.45	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Košarka, kvalif. za EP 2017 (Z):
Litva - Slovenija, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	City folk: Haag
20.30	Čas za Manco Košir
21.20	Na utrip srca: O Giselle, dok. odd.
o baletu
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.50	Aritmični koncert - Hamo &
Tribute 2 love, ponov.
23.55	Točka, glasb. odd.
00.40	Halo TV
01.45	Športni posnetki
02.55	Boks: Zavec - Lara, prenos iz
Hialeaha
04.00	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.30	Mufki, ris.
07.35	Shopkinsi, ris.
07.40	Pikica in Pepermint, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Preverjeno, pon.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan. 48. del
22.30	24ur zvečer
23.00	Kosti, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.50	Talci, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.10	Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Aktualno
11.05	Zavašnica, narava in človek -
100 let z roko v roki
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mladi za Veleje: Mednarodne
mladinske izmenjave
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2342. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora
21.00	350 let rudarjenja v Zgornji
Mežiški dolini 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2342. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Prodajno TV okno
11.25	Videospot dneva
11.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (136)
18.20	Žogarija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Pogledi svetniških skupin na
dogajanje v MO Velenje
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn. AVE, Eroika
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 21
19. novembra 2015
»»WAS
prireditve
21
KNJIŽNI kotiček
KRALJIČ, Helena: Imam disleksijo
ml - mladina / C-Sz Cicibani -slikanice zaboj
Knjiga govori o dečku Samu, ki se v sebi sreča z uganko disleksije. Samo zelo rad riše, poje in ustvarja. Ne mara pa računati, brati in pisati. Kljub vsemu rad hodi v šolo. Družina mu stoji ob strani, tako da mu pomagajo razlikovati levo in desno, mu berejo in pripovedujejo zgodbe o slavnih ljudeh, ki so imeli podobne težave, a so jih znali obrniti v svojo
joč celoten kozmos, pušča za sabo. Že sam naslov razkriva, da gre za miselne stihe, nastale hipoma in v šepetu, vendar se za njimi skrivajo univerzalne življenjske modrosti, ki v nas zlahka vzbudijo trepetanje.
GOLJAT, Andrej: Med v pijačah in jedeh
od - odrasli / 641 Priprava živil
Ste vedeli, da velja med za najstarejše sladi-lo na svetu in so ga uporabljali že pred več milijoni let in je v ljudskem izročilu pogosto povezan s čaščenjem bogov in slavljenjem vladarjev? »Tiste sladke, gosto tekoče snovi, ki pusti pečat v vseh jedeh, ki jim ga dodamo, pa pusti pečat tudi v našem telesu. Ta pečat je boljše počutje, ki ga dosežemo ob rednem uživanju«, zapiše avtor v uvodu v knj igo z več kot 100 recepti iz medu. Med je zaradi sladkorjev (fruktoze in glukoze) lahko hrana in pomemben vir energije, zaradi
korist. Knjiga govori o drugačnosti, različnosti, ki je prisotna skoraj v vsakem razredu, šoli, vasi, mestu. Kdo so dislektiki? Ti imajo dominantno desno možgansko polovico, kjer centrov za branje, pisanje in računanje ni. So pa tu centri za domišljijo, estetiko, glasbo, prostorsko zaznavanje, ples ... Naš šolski sistem je bolj prilagojen levi možganski polovici, tako da se osebe z disleksijo srečujejo z drugačnostjo in nerazumevanjem. Vsak tak otrok se mora spoprijeti z bolečino drugačnosti in to drugačnost obrniti sebi v prid. Kot pravi Romana Murn, specialna pedagoginja: »Drugačnost je bogastvo, ki vleče voz napredka naprej«.
KRALJIČ, Helena: Žan je drugačen: zgodba o dečku z avtizmom
ml - mladina / C-Sz Cicibani -slikanice zaboj
Slikanica prikaže dečka Žana in njegovo družino. Na pogled so čisto navadna družina, pa vendar imajo vse prej kot navadno življenje. Žan neprestano joka, se ne pusti objeti in se nikoli ne nasmehne. Ko odide v vrtec in šolo, se ne more vključiti. Ne mara novih stvari, moti ga hrup in ponavlja besede. Ko strokovnjaki ugotovijo, da je avtist, ga poskušajo razumeti in njegove močne strani, kot je matematika, spodbujajo. Tako Žan dobi svoje mesto v družbi. Slikanica o Žanu otrokom in staršem pomaga, da na otroke z avtizmom gledamo drugače in da te posebneže lažje sprejmemo v svoj svet. Avtizem ni bolezen, ampak je razvojna motnja, zapiše v spremni besedi dr. Marta Macedoni - Lukšič iz Centra za avtizem.
