,,______...__..__„.,,—„ „I I,.Kil--, K-otim/a Mlin« H	- .	, . . . .	Narotnln« IS toieramoi tetrtletno I Din, polletno It Din, celoletno J« OH; a ta»
Upravnlstvo „l)omovlne VLjuDljanl, Knatlova ulica o	llhala VSik Četrtek «■«*» "'«»	Jetrtlet.o IJ 01«. polletno 24 Din, celoletno M Ma.
Uredništvo »Domovine", Knaflova allca 5/11, telefon 3122 do 3128	*w" »merit, letno I dolaf. - Račno poštae hranilnic«. podražile« » llabllanmt IO.TU.
Poštnina plačana v gotovini Leto XX.
Položaj naše
V ponedeljek se je začelo proračimslko zasedanje banskeiga siveta za dravsko banovino. Proračunsko razpravo je uvedel ban dr. Natlačen z govorom, iz katerega povzemamo
Proračun povišan za 22 milijonov dinarjev, banovinske do-klade za 35 odstotkov
Banovinski proračun za 1. 1937-38. izkazuje 119.990.000 izdatkov in je za 22.4 milijona (23%) višji od sedanjega proračuna. Od poviška gre 16.3 milijona za vzdrževanje osnovnih šol, ki preide 1. aprila na banovino. Ta znesek se bo moral kriti z novo banovin-sko doklado, ki bo znašala 35% na vse neposredne državne davke. Samo mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje im Ptuj do-klade ne bodo plačevale, ker bodo one še v naprej same nosile stroške za vzdrževanje šol na svojem ozemlju. Ta nova doklada pomeni s tem, da bodo v približno enakem razmerju znižani občinski proračuni in z njimi občinske doklade.
Ostali povišek 6.1 milijona dinarjev, se razdeli na vse oddelke banovinsikega proračuna. Povišek gre predvsem na materialne izdatke. Zaradi naraščajočih banovinskih poslov določa proračun 86 banovinskih uslužbence več, kakor jih je po sedanjem proračunu.
Prekomasacije občin
in občinske volitve
Lani je bilo po prekomasacijah prizadetih 179 občin. Okrog 40 občin je billio na novo ustanovljenih, tako da je danes v banovini poleg 4 avtonomnih mest še 413 občin; pred dvema letoma jih je bilo 373. Prekomasacije še niso zaključene, kar se ponekod upirajo občinski odbori.
Govor navaja v tem poglavju tudi občinske voliiitve, ki so se lami izvršile v 379 občinah. Izad volitev podaja v ob'iki, v kalkir-šni ga je objavila službena Agencija Avala. Letos bodo volitve še v 36 občinah. Okoliščino, da je upravno sodišče v Ce'ju od 59 pritožb, ki jih je prejelo proti občinskim volitvam, ugodilo le petim, označuje govor za »znak, da je bili volilni postopek v ogromni večini primerov pravilen in da je izid (volitev pravi izraz ljudske volje. Poizkusi, da se prikaže drugače, niso uspeli in tudi v bodoče ne bodo mogli uspeti.«
Lani je bilo izvršenih 95 pregledov občinskih gospodarstev. O njih izidiu pravi g. ban: »Na splošno lahko rečem, da so revizorji našli nesorazmerno manj nedostaitkov, pa tudi zlorab v občdinah, ki jim načelujejo odborniki, izvoljeni svobodno in brez vsakega pritiska, tedaj oselbe pravega ljudislkega zaupanja. Kjer talkiih oseb ni, to velja za večino občin z občinskimi odbori, izvoljenimi 15. oktobra 1. 1933., so nedostatki, pa tudi zlorabe nesorazmerno češče.
banovine
Borba proti komunizmu
Boj proti komunizmu se vrši na dva načina. Prvič zasledujejo policijska oblastiva življenje in delo komunističnih središč, odkrivajo njih zveze in osumljence izročajo sodiščem. S tem zvezi sta tudi cenzura tiska in nadzorstvo nad stavkovnimi društtvi. Drugi načiin boja je treba izvajati s postopno in krepko sociailizacijo razmer, v kolikor je komunizem iaraz utemeljenega nezadovoljstva s postoječimi socialnimi razmerami, zlasti delavskimi. Podvojiti je treba napore, da pride delavstvo do pravičnih kolektivnih po-godlb. V tej zvezi je g. ban omenili tudi lanskoletne stavke, zfliasti one v tkamdinski industriji. Med drugim je rekel:
»Stavka je zakonito sredstvo v mezdni borbi. Oblastvo jo trpi, dokler se giblje v zakonitih mejah in je res samo izraz mezdnega gibanja. V Kranju pa se je mezdnemu gibanju primešala struja, ki je svojo nalogo razumiela drugače. Zaoula so se komunistična gesla in tuja lastnina se je nehula spoštovati. V tem trenutku seveda se je moral vzpostaviti red hitro in brezobzirno. V borbi za boljši kruih me bo pošteno delavstvo vedno imelo na svoji strani, s prevratneži pa se bo tu«! v bodoče postopalo tako, kakor to ve'evf> zakoA.«
Gospodarska stiska
Našo gospodarsko stisko je povečalo dejstvo, da je zlasti v lesna prodaji zaradi sankcij nastal popoln zastoj. Lesno gospodarstvo je zanadi tega vnglo za skoro 90 milijonov manj kakor prejšnje leto. Povišek dohodkov izkazujeta le živinoreja in hmeljarstvo. Kmetijski pridelki so bili lani po množini mnogo manjši kakor prejšnje leto, tako da pomeni ta izpadek vrednost okrog 400 milijona v di-' narjev.