OISEAU NOVAK, Nina: V šepetu trepet
od - odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesništvo
Nina Novak Oiseau je subtilna pesnica, pisateljica, kantavtorica ter glasbena publicistka mlajše generacije (1985). Z ustvarjenjem je začela že v zgodnji mladosti, preboj na kul-turno-umetniško sceno ji je uspel leta 2009 z izdajo pesniškega prvenca Drevo življenja, s podnaslovom Mir, dobrota, ljubezen, sreča. Tri leta kasneje je izdala zbirko kratkih zgodb Skozi polje cvetočega maka smo odšli v iskanje. Leta 2013 je izdala novo pesniško zbirko, naslovljeno Balada za lastovke, v letošnjem letu pa še zbirko poetičnih utrinkov z naslovom V šepetu trepet, ki je nadaljevanje prejšnje knjige. V šepetu trepet je vizualna zbirka poetičnih utrinkov, skozi katero avtorica plete globoke vezi z naravo in dušo. V njej opeva vse prepogostokrat spregledane majhnosti sveta, kot sta drevesni list ali klas žita. Na svoj subtilni način ubeseduje globoka osebna občutja in vtise, ki jih ta pogosto prezrt, a nadvse bogat svet, sestavlja-
antioksidantov in snovi, ki zavirajo rast bakterij in kvasovk, ter antiseptičnih in antibak-terijskih lastnosti pa ga štejemo tudi med naravna zdravila, saj je v njem povzeta zdravilna moč sonca in narave. V knjižici so zbrani in predstavljeni številni recepti za medene hladne in tople napitke, za mesne in ribje jedi z medom, za testenine, rižote, solate in medene sladice ter kruh, kar dokazuje, da je zelo primeren tudi za vsakodnevno pripravo različnih jedi in pijač. Pa še jedilnik: medeni eliksir, regratova rižota z medom, račje prsi v orehovo-medenem objemu in za sladico pečena nadevana jabolka.
GOLD, Jodi: Vzgoja v digitalni dobi: priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let
od - odrasli / 37 - vzgoja
Avtorica nadvse aktualnega priročnika z naslovom Vzgoja v digitalni dobi: priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let je sicer psihiatrinja za otroke in mladostnike in sama mati treh otrok. V knjigi prepleta znanstvena dognanja in vsakdanje praktične nasvete, ki nam pomagajo spodbujati otrokov zdravi odnos do tehnologije. Izvemo lahko kdaj otroci v različnih starostnih obdobjih ob zaslonski tehnologiji preživijo preveč časa, kaj ob vsem tem počnejo, kako tehnologija vpliva na družbeni, čustveni in kognitivni razvoj, katere aplikacije in igre pripomorejo k boljšim umskim sposobnostim in dajo otrokom priložnost, da so ustvarjalni, kako starševske navade v zvezi z digitalno tehnologijo vplivajo na otroke, kaj moramo vedeti o vprašanjih zasebnosti, kibernetskem ustrahovanju in drugih nevarnostih na spletu ter kako postaviti meje, ki jih sprejme družina. Knjigi je priložen vzorec t. i. Družinskega dogovora o uporabi digitalne tehnologije za različna starostna obdobja in nabor uporabnih spletnih strani v slovenskem jeziku, kjer lahko otroci in najstniki (pa tudi njihovi starši) najdejo odgovore na različna vprašanja, ideje za igro, spletne igrice, zanimive članke idr.
a Brina Zabukovnik Jerič
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 19. november
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 16.30 Vila Rožle, Sončni park
Plešemo s Petro Žist (do 18.00) 17.00 Družinski center Harmonija Delavnica za starše Tvegana vedenja mladih 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje
10 let skupnega petja Vokalne skupine Lastovke, javna vaja 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Toma Petka Potovanje v osrčje Himalaje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Zgodbe neke hiše - Stane Jeršič in Aljoša Videtič, ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje
Petek, 20. november
8.00	Parkirišče za pošto
	Kramarski sejem
15.00	Knjižnica Velenje, preddverje
	Kjer je doma dobro počutje - Dan
	slovenskih splošnih knjižnic (do
	19.00)
17.00	Dom krajanov Konovo
	Prireditev ob svetovnem dnevu
	otroka
20.00	Rdeča dvorana Velenje
	Koncert Ansambla Spev - Po
	Slakovi poti 2015
21.00	eMCe plac
	Poslušalnice - Old school vinyl
Sobota, 21. november	
6.00	Odhod z avtobusne postaje Velenje
	Planinski pohod v neznano
8.00	Odhod z avtobusne postaje Velenje
	Planinski pohod v neznano
8.00	Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
	ulica
	Mestna tržnica
8.00	Parkirišče za pošto
	Kramarski sejem
10.00	Stari trg 19, nad Hiši Mineralov
	Islandija, ustvarjalna delavnica
10.30	Galerija Velenje
	Pravljice z Dono
18.00	Dom kulture Velenje, velika
	dvorana
	Dan srbske kulture
18.00	KAC, Efenkova 61 b
	paLAČENka party
20.00	Rdeča dvorana Velenje
Veliki tradicionalni koncert Tabu in MI2
21.00 eMCe plac
Klubski večer - Seadance festival 2015
Nedelja, 22. november
10.00 Galerija Velenje
Kreativne delavnice z Miho Cojhtrom: Low poly art - izdelava jelenje glave 13.00 KAC, Efenkova 61
Vegetarijansko kosilo za vsakogar
Ponedeljek, 23. november
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje
Izdelovanje voščilnic v Quilling tehniki, ustvarjalna delavnica z Marjano Krenker za odrasle 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila Rožle
Mehki žepni prijatelj, delavnica šivanja za otroke z Gabrijelo Verbič (do 18.00) 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: akcijska zgodovinska drama Do konca -makedonska zgodba
Torek, 24. november
7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje
Krvodajalska akcija 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle
Ustvarjajmo ob kavi - praznične voščilnice, ustvarjalnice za mame in njihove sončke 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61
Kuharska delavnica - Kostanjeve jedi
17.00 Galerija Velenje
Pogovori o arhitekturi 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje
Sreda, 25. november
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mokronog -Trebnje
7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje
Krvodajalska akcija 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle
Jesensko ustvarjanje (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje
Zlata knjiga o samostojnosti, predstavitev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Predstava Veliki pok (Abonma Mladost in izven)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. november
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Catherine Leblanc: Pa je tu!
Petek, 20. november
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Ustvarjalna delavnica 15.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Medgeneracijsko igranje šaha Sobota, 21. november X Odhod iz AP Šoštanj Po vrhovih Čičarije 18.00 Kulturni dom Šoštanj
Plesna twirling predstava- The Prince Of Egypt (Egipčanski princ) Ponedeljek, 23. november
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Na pohod s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Simultani bridge turnir Šaleškega bridge kluba - 8. kolo EX YU lige / SIMS 2015 Torek, 24. november
12.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Družabne igre,igranje mini golfa...
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Utrinki s planin in dolin Sreda, 25. november
12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Prenos fotografij s fotoaparata 14.00 Kegljišče Šoštanj
Kegljanje na kegljišču
ŠMARTNO OB PAKI
Sreda, 18. november
16.00 Hiša mladih - Dile
Plesna šola Spin 16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina
Lastovke pojejo že 10 let Razstava Kruh
Velenje, 19. novembra - Vokalna skupina Lastovke z Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje praznuje letos 10 let delovanja. Pod umetniškim vodstvom prof. Tadeja Cigale prepeva 20 pevk. Lep jubilej bodo praznovale z javno vajo nocoj ob 19. uri v velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Na prepevanje zimzelenih melodij so Lastovke povabile tudi druge glasbene krožke univerze in mlade glasbenike iz glasbenih šol iz Velenja in Nazarij, s katerimi sodelujejo že več let. Vabijo torej na zanimivo medgeneracijsko glasbeno prireditev.
a bš
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
UPS! NOE JE ODŠEL ...