Dalje navaja banov govor nekatere Ukrepe s področja kmetijskega šolstva. Gospodinjska šola se je preselila iz št. Jurija v Svečino, kjer se je prav zdaj otvorila. V Ra-kičanu v Pirekmurju se gradi nova kmetijska šola. V Poljoah na Gorenjskem je banovina kupila šturmovo posestvo za bodočo kmetijsko šolo na Gorenjskem. Za razširjenje vinarske in sadjarske šole v Mariboru je banovina kupila za 3 mSijone dinarjev Račji dvor pri Mariboru. Deško vzgajafiišče se preseli iz Fonavič pri Litiji v Ljubljano, kjer ga prevzamejo saleziijanci.
Osnovno šolstvo
Ban je govoril o prenosu vzdrževanja osnovnih šoli na banovino. Ne glede na bremena, ki sie s tem nalagajo banovini, morda tudi drugače ni dobro, da se je šolsko gospodarstvo osredotočilo, ker se tako ubija zasebna in krajevna pobuida. Pač pa se bodo bremena socialno bolj pravično razdelila na siromašne in bogate občine.
Kateheti bodo v bodoče prejemali po 10 Din za veroučno uro, po 2 Dim kilometrine za vsakih 5 km in po 5 do 10 Din obednine.
Osnovnih šol je M.o lami 860 s 4023 razredi in 83.600 učenci. Učiteljev je bilo 414L Okrog 250 učiteljskih mest je praznih. 109 učiteljev je odteignjanih šoli, ker so dodeljeni raznim uradom. Od 855 šolskih poslopij je 109 v nezadostnem, 129 v sCabem stanju. Učilnic primanjkujte nad 1100. V 41 razredih za narodne manjšine je 1682 otrok.
Ceste v Sloveniji
V	banovini je 616 km državnih, 4119 banovinskih in 18.527 občinskih cest. Občinske ceste so ziasti veliko breme za razsežne, a ubocžne hribovske občine, ki jih bo treba zaradi tega podpirati. Banovina se bo z vso močjo zavzela za popravilo državnih in ba-raovinsikclh cest, ki so važne za tujski proaneit, in za zgraditev jadranske ceste iz Ljubljane na Sušak. Uredlbo o organizaciji okrajnih cestnih odborov bo treba spremeniti, ker a dosedanjo prebivalstvo ni zadovoljno. Cestnim odborom naj se vrne večja samouprava.
Dalje obravnava g. ban elektrifikacijo banovine, ki se izvaja natančno po začrtanem programu, naito pa prehaja ma socialno skrbstvo in obravnava Plasti stisko v našem rudarstvu. V preteklem letu je dala država 175 vagonov tuirščioe. Banovina bo v bodoče sama delila hrano in skušala urediti vse so-cdalmo skrbstvo na oiimibolllj simotan način.
Bednostni sklad
Iz bednostnega sfltfada je v preteklih letih preveč šdo za zaposlitev višje kalificiranih brezposelnih. L. 1935. se je izdalo na ta nadura 2.5 milliijnona dinarjev, v tekočem proračunu se je ta znesek znižal na 783.000, v novem predlogu pa na 650.000. Število pod-pirainih brezposelnih izobražencev se je skrčil!« od 400 na 117. S sredstvi bedtaostinega sklada se morajo podlpiraiti javma dela na deželi, čeprav se sredstva po večina stekajo iz industrijskih središč. Ttadi v bodoče sa sredstva ne bodo mogla razdeljevati po krajevnem izjvaru dohodkov.
Novi dohodki banovine
V	zaključnem delni svojega govora je g. bain Obravnavali proračun dohodkov. Zaradi preivizerna vzdrževanja šol se uvede posebna šolska dckilada v izmeri 35% na neposredne državne davke. Razen tega je v proračunu določeno 10 milijonov več dohodka iz bano-Vmskega slkf.adla pri Državni hipotekami baai-Iki, v katerega se steka 18% davka na poslovni promet. Doslej je banovina iz tega slklada dobila le okrog 3 milijone, banska uptralvia pa se nadeja, da bo mogoče doseči
. spremembo razdelilnega ključa, tako da bo naša banovina dobila za 10 milijonov več. Kako se bo kril morebitni izpadek teh 10 milijonov, če razdelilnega ključa ne bo mogoče spremeniti, iz poročila ni razvidno.
Po Sloveniji gre glas: »Domovina4 je za nas!
Minimalne mezde
so uveljavljene
V zvezi z uredbo o določitvi minimalnih mezd je dal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič izjavo, iz katere povzemamo:
Kakšna najnižja mezda je dovoljena
Ureditev tega vprašanja v naši državi so terjale socialne in gospodarske razmere pri »as in pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pomenile pravo bedo Če primerjamo število zaposljenih delavcev z višino njihovih mezd, vidimo, da je imelo od 651.649 delavcev, zavarovanih v septembru i 1936. le 330.452 ali 50.75% mezdo do 20 Din, med njimi pa 86.580 (13.29°/«) mezdo samo do 8 Din na dan.
Dalje je g minister omenil, da je bilo po poročilih inšpekcije za delo lani 392 stavk, med njimi 315 stavk gospodarskega znača-
Ža, to je takšnih, ki so se začele zaradi za-itev po povišanju mezd in izboljšanju drugih delovnih pogojev.
Uredba določa kot osnovo za odrejanje minimalnih mezd 2 Din na delovno uro, to je za osemurni delovnik 16 Din, in se more gibati do 24 Din na dan za navadnega roč nega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani določili minimalne mezde za vsa svoja področja, kakor to javna korist zahteva ali kadar to zahteva ena izmed priza detih strank. Pri določanju minimalne mezde bodo bani upoštevali gospodarske in socialne razmere, zlasti <^ene za življenjske potrebščine na svoiih področjih Te minimalne mezde bodo določili no zaslišanju zastopnikov delavskih in delodajalskih ustanov. ki morajo biti zastopani v enakem številu.
Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj kakor 75°/o gori določenih minimalnih mezd.