Ooops! Noah is gone... (Nemčija, Belgija, Luxemburg, Irska, ZDA) Animirana komična pustilovščina sinhro-niziran v slovenščino, 78 minut Režija: Toby Genkel, Sean McCormack Glasovi: Jakob Rakovec, Miha Rodman, Maša Tiselj, Lija Pečnikar, Mira Berginc, Marjan Bunič, Jernej Kuntner idr. Petek, 20. 11., ob 18.00 Sobota, 21. 11., ob 18.00 - 3D Nedelja, 22. 11., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
ZADNJI LOVEC NA ČAROVNICE
The Last Witch Hunter (ZDA) Akcijska avantura, 106 minut (ZDA) Režija: Breck Eisner
Igrajo: Vin Diesel, Rose Leslie, Julie Engelbrecht, Michael Caine idr. Sobota, 21. 11., ob 21.30 Nedelja, 22. 11., ob 20.00
DRUŽINA V NAJEM
Une famille à louer (Francija, Belgija) Romantična komedija, 97 minut Režija: Jean-Pierre Améris Igrajo: Benoît Poelvoorde, Virginie Efira, François Morel idr. Sobota, 21. 11., ob 19.45 Nedelja, 22. 11., ob 18.00
ZELENI PEKEL
The Green Inferno (ZDA) Grozljivka, triler, 100 minut Režija: Eli Roth
Igrajo: Lorenza Izzo, Ariel Levy, Daryl Sabara, Kirby Bliss Blanton, Sky Ferreira,
Magda Apanowicz Petek, 20. 11., ob 21.35 Ponedeljek, 23. 11., ob 18.00
Četrtek, 19. november
14.45 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola Gvido - solo petje 18.00 Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
Petek, 20. november
17.00 Marof
Koncert oddelka trobil glasbene šole Velenje, 17.45 Hiša mladih
Plesna šola Superstar 17.00 Hiša mladih
Občni zborKŠŠFin postmartinovanje
Sobota, 21. november
X Kleti odprtih vrat (Bojan Rakun, Mali Vrh; Jože Kugler, Mali Vrh) 14.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Tradicionalni košarkarski turnir
Nedelja, 22. november
Kleti odprtih vrat (Bojan Rakun, Mali Vrh; Jože Kugler, Mali Vrh) Ponedeljek, 23. november 18.00 Marof
Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 20.00 Marof
Zumba; Mdance
Torek, 24. november
14.15 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof
Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga
Sreda, 25. november
16.00 Hiša mladih - Dile
Plesna šola Spin 16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina
Lunine mene
Velenje, 16. novembra - V avli Mestne občine Velenje bo do 4. decembra na ogled fotografska razstava Društva Revivas. Društvo za oživitev vasi Škale je razstavo poimenovalo Kruh. Avtorica razstavljenih fotografij je podpredsednica društva Ana Glinšek, arhitektka, ki so ji blizu tudi slikarstvo, oblikovanje in fotografija.
Obiščite prenovljeni
www.nascas.si

25. novembra, ob 23.44, polna luna (ščip)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 19.11., Biotržnica
•	Petek, 20.11. 20.00-24.00 Zabavno in ugodno nočno nakupovanje - LATE NIGHT SHO-
Petek, 20.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
Nedelja, 22.11., 11.00, Pravljične urice, Nekega sneženega dne Do 22.11. Razstava 140-letnica 1. OŠ Celje
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Pace, Jesse Plemons, Dustin Hoffman, Bryan Greenberg idr. Petek, 20. 11., ob 19.45
NAŠEL SEM FELO KUTIJA DO KONCA
Finding Fela (ZDA) Dokumentarni film, 119 minut Režija: Alex Gibney Nastopajo: Femi Kuti, Yeni Kuti, Seun Kuti, Bill T. Jones, Jim Lewis, Rikki Stein, Lemi Ghariokwu idr.
Petek, 20. 11., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 21. 11., ob 20.00 - m. dvor. Nedelja, 22. 11., ob 19.00 - m. dvor.
PROGRAM
The program (VB, Francija) Biografska drama, 112 minut Režija: Stephen Frears Igrajo: Ben Foster, Chris O'Dowd, Lee
To the Hilt (Makedonija)
Akcijska zgodovinska drama, 165 minut
(Makedonija)
Režija: Stole Popov in Goran Stefanovski Igrajo: Inti Sraj, Sasko Kocev, Martin Jordanoski,Toni Mihajlovski, Iskra Vetero-va, Nikola Ristanovski, Nikola Kojo Ponedeljek, 23. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče

Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
19. novembra 2015
Nagradna križanka Pizzerije Picadilly
RADIO VELENJE
PICADILLy
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.
Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
Bližajo se novoletni zaključki, na katerih bomo poskrbeli za vaše dobro počutje. Rezervirajte si prostor pravočasno.
10 % popusta za dijake in študente in 2 dl coca cole gratis.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 30. novembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade, njihovo specialiteto zimskega obdobja, kmečko ponev
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Avtopranje do 30 % cenej
Ponovno lahko izkoristite popust tudi v Velenju.
fl
4 \
kZm

60
-30*1-15 >Otk5 30k
XL avtopranje
XXL avtopranje
Ob unovčitvi 30 točk pridobite 15 % popust za XL ali XXL avtopranje, ob unovčitvi 60 točk pa 30 % popust za XL ali XXL avtopranje v Petrolovih avtopralnicah. Popust ne velja za kombinirana vozila. Več na www.petrol.si
Nagrajenci nagradne križanke Maltežanka, objavljene v tedniku Naš čas, 5. novembra 2015 so:
•	Beti Srnovršnik, Liboje 56, 3301 Petrovče
•	Franc Poprask, Gavce 76, 3327 Šmartno ob Paki
•	Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
C
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatei.si * prodaja@megatei.si
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
ČETRTEK, 19. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 20. novembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 21. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič).
NEDELJA, 22. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (mode-ratorka Karolina Destovnik).
PONEDELJEK, 23. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (Karolina Destovnik).
TOREK, 24. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 25. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. do 15. novembra od niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od od 9. do 15. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 23
19. novembra 2015
«»SÜAS
obveščevalec
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
PODARIM
BARVNI TV, starejši, podarim. Gsm: 031 213 044
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za
mali OGLASI
175.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 PRIDELKI
PRODAM okrogle silažne bale za 30 evrov in seno v kockah za 3 evre. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 SENO in otavo v refuzi prodam. Gsm: 031 805 549 SILAŽNE bale in kocke sena ter domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam. Gsm: 041 354 575, Dolinšek. KORUZO, pšenico in fižol sivček prodam. Gsm: 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 22. 11. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELICO simentalko, težko okoli 200 kg, prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476
PRAŠIČA, 130 in 170 kg, krmljena s kuhano domačo hrano, prodam. Gsm: 041 542 688
PRAŠIČA, težka 130 in 250 kg, prodam. Možnost zakola tudi na domu. Gsm: 041 986 071 SVINJSKO polovico prodam. Gsm: 041 970 577
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315
RAZNO
PRIPRAVO za pranje črev prodam. Cena: 50,00 evrov. Gsm: 051 205 375 ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488
PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488
VOZILO
CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam. Gsm: 041 714 488
ZD VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 11. - Janja Črv, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, KoroSfca 48, Veli
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, 90,6 m2, odlična razporeditev, VP/5 nad, zgrajeno 1976 in delno obnovljeno. ER D(60-105)kwh/m2a. Cena 85.000 evr.
3-sobno stanovanje v centru Šoštanja, 70,6 m2, P/3. nad, adaptirano 2010. Stanovanje je popolnoma opremljeno in takoj vseljivo. ER: E(105-150) kWh/m2a. Cena 73.000 evr.
vec na
-	1	m	m m m	m
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
France Angela, roj. 1921, Mozirje, Ljubija 49; Dešman Marija, roj. 1926, Luče, Raduha 24; Kardoš Franjo, roj. 1938, Velenje, Goriška c. 8; Lednik Kristina, roj. 1925, Polzela, Savinjsko nabrežje 134; Novak Ivan, roj. 1946, Žalec, Podlog v Savinjski dolini 37 a.
Čisto priročno čisto blizu.
Za lažje sledenje porabi elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECE mobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204.
©loo©
Energija prihodnosti
hifetti vnte pf1l»4HGt
tyKUEldAfrlf ■ 11 ÉrtpJ J JU LittfcJü illrf tí Vfr^ti íi'fíS

Nepravilno ravnanje ^¿Sz odpadki lahko ogrozi življenja drugih živih bitij.
Ločujmo in
ravnajmo odgovorno!
Projekt
"V mojem dvorišču - In My Back Yard"
nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.
Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, ^ Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., Šolski center Velenje
REPOSUKJlStOVfHIJ.l
StUiMYLiDEHEPUBtME 5LOVENHEZ&WUYQI Ifc EVROPSKO tiOHLZUSKO POLITIKO
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleti Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek
VILKO KORTNIK
Cankarjeva cesta 20, Šoštanj 7. 6. 1956 - 23. 10. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter
slovo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Irena, hčeri Lucija in Suzana ter sin Nejc z družinami
w.