Minimalne mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedai, če se določijo s kolektivno ali individualno nofiod
bo boljše mezde za delavce ali nameščence. Določbe individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde od minimalnih mezd, določenih s to uredbo, pa so neveljavne.
Uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo. Akordno delo se bo tam, kjer ni neobhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, nadomestilo z delom na ure. Bani bodo po zaslišanju prizadetih delavskih in delodajalskih zbornic ugotovili, ali je akordno delo neobhodno potrebno in ali nagrada za to delo zadošča Minimalne mezde. k: se prvič določijo veljajo dotlej, dokler jih bani ne spremene, najmanj pa šest mesecev Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni po razglasitvi in veljajo do prihodnje spremembe, najmanj pa šest mesecev Če bi se gospodarske razmere znatno spremenile bo minister za socialno politiko in narodno zdravje določil po odobrenju ministrskega sveta po naredbeni noti novo minimalno mezdo, ki stopi v veljavo 60 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«
SpravnostnI postopek
in razsodišče
Danes je v korist vseh držav, da se »pori med delavstvom in delodajalci kar najbolj omeje. Po tej uredbi stavka in izprtje kot sredstvo nista prizadeta razen v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki delujejo v javnem interesu, kakor so to prometna podjetja, vodovod, plinarna, elektrarna in podobno. Za ta podjetja je uvedeno obvezno razsodišče (arbitraža), med tem ko je za druga podjetja v načrtu prostovoljno razsodišče (fakultativna arbitraža). in sicer po sporazumu med strankami, ki so v sporu Noben delodajalec ne sme odpustiti aH zapretiti delavcu, da ga odpusti, ker je sodeloval pri pomirjen ju ali ar bitraži, če je delavec to prej pravočasno sporočil delodajalcu
Sklepi razsodiščnega odbora, sestoječega iz enega državnega uradnika, ki ga določi ban, kot predsednika in najmanj po dveh zastopnikov spornih strank, ki jih sporni stranki sami določita, so obvezni za stranke za čas, za katerega so sprejeti Proti sklepom razsodiščnega odbora ni pravnega sredstva. Preden se začne stavka ali izprtje, je predpisan obvezen poskus sprave med strankama. To se mora izvršiti pod predsedstvom osebe, ki jo določi ban in dveh' članov, ki ju določita obe prizadeti stranki. Dolžnost obeh strank je, da se obrneta do pristojnega upravnega splošneg i obtastva prve stopnje s prošnjo po spravi Postopek pri tem oblastvu je nujen in razprava ustna. Sklenjeni dogovor je za obe stranki obvezen za dobo. ki jo sami določita, če pa tega ne storita, velja najmanj za dobo šestih mesecev. Po preteku teh šestih mesece - ga sme vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom meseca dni Če se tudi po ponovnem razpravljanju ne da doseči sporazum, bo oblast, ki je posredovala za spravo z zapisnikom ugotovila neuspeh posrr-drrvmUi in razglasila postopek sprave za končan V. dobi. ko traia obvezni spravnostni nosto-pek. so prepovedani vsako kolektivno uki-njenje dela stavka ali izprtje
Sklepanje kolektivnih pogodh m obvezno. predpisan je pa način k-iko so bodo sklepale, katere organizacije jih H< sklepale in ka+eri kvalificirani
Sklepanje kolektivnih pogedb
Uredba določa, če ni pristom h svobodnih delodajalskih strokovnih organizacij, da smejo kolektivne pogodbe sklepati v nasprotju z določili obrtnega zakona tudi prisilne organizacije delodajalce^ Kolektivna pogodba, sklenjena v eni strol s: ahko razširi na vso stroko na področju b .sovine, če ta dogovor obsega več kakor ilovico podjetij te stroke in če je \ niih .ipos-Ijena vsaj pnlovca vsega delavstva v tej stroki na področju banovine Če ve<* kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine al) več od polovice podietij dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stranki, da v določenem roku skleneta kolektivno noooflbo <"V se v določenem roku
TONE BRDflR:
Velika
2;»
30JUAN 12 PRETEKUIH 0(11
i Doslej je Slo vse dobro m po sreči. Vse nevarnosti, vse ovire sem odstranil. Samo ta strupena kača me hoče ugonobiti. Ampak zmotila se bo. Umolknila bo, preden bo mogla kaj izdati.«
Elvira to noč ni mogla zatisniti očesa. Nemirno se je premetavala, po mehki postelji. Vse upanje, ki ga je slavite na Hugona, se bo »zgubilo v nič, če Pavla res stori to, bar je dejala.
Treba je bilo Pavli namen onemogočiti. A kako?
Hotela je vse poizkusiti. Zgodaj zjutraj si Je dala oeedlarti konja. Mislila je povabiti Hugona s seboj, toda domisMla se je, da bi mu s tem izdala da je bila prej zvezana s Pavlo proti njemu
Tega ni smela. Zdirjala je skozi gozd v Strahu, da morda ne pride prepozno.
Komaj je prijezdila polovico poti, ko je zagledala jezdeca, kj ji je jezdil naproti. Pri-6el je od strani iz gozda in je skočil čez jarek na gozdno pot
Bil je Hugo. Začudila se je, kaj dela tu ob tako zgodnji uri in kaj ga je napotilo, da jezdi naravnost okori gozd in ne po poti.
Tudi Hugo je bil presenečen, ko je sporna) baronico.
Njiuina konja sta se skoraj zaletela drug v drugega. Elvirin belec se je vzpel kvišku, da se je komaj obdržala v sedlu. Hugo ga je prijel za uado in ga s trdno roko zadžal. Potem se je globoko odfkril in gaflantno dejal:
»To je srečen slučaj! Niti sanjalo se mi ni, da bom srečal tu svojo lepo nevesto!«
Zardel je v zadregi, ko je opazil, da gleda Blvira čez njega v gozd. Potem je Elvira pognala konja.