ZAHVALA
Zapustila nas je mama in babica
MARTINA LEVPUŠČEK
Župančičeva 9, Velenje 5. 1. 1930 - 7. 11. 2015
Iskreno se zahvaljujemo družinama Zelenik in Ermenc za nesebično pomoč med njeno boleznijo. Hvala tudi Domu za varstvo odraslih Velenje za oskrbo v zadnjih letih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji podarili cvetje in sveče, ter
župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 19. 11. 2015, barve: CM K, stran 24
Namesto papirnatih elektronski recepti
Kartica zdravstvenega zavarovanja ostaja ključ za izdajo zdravil na elektronski recept - Dvig zdravil na elektronsko obnovljiv recept kjerkoli v državi
Tatjana Podgoršek
2. novembra je praktično povsod po Sloveniji zaživel v okviru projekta eZdravje e-recept, ki nadomešča papirnate recepte z elektronskimi. Z novostjo želi ministrstvo za zdravje doseči večjo preglednost predpisovanja, izdajanja in uporabe zdravil. Poleg tehnološkega napredka je cilj posodobitve tudi varnejše predpisovanje zdravil.
Nekaj porodnih težav
Sabina Grm, direktorica javnega zavoda Lekarna Velenje, je povedala, da se projekt e-recept v njihovih lekarniških enotah odvija skorajda nemoteno. »Nekaj porodnih težav je seveda še, predvsem s samim programom. Vsi se še učimo, tako zdravniki kot farmacevti, saj novost terja
svoj čas. Zato prosimo paciente tudi za veliko mero strpnosti. Naj pa ob tem povem, da se tu in tam še pojavljajo papirnati recepti. Tudi v tem primeru naj pacientov ne bo strah, saj bodo dobili želeno zdravilo.« V obeh primerih bodo morali v lekarni predložiti kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta namreč ostaja ključ za izdajo zdravil.
Grmova je prepričana, da so z uvedbo e-receptov pridobili zdravniki, farmacevti in pacienti. Slednji varnejše ter kakovostnejše predpisovanje in izdajo zdravil, postopek je poenostavljen, zmanjšanje nezaželenih učinkov jemanja zdravil. Ključna pridobitev za zdravnike je informacijska podpora pri predpisovanju zdravil, manj je administracije. Manj te bo tudi za farmacevte. Zdravila na obnovljiv recept bo
Lani so v javnem zavodu Lekarna Velenje, ki ima enote v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, izdali zdravila na več kot 413 tisoč receptov. Letos jih bodo še več, saj beležijo od 2 do 4 odstotke več izdanih receptov v primerjavi z lani.
lahko bolnik dvignil v katerikoli lekarni v državi, doslej jih je lahko dvignil le v tisti, kjer jih je dobil prvič.
Največje težave lahko nastopijo ob nedelovanju sistema zaradi izpada električnega toka, težav z
internetno povezavo. »Imamo pa še eno težavo, ki je pri omenjeni novosti premalo poudarjena -zdravniki črpajo podatke iz centralne baze zdravil, ta pa ni urejena najbolje. V njej je namreč približno polovica zdravil, ki jih
na trgu še ni.«
Grmova je pritrdila informaciji, da nimajo vsi enakih programov. Obstajajo trije. Kljub temu je skrb za morebitno zlorabo podatkov - dodaja sogovornica - povsem odveč. Nadzor je bil povsod zagotovljen že pred uvedbo e-receptov. Beleženje poteka le preko 'on line' sistema.
Varnejše predpisovanje zdravil
Zdravnik ima po vstopu v sistem e-recept na izbiro zdravila iz centralne baze zdravil. Pregleda lahko vsa pacientu predpisana in že izdana zdravila, ponovitev predpisa zdravil pa lahko hitro izbere iz seznama stalne terapije pacienta. Pred tem lahko preveri tudi nezaželeno delovanje med določenimi zdravili ali enostavno preveri še ustreznost zdravil glede morebitnih kontraindikacij oziroma okoliščin, zaradi katerih jemanje zdravil ne bi bilo priporočljivo za bolnika, Sistem zdravniku omogoča še elektronski dostop do navodil za uporabo zdravila. Ko zdravnik podpiše obrazec z digitalnim potrdi-
lom, recept avtomatsko potuje v centralni sistem. Zdravnik lahko shrani stalno terapijo za zdravila, ki jih bolnik redno jemlje, ter v določenih primerih uredi predpisovanje zdravil na daljavo. Prav tako ima zdravnik možnost preko tega sistema preveriti, ali je pacient že prevzel zdravilo v lekarni. Ko bo vzpostavljen še spletni portal zvem.si, bo bolnik lahko doma sam pregledoval status vseh svojih elektronskih receptov, se tudi naročil na elektronsko obveščanje tri dni pred iztekom veljavnosti recepta in tako poskrbel za pravočasen prevzem zdravila v lekarni.