»Počakaj,« je dejal Hugo in prijel belca za uzdo. »Saj lahko jezdiva skupaj. Ali si namenjena v gorsko kotlino?«
Kot ženin je Elviro tikal. A njei to ni bilo ljubo. Ko je zagledala njegov obraz, se je stresla ob misli, da bo postala žena moža, ld ga ne bo mogla nikdar ljubiti
Hugo se je sklonil niže, da bi jo bolje videl in dejal je:
»Znano mi je, kaj hočeš tam. Pot si pa lahko prihraniš.«
»Zdi se mi, da vohuniš za menoj!« je ponosno odvrnila Elvira in ga jezno pogledala.
»O ne, tega mi ni treba, ker mi je tako vse znano,« je mirno odgovoril »Malo si do danes delala proti meni in ženska iz gorske kotline te je nahujskala. Vem, da je bila. sinoči pri tebi v gradu.«
»Da! Nimam vzroka, da bd to tajila!« je odgovorila Elvira z odločnim glasom. »Bolje je, da čisto odkrito govoriva o tem, da bo najino razmerje jasno.«
»To je tudi moje mnenje,« je pripomnil Hugo. »Ali mi boš povedala, kaj ti je ta ženska rekla ?«
»Rekla mi je, da se je tvoj oče po pomoti
sam zastrupil. Včeraj pa je to preklicala in. začela trditi, da si dal ti svojemu očetu strupa,« je de.iala Elvira in mu ositrc. poged«ia v oči.
»Oboje je zlagano,« je vzkliknil tiugo. »Kako more ona sploh kaj vedeti o stvari?«
»Pravi, da je bila v gradu, kc se je zgodil strašni zločin in da je vse videla.«
»Neumnost1 To ie izmiaPjeno,« je /.ago-drnial Hugo in se sklonil, kako> b br' hotel nekaj popraviti na sediu »Pran ^a je bala zraven9 Kje bi se bil upal privid dekle tako b'izn očetu?«
»Ampak tisto uro je bila v gnidu!« ja ugovarjala baronica Elvira.
»Da bi jaz vede!, ne!«
»Potem je lagala.«
Hugo se je premislil hi nato rekel:
»Naj le teče na sodnijo in izklereta kar hoče. Saj ni nobena beseda resnična!«
»Res? Ali ne more Pavla posedati niže' sar takega, kar bd ta lahko škodovalo?« je vprašala Elvira.
»Same izmišljene reči, drugega me.«
Hugonovo vedenje in njegova brezsferimoat gt1' y o aV/vro i prepričala, da Pavla laže.
Tedaj pa je opazila na Hugcmovi t->vski saiiK^j ttrvai e madeže. Ustavila .je konja ai preplašena vprašala:
»Kaj p® je to?«
Hugo je pogleda* na suknjo iti presedel. A takoj nato se je brezskrbno nasmejal:
»Prej sem streljal lisico. Žival tfii je ; tekla pred konjem čez cesto.«
Elvira je opazila, da nima puško s ~eboj. Nezaupno ga je pogledala:
»Z revolverjem sem streljal,« je pou-anje-
pogodba ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva.
To so osnove in glavna načela, ki na njih temelji ta uredba. Upamo, da bo dala potrebno zaščito delavcem in delodajalcem in zagotovila potrebno skladje v podjetjih. S to uredbo preneha dosedanje izkoriščanje delovne sile, ki je v nekaterih krajih v državi dobivala komaj po 12 Din na dan.
Po tej uredbi namerava g. minister, kakor je izjavil, na osnovi pooblastil sedanjega finančnega zakona odrediti tudi izvajanje zakonskih določil o zavarovanju za primer onemoglosti in smrti in pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
Uredba stopi v veljavo sredi aprila
Uredba o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju in razsodišču je bila objavljena v »Službenih novinah« 13. t. m. in stopi v veljavo 14. aprila letos.
Kazni za prekrške
Z uredbo je tudi določeno, da se z denarno kaznijo od 100 do 10.000 Din kaznuje delodajalec, ki se ne drži minimalnih mezd. Tudi za ostale prekrške uredbe so predpisane stroge kazni, tako za delodajalce kakor za delojemalce. Denarne kazni se stekajo v sklad za nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov uredbe o ugotavljanju minimalnih mezd. Taki skladi se ustanovijo pri vsaki banski upravi. Kazni izrekajo splošna uprav na oblastva prve stopnje in je možna pritožba na višjo upravno oblastvo, potem pa je odločba izvršna. Prekrški zastarajo v šestih mesecih od dne, ko so bili storjeni.
Kmetijski delavci dobe po potrebi svojo uredbo
Za kmetijske delavce bo minister za socialno politiko s posebno uredbo odredil po potrebi minimalno mezdo in sicer v soglasju z ministrom za kmetijstvo. Dokler ti predpisi ne bodo izdani, ostanejo v veljavi dosedanje odredbe. Tako ostane dotlej v veljavi tudi uredba o viničarskem redu za bivšo mariborsko oblast iz 1 1928.
Politični pregled
Finančni odbor je razpravo o državnem proračunu končal in je zdaj
proračun pred narodno skupščino,
ki je začela o njem razpravljati včeraj v sredo. V torek se je na seji skupščine med drugim razvila zanimiva razprava o tiskovni svobodi glede na resolucijo poslanskega kluba Jugoslovanske nacionalne stranke,, ki zahteva nujno uveljavljenje novega zakona o tisku. Kakor znano je pred senatom pred og novega tiskovnega zakona, ki ga je vložil oktobra lani senator dr. Albert Kramer. Med interpelacijami je bila na skupščinski seji prečrtana interpelacija poslanca Mravljeta Milana in tovarišev v zadevi Kmetijske družbe. Zahtevano nujnost je v imenu vlade minister pravde dir. Subotič odklonil.
V ponedeljek se je začela v stekleni dvorani banske palače •
razprava o proračunu dravske banovine
Zasedanje banovinskega sveta je otvoril ban dr. Marko Natlačen, ki je takoj v začetku izročili odloke štirim novim banovin-akim svetnikom: odvetniku dr. Ferdu Miler-ju iz Maribora, posestniku Lovru Planini iz Škofje Loke, posestniku Jakobu Kranjcu iz Topole pri Begunjah in tajniku Zveze indu-sbrijcev v Ljubljani dr. Adolfu Goliji. Razpravo o proračunu je začel g. ban z daljšim govorom, v katerem je očrta] položaj v naši banovini.
Proračun dravske banovine za leto 1937-38. se precej razlikuje od sedanjih proračunov zaradii tega, ker mora banovina po členu 41. sedanjega finančnega zakona in po uredlbi o vzdrževanju ljudskih šol
prevzeti vse stroške za vzdrževanje ljudskih šol,
Id so dosilej obremenjevale občine, odnosno šolske občine. Izvzeta so samo avtonomna mesita Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. V smiisiliu navedenih določb finančnega zakona je v novi proračun dravske banovine vneše-na vsota 16.3 milijona dinarjev za vzdrževanje ljudskih šol. Od tega odpade za razsvetljavo in kurjavo šolskih prositorov in stanovanj učiteljev in služiteljev 3.4 milijona, za
stanarine učiteljem 3.1 milijona, za katehet-ske nagrade 3 milijone, za vzdrževanje poslopij 1.05 milijona, za pisarniške potrebščine šol in šolskih odborov 0.9 milijona, za nabavo učnih knjig in šolskih potrebščin za siromašne učence 0.7 milijona, za kurivo učiteljem 0.7 milijona, za čiščenje šolskih prostorov 0.6 milijona, za šolske knjižnice, Prosvetni glasnik, Slavnosti, ekskurzije in nagradne knjige 0.6 milijona, za nabavo in vzdrževanje šolske opreme 0.5 milijona, za šolske služitelje, snažitelje in kurjače 0.4 milijona dinarjev.
Za krat je teh novih izdatkov v višini 16.3 milijona.
bo uvedla banovina novo 35-odstotno šolsko doklado na neposredne davke,
ki se bo pobirala v vseh občinah razen v avtonomnih, ki same nadalje vzržujejo ljudske šolie. Dosedanje banovinske doklade ostanejo v nespremenjeni višini 60% in se bodo torej vse banovinske doklade povišale od dosedanjih 60 na 95 odstotkov.
V ponedeljek se je začelo v Atenah zasedanje zunanjih ministrov Balkanske zveze,
za katero vlada po svetu precejšnje zanimanje. Splošno se pričakuje, da bodo državniki Balkanske zveze glede na gonjo opozicije v rumunskem državnem zboru proti Češkoslovaški slovesno naglasih pred svetom ne samo enotnost Balkanske zveze, temveč tudi vzajemnost Male antante. Hkratu pa bodo zavrnili vse poizkuse, ki gredo za tem, da se zanese med nje spor od zunaj.
Pretekli teden so zbudili precejšnjo pozornost
razgovori voditelja nacionalističnega desničarskega kluba v skupščini poslanca dr. Barioeviča in glavnega tajnika bivše samostojne demokratske stranke Veče-slava Vilderja. Poleg tega je bil Vilder tudi pri predsedniku vlade dir. Stojadlinoviou in imel ponovne razgovore z vodi teli ji združene beograjske opozicije. Po svojem povratlku v Zagreb je Vider v nedeljo obiskal dr. Mačka in miu podal podrobno poročilo o svojem bivanjiu v Beogradu. Obisku Vilderja pripisujejo beograjski listi velik političen pomen, v Zagrebu
val grof. »Pa sem slabo zadel. Zato sem moral stopiti s konja in dati še en strel živali v srce. Pri tem sem se mendia okrvavil.«
Elvira ni verjela niti ene besede. Izjpra-ševala se je, kaj je Hugo prav za prav delal. Strašna sf.utnja je vsta'a v njenem srcu, ko se je vprašala, zakaj se nič več ne boji Pavle. Ali je storil kakšen zločin?
Elvira se ni mogla pomiriti. Nasprotno. Čedalje bolj jo je mučil strah iin breizsikrbno, samozavestno Hugonovo obnašanje jo je še bolj vznemirjalo.
Hugo se je popoldne odpeljal v mesto in se je šele pozno vrnil. Na Elvirino vprašanje je odgovoril, da o Pavli ni mogel ničesar zvedeti.
Toliko je bilo zanesljivo, da Pavla ni izvršila svoje grožnje in da še ni šla k sodišču. Vendar je postajala Elvira čedalje bolj nemirna.
Sumila je, da je Hugo s Pavlo storili nekaj tatkega, o čemer ne sme nihče ničesar zvedeti. Krvavi madeži na njegovi suknji so bili morda strašna obsodba.
Elvira je sklenila, da se saima p:epriča in da gre zato še enkrat v hribe.
Pozno popoldne se je odpravila na pot. Ko je stopala po stopnicah, je zagledaila v veži dva tujca, ki sta se pravkar pripeljala z vozom, pri katerem je. stail orožnik.
Kaj je to pomenilo? j£lvLra je zaslliutila nekaj strašnega in je osupla obstala na stopnicah, kjer je ni mogel nihče videti. Tujca sta bila podobna policijskim uradnikom.
In to sta bila v resnici. Eden se je predstavil slugi kot kriminalni komisar in je zahteval, naj ga takoj pelje h gospodarju.
Preden je mogel sluga izpolniti željo, je prišel Hugo sam v vežo.