Država je za elektronsko rešitev, ki jo je izdelal konzorcij sedmih podjetij, odštela 2,1 milijona evrov. Vzdrževanje sistema, ki z decembrom prehaja na Nacionalni inštitut za javno zdravje, bo stal blizu 300 tisoč evrov na leto. Izdajanje elektronskih receptov za zdaj velja le na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, medtem ko je predpisovanje samo elektronskih receptov na sekundarni in terciarni ravni predvideno februarja prihodnje leto.	a
Jutri svetovni dan otroka
Člani društev prijateljev mladine iz vse Šaleške doline pripravljajo prireditev na Konovem - Vila Rožle vabi z različnimi programi
Velenje, 20. novembra - Jutri, na svetovni dan otroka, bodo člani vseh društev prijateljev mladine (DPM) pripravili prireditev, ki se vsako leto seli v drug kraj v Šaleški dolini. V njej namreč deluje kar 15 DPM in prav v vseh bodo pripravili delček programa jutrišnje prireditve. Ta bo ob 17. uri v domu krajanov Konovo.
»S to prireditvijo želimo pokazati, kako so otroci sposobni, kako dobri so na odru. Poleg tega bomo pokazali, kako so aktivni naši odrasli prostovoljci, ki v dobro otrok delujejo vse leto,« nam je povedala sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca Kovač. Medtem tudi v vili Rožle novembrau vsako popoldne v delovnem tednu
pripravljajo različne prireditve, saj se želijo predstaviti in hkrati pokazati svoj dom. »Obisk niha. Še naprej se bomo trudili, da bo čim več mladih spoznalo naše programe in vilo Rožle. Vabim, da pogledate naša vabila in pridete k nam,« je dodala Kovačeva.
Priprave na novoletni bazar
V teh dneh se njihovi prostori polnijo z izdelki, ki so jih pripravili za letošnji novoletni bazar, dodajajo tudi tiste, ki jim jih za srečelov podarjajo podjetja in posamezniki. Kot vsako leto bodo bazar pripravili zadnjo soboto v novembru, tokrat v dvorani Nova v središču mesta. Celoten
izkupiček bodo namenili programom, ki jih bodo za otroke pripravili v letu 2016. »Po navadi zberemo okoli 2 tisoč evrov, kar nam ogromno pomeni,« doda naša sogovornica, kot tudi, da bodo veseli vsakega izdelka, ki ga bodo dobili pred bazarjem. Še bolj veseli pa bodo obiska na njem. »Pripravili bomo kup drobnih daril za praznične dni. Veliko smo jih izdelali sami, zato imajo posebno vrednost, kot bo imelo posebno vrednost tudi tako darilo, ki ga boste poklonili vam najbližjim. Mi pa bomo zagotovo s svojimi programi prižgali kakšno iskrico v očeh otroka, ki nima veliko.«
a bš
Pomoč družinam v stiski
S Karitas v advent - Potrebe večje, kot jih lahko zagotavljajo
Tatjana Podgoršek
Župnijska Karitas Velenje bo v tednu Karitas (od 23. do 28. novembra) prvič pripravila dobrodelno akcijo za lajšanje stisk velenjskim družinam. Poimenovali so jo S Karitas v advent.
Biserka Filipan Kraljic iz omenjene Karitas je pojasnila, da je dobrodelna akcija odziv na potrebe v tukajšnjem okolju. »Nismo jim več kos. Potrebe so precej večje, kot jih lahko zagotavljamo. Pri tem ne gre samo za pomoč pri plačilu položnic, ampak tudi glede hrane za socialno šibke družine. Prejšnja leta
smo jo nabavljali zanje s pomočjo evropskega denarja, sedaj je ta usahnil, drugih virov financiranja nimamo. Hrano, kupljeno iz evropskega denarja, smo nazadnje delili letos spomladi. Družin, potrebnih pomoči, imamo v tukajšnjem okolju več kot 200.«
Pri iskanju rešitev, kako se približati ljudem, ki lahko pomagajo, so se domislili ponudbe ad-ventnih venčkov. Izdelovale jih bodo prostovoljke pri velenjski Karitas, sodelovanje so jim pri tem obljubili še velenjski skavti in člani cerkvenega občestva. Občanom jih bodo ponudili na stojnicah, ki jih bodo postavili
na Cankarjevi ulici v Velenju prihodnji teden - od ponedeljka do sobote - od 8. do 11. ure, prav tako božično-novoletne voščilnice, ki jih izdeluje skupina starejših občank pri Karitas Velenje. Za venčke zbirajo tudi predhodna naročila s pomočjo naročilnic. »Prostovoljke upamo, da bodo občani, ki lahko pomagajo, podprli našo idejo in da bomo s skupnimi močmi zbrali čim več denarja ter tako pomagali velenjskim družinam v stiski polepšati prihajajoče praznične dni,« je še dejala Biserka Filipan Kraljic.