Elvira se je sklonila čez ograjo. Poziorno je napenjala ušesa in je ujela komisarjeve besede:„
»Gospod grof, oprostite nam nadlegovanja! Dobili sem naročilo, naj tu poizvedujem po detektivu Filipu Smitu, katerega tudi vi osebno poznate.«
»Da, spominjam se ga,« je odgovoril Hugo z mirnim glasom. »To je vendar tisti, ki je spoznal, kakšen .strup je. bili v steklenici?«
»Baje je bil še pred kratkim tu na gradu,« je pripomnil uradnik.
»O tem ne vem nič,« je odgovoril Hugo in se dalall začudenega. »Morda lahko kdo od služabnikov kaj pove. Vi govorite o poizvedovanju .«.. «
»Da, Filip S mit je pred štirimi dnevi izginil brez sledu.«
»Tako?« je hladnokrvno dejal Hugo. »In vi hočete tu poizvedovati o njem?«
»Da, sumi se namreč, da je bil tu nazadnje,« je pojasnil uradnik.
»Menda s tem nočete reči, da jie izginili tu,« je nejevoljno odgovoril Hugo.
»Oprostite, gospod grof! To je zaenkrat samo sumnja. V vsej okolici se govori o tem. Neki mož, ki mu pravijo Kolarjev Jurij, je dejal v gostilni, naj le v gradu povprašamo, če detektiva ne bo več. Tam ga baje zanesljivo najdemo.«
Hugo se je odurno "zasmejal in zaklel. Postal je bled, takoj nato pa rdeč kakor kuhan rak.
»Kolarjev 'Jurij? Ta lopov me je že enkrat po krivem obdolžil, zato policija pač ne bi
smela toliko verjeti njegovim besedam. Če se je detektivu res kaj zgodilo, potem bo o tem največ vedel Redarjev Jurij. Tako mislim jaz in moj sluga Jože mi je pravil, da sploh nekaj skuti.«
»Kaj sluti vaš sluga?« je pozorno poiave-doval policijski komisar.
»Tega ne vem. Če hočete, ga lahko vprašate ...«
»Da, prosim, pokličite ga sem!«
Hugo je Ukazal v bližini stoječemu eflugj, naj skoči po Jožeta in Jože je kmalu prišel.
»Gospod komisar želi od tebe nekaj izvedeti,« mu je dejal grof. »Kako je bilo z Jurijem? Danes si nekaj pravil o tem lopovu?«
»Da!« je hlastno potrdil Jože. »Sncči sem ga videl s Pavlo v gozdu, ko sem šel v Zakotje. Slišal sem, da jd je grozeče dejal: ,Če ne boš dela/la po moji volji, se bom nad teboj prav tako maščeval, kakor nad detektivom, ki je vohunil za menoj.'«
»Ah,« je vzkliknil komisar. »To ste slišali? Natanko, dobesedno tako?«
»Da,« je pritrdil Jože. »Stal sem za debelim drevesom ob poti, da me nista mogla videti. Prepirala sta se. Pavla ga je imenovala morilca in mu je grozila, da ga naznani. Mislili sem, da jo je hotel Jurij umoriti, ker je potegnil Lovski nož. Hotel sem skočiti dekletu na pomoč, pa sta prav tedaj prišla po poti dva gozdna delavca. Ko ju je opazil, je zbežal, dekle pa je teklo v smeri proti gorski kotlini.«
»To je zelo važno,« je dejaJl komisar. Ali ste govoriil z dekletom?«
»Ne! šel sem potem naravnost proti Zakotju,« je odgovoril zviti Jože.
pa vlada skrajna rezerviranost. Zlasti se poudarja, da je bil neposredni povod poto ■vranja Vilderja v Beograd pritožba zaradi izveš trnih dogodkov na Hrvatskem in v Vojvodini, po katerih so bili predvsem prizadeti pristaši bivše samostojne demokratske stranke. Vilder je v razgovorih s predstavniki vlade mogel posebej nagiašati važnost bivše samostojne demokratske stranke, ki je glavna •vez med dr. Mačkom in Beogradom. Kar se tiče združene opozicije, je V®der mogel ponovno ugotoviti, da so odnošaji med bivšo Kmečkodemokratsko koalicijo in prvaki združene opozicije ostaffl na mrtvi točki zaradi nepremostljivega nasprotstva v pogledih na hrvatsko državno misel. Dobro poučeni zagrebška politika vidijo v Vilderjevem beograjskem obisku to dobro stran, da med Beogradom in Zagrebom niti niso pretrgane, čeprav obisk sam ni imel vidnih uspehov. Iz Londona poročajo, da je nevtralizacija španske vojne zagotovljena. Londonski odbor za nevmešaivanje je proučil vse vprašanje in se je med zastopnika držav dosegel sporazum. Dne 20. t. m. stopa v veljavo prepoved pošiljanja dobrovoljcev v Španijo, 6. marca pa izvaianje mednarodnega nadzorovanja španske obale.
Angleška vlada je stavila parlamentu predlog, da se ji dovoli najeti veliko oborožitveno posojilo v znesku 400 milijonov funtov šterlmgov (oboli 90 milijard dinarjev), ki bi se odplačalo v tridesetih letih in obrestovalo bi se po tri odstotke. To je največje posojilo za. oborožitev, kar jih pomnijo na Angleškem v mirnem času. Kakor poročajo iz Španije,
so si Francove, žete pred Madridom priborile nekaj važnih postojank
S katerih ogražajo zveze Madrida z zaledjem. Zadnje dni je Franco pozdkusil več napadov na Madrid, ki so bili po poročilu madridske obrambe odbiti. Na južno vzhodnem bojišču se je vršila v ponedeljek uda zračna bitka. V borba za hrib Moni ajarez, ki so ga bffle osvojile vladne čete ln ki so si ga Framcove čete hotele priboriti nazaj, je general Franco poslal v boj 52 letal. Z madridskega letališča pa se ie dvignilo 30 tov
»Ali morda veste, kje je zdaj Kolarjev Jurij?« je poizvedoval komisar
Jože je odkimal. Nato je komisar zastavil Se nekaj malenkostnih vprašanj Hugonu in
*e potem odpravil s svojimi spremljevalci \ gorsko kotlino.
»To si dobro naredil,« je dejal Hugo, ko sta ostala z Jožetom sama v veži. »Zdaj bodo Jurija zaprli ta bodo njega obdolžili, da je spravili detektiva s sveta.«
»In Pavlo tudi,« se je ostudno zasmejal Jože. »Ta se ne bo nikoli več pokazala.«
»Pst!« je opomnil Hugo, ki je začul za seboj šumenje obleke.
Ko se je obrnil, je stala pred njim baronica Elvira.
XXIV.
Izgubljena igra
Cvetka se ni motila. Rochefort se je vrnil, čeprav mu je marki to strogo prepovedal. A Cvetka je vrata zaklenila ta Rochefort je zastonj ropotal in razbijal. Dekle se ni upalo oglasiti in njen strah je bil čedalje večji.
Rochefort je razbijal kakor divjale, a iz-nenada je odnehal. Odšel je z Blažem v svojo sobo.
»Pojdi po ključe!« je ukazal Rochefort, ko je nekaj časa hodil sem in tja.
Blaž je šel in našel ključe tam, kamor jih je navadno obešal.
Vsa vrata so bila pravilno zaklenjena, tudi vhod v rotundo. Rochefort se je pomiril
Naglo jc stopil v rotundo, kjer je gorela svetilka kakor zmerom, a nič se ni zganilo.
sikih letal in s tako silo navalilo na Frajnco-va letala, da so se morala umakniti, šest Francovih letal je bilo sestreljenih. Za vrhovnega poveljnika vladnih čet je bil te dni imenovan madridski poveljnik general Miaja.
V nedeljo je na shodu Domovinske fronte na Dunaju govoril tudi avstrijski državni kancelar dr. Sah.usch.nLgg med drugim o narodnih socialistih in precej neprikrito priznal, dia preti velika nevarnost Avstriji iz Berlina. Ta govor ocenjuje francosko časopisje in izvaja, da je uspešen boj proti hitlerjanstvu mogoč le tedaj, če se da ljudstvu svobedia, " če dobe široki ljudski sloji možnost, da po svojih zakonitih zastopnikih vodijo državo. Francsko časopisje tudi graja Schuschniggo-vo stališče glede načina, kako naj se Avstrija obrani pred to nevarnostjo. Dr. Schu-schnigg se še zmerom preveč zanaša na vpliv Rima v Berljnu, na drugi strani pa postavlja zmerom bolj v ospredje vprašanje povrat-ka Habsburžaaiov.
Potrebe nemške prehrane so dovedle na-rodnosocialistične voditelje nemške države do sklepa, da morajo začeti dirigirati kmetijstvo. Kmetijski minister je že izdelal velik načrt o popolni preosnovi kmetijskega pridelovanja in bo torej
Nemčija druga država, kjer bo kmetijstvo vodeno od države.
Glavna razlika med nemškim in ruskim vodenim kmetijstvom bo ta, da bodo v Nemčiji kmetje lastniki zemlje. Nemčija bo razdeljena na kmetijske okraje, ki se bodo skladali s političnima okraji. Posebni uradniki bodo za vsako vas določili, kaj se sme tam sejati ln pridelovati. Kmetom bodo dajali navodila kaj je za njihovo zemljo in vrsto živine najboljše. Vrhovni uradnih, ki izdeluje ta načrt, je že izjavil, da mora Nemčija zmagati tudi na tem področju.
Po vsej Italiji so pretekli teden na slovesen način proslavili
osmo obletnico lateranske pogodbe, s katero je bilo sklenjeno premirje med katoliško cerkvijo in fašizmom.
Vatikanski uradi so biH v znak proslave zaprti, v cerkvah pa so se po vsej Italiji vršile zahvalne službe božje. Italijanski listi poudar-
Rochefort je pogledal. Pozorno je poslušal, lznenada je zatrepetal in glasno zaklical:
»Evgenija!«
Nihče mu ni odgovorili. Grof je zaklel, vzel slugi svetilko in posvetil ob stenah:
Premeta! je odeje in blazine na postelji in diivanu, pogledal je pod pohištvo in v vsak kotiček. Ko jetnice ni našel, je planil nad slugo, ga stresel, da se močni mož ni mogel skoraj obdržati na nogah.
»Ti sa jo izpustil! Izdajalec! Ti si jo osvobodil! Priznaj! Povej, kje je!«
Blaž je bil tako prestrašen, da ni mogel izgovoriti besedice. Ko pa ga je Rochefort pograbil za vrat in ga v jezi hotel zadaviti, se je sluga otresel napadalca in dejal:
»Jaz ne vem ničesar. Ušla ni. Saj je vse zaklenjeno. Kako bi bala mogla priti ven?«
»Ti si ji pomagal«, je kričal Rochefort in potegnil revolver. »Glavo ti razbijem, izdajalec!«
Pomeril je z revolverjem nanj, a Blaž se je hitro umaknil nazaj. Rochefort je strašno zaklel. »Gospod grof,« se je oglasil sliuga s prosecim glasom. »Poslušajte me! Jaz nisem prav nič kriv in vaš sum proti meni je neupravičen, gospod. Zvesto in vestno sem opravljal svojo dolžnost. Jaz nisem osvobodil jetnice. Oudim se, da ne uganete, kdo je to storil ?«
»Strežnica, Cvetka Malinškova?« je vzkliknil grof. »Da, da, ona je to storila. Prav imaš. Pojdi z menoj. Zdaj vem, kje je.«
Kmalu potem je stopila Cvetka k markiju im Evgeniji
Oče in hči sta se med tem pogovorila. Evgenija je povedala svojo žalostno zgodbo in
jajo, da je sklenitev lateramske pogodbe eden izmed največjih uspehov fašistične Italije. Va tikan je doslej pogodbo v redu izvrševal in je tako prišlo do najlepše skladnosti med fašizmom in cerkvijo.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. V Mariboru so se prodajali za kg žive teže: debeli voli po 4 do 4.50, po>ldebetli voli po 3.50 do 4, vprežni voli po 3.30 do 3.80, biki za klanje po 3.25 do 3.40, klavne krave debele po 3 do 3.60, plemenske krave po 2.75 do 3.25, krave kiobasarice po 1.75 do 2, molzne krave po 3 do 3.50, breje krave po 2.60 do 3.20, mlada živina po 3.50 do 4.10. teleta po 4.50 do 6 Din.