Zanimalo nas je, ali morda pripravlja kakšno dobrodelno akcijo tudi Območno združenje RK Velenje, in izvedeli, da bodo zbirali pomoč po ustaljenih izkušnjah.
Žvrgolelo bo več kot 100 ptic
Rejci ptic pevk tudi letos vabijo na ogled njihovih lepotic Pripravljajo se na državno tekmovanje
1
Velenje - Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline bo tudi letos pripravilo tridnevno razstavo ptic. V dvorani doma krajanov Pesje, kjer jim vedno naklonijo gostoljubje, jo bodo odprli jutri, 20. novembra, ob 9. uri. Pernate lepotice bodo na ogled vse do nedelje do 16. ure, jutri in v soboto pa bo razstava za obiskovalce vrata zaprla ob 18. uri.
Član društva Anton Košir, ki je tudi rejec rdečih kanarčkov, nam je o letošnji razstavi ptic povedal: »Letos bo na ogled nekaj več kot 100 ptičkov. Med njimi bodo poleg kanarčkov eksoti, standard papige, penante in aleksandri. Svoje ptice bo na ogled postavilo 12 rejcev iz našega društva, člani pa prihajajo tudi iz Zgornje Savinjske doline in Mislinje, ne le iz naše doline. Trenutno je v društvu 19 rejcev, nekaj je podpornih, ki imajo doma le po eno ptico. Veseli pa smo, ker imamo vse več mladih rejcev. Veseli smo, da bo mladi rod nadaljeval tradicijo.« Tudi zato so člani društva vedno veseli, ko jih na razstavi obiščejo mladi. Jutri jih
bo prišlo veliko, saj so na razstavo povabili malčke iz vrtca Velenje in učence podružnične osnovne šole v Pesju. »Vedno imajo zanimive komentarje, predvsem pa so zelo radovedni. Mi pa jim z veseljem odgovarjamo,« iskreno doda Košir.
V soboto bodo ptice prišli pogledat tudi sodniki, ki ocenjujejo njihovo lepoto. »Na meddru-štvenem tekmovanju ptic pevk v Trbo-
Anton Košir: »Veseli smo, ker je med mladimi vse več zanimanja za
vzrejo ptic.« ^
vljah, to je bilo oktobra, smo bili člani društva zelo uspešni, saj smo dosegli več prvih mest. Dobili so jih naši španski kanarčki, miniaturni kanarčki, glostri in postavni kanarčki. Naš gojitelj standard papig pa je imel šampiona razstave. Decembra bo v Novi Gorici državno tekmovanje, kjer prav tako računamo na dobre ocene naših ptic, saj bodo sodelovali tisti, ki so v Trbovljah že prejeli odličja,« še izvemo.
a Bš
Kontič prejel grozilno pismo
Velenje, 17. novembra - Pred časom bi zamahnili z roko in se nasmehnili, po zadnjih dogodkih, pa tudi takšna pisma, kot ga je dobil velenjski župan Bojan Kontič konec oktobra, s sabo morda nosijo drugačno sporočilo.
Kontič je namreč konec oktobra prejel pismo v katerem mu grozijo s smrtjo, če do junija 2016 v Velenju ne zgradijo džamije s 35 metrov visokim minaretom. Kontič, ki je pismo predal policiji, sicer meni, da tisti, ki bi imel resne namene, ne bi pisal takšnih pisem.
V pismu se od Kontiča tudi zahteva, da v ro-
ku dveh mesecev preide na islam, saj bo Slovenija v naslednjih 10 do 15 letih postala islamska država. Kontič je pismo v soboto objavil tudi v svojem profilu na Facebooku.
Tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin je povedala, da skušajo identificirati osebo, ki je pismo napisala in poslala. V omenjeni zadevi preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja grožnje, je še dejala Trbulinova.
■