KRMA. Na celjskem trgu se je prodajal metrski stot sladkega sena po 50, polsladkega po 45, kislega po 40, slame po 30 Din.
Vrednost denarja
Na n3ših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 23.80 do 23.95 dinarjev;
1 nemško marko za 17.56 do 17.65 Din; 1 angleški funt šterling za 213.51 do 215.57 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.37 do 43.74; 100 francoskih frainkov za 203.32 do 204.78 dinarjev;
100 italijanskih lir za 229.24 do 232.32 Din? 100 češkoslovaških kron za 152.23 do 153.33 dinarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 392.50 dO 393 Din, investicijsko posojilo pa po 87 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 7.85 Din nemški klirinški čeki pa po 12.45 dinarjev.
Seimi
22. februarja: Teharje, Sv. Filip v Veračah, Braslovče, Velike Lašče;
24.	februarja: Bučka, Kozje, Rogatec, Loče pri Poljčanah, Moravče, Žubina, Laško, Slovenska Bistrica, Beltinci. Cerknica, Crmošnjice, Lesce;
25.	februarja: Toplice pri Novem mestu; 27 februarja: Ig pri Ljubljani
popisala, kako jo je Cvetka rešiia.
Ko je Cvetka vstopila, je našla Evgenijo nežno naslonjeno na očetove prsi
Starcev obraz se je svetil od veselja. Potegnil je Cvetko k sebi in jo objel. Toda ona mu je obupano povedala:
»On je tu. Zaklenila sem sicer vrata, toda vem, da se bo vrnil!«
Evgenija je preplašena odskočila in pre-bledela. Oče pa je vzkliknil:
»Naj le pride sem ničvrednež! Naj pride, da ga prekolnem!«
»Oče! Za božjo voljo, ne!« je prosila Evgenija. Sem ne sme priti! Ti si bolan iin slaboten. Jeza in razburjenje bi ti preveč škodovali.«
Cvetka je mislila, da bi bilo dobro, če bi prišel stari sluga sem. Zato je previdno odprta vrata na hodnik. Hodnik je bil prazen, nobenega služabnika ni bilo videti nikjer.
Pozvonila je Prišel je stari sluga, de ves razburjen zaradi prepira z Rochefortom.
»Gospodična,« je boječe potožil, »kolafko sem moral prestati zaradi vas! Gospod Rochefort je prišel in me hudo oštel, da sesa poklical zdravnika.«
»Takoj ga morate spet poklicati!« ga je odločno prekinilo dekle.
»Za ves svet ne!« se je branil Ivan.
»Gospod marki vam veleva. Takoj pojdite,< mu je ukazala Gvetka.
»Ne morem — ne smem! Ce grem, me gospod Rochefort uibije!«
»Ali ste mož, Ivan? Ali se ne sramujete? Tak strahopetec! Gospod Rochefort vam nima ničesar ukazovati ali prepovedovati.
Drobne vesti
=. Nad milijardo vlog pri Poštul hranilnici.
Število vlagateljev pri Poštni hranilnici se je v januarju dvignilo za 4972 na 415.390, hranilne vloge pa so narasle za 23.8 milijona na 1005.8 milijona dinarjev.
= Stanje naših denarnih zavodov. Dne 31. decembra 1. 1935. je bilo v naši državi 636 denarnih zavodov, od teh 583 bank in 53 hranilnic. V dravski banovini je bilo 10 bank in 29 hranilnic. Vplačana delniška glavnica je znašala 1.6 milijarde, vloge po stanju z dne 31. decembra 1. 1935 v bankah in hranilnicah pa 6.9 milijarde dinarjev.
DOPISI
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. V em izmed zadnjih številk »Domovine« je omenil neki dopisnik iz Bočne tudi Olepševalno društvo, češ da bo ostalo brez članov. Treba pa je povedati, da je društvo imelo ob novem letu 52 članov in da se bo to število še povečalo. Nedavno nedeljo je imelo društvo občni zbor Novi odbor sestavljajo: predsednik Kropušek Franc st., gostilničar, Bočna; podpredsednik Presečnik Fr. lesni trgovec. Bočna; tajnik Hren Janko, splavar, Kropa; blagajnik Žmavc Stanko, lesni trgovec. Bočna; odborniki: Visočnik Alojz, gotilničar. Otok; Purnat Ivan. gostilničar, Bočna; Remic Franjo, občinski tajnik, Bočna: Cepljak Franc, mizar. Kropa V nadzornem odboru sta Božič Ivan, lesni trgovec, Bočna; Zehelj Franc, splavar. Bočna Računska preglednika sta Zavolovšek Ivan, trgovec, in Žagar Franc, zasebnik, oba iz Bočne. Razsodišče sestavljajo: Zmavc Ivan, Žagar, Čeplje; Marovt Anton ml., posestnikov sin, Kropa; KrefI Leopold. lesni trgovec, Bočna. Društvo ima tudi svojo čitalnico s številnimi knjigami, več inštrumentov za tamburaški zbor, gledališki oder in drugo. Če nam bodo dopuščala sredstva, namerama društvo napraviti novo pot na Menino.
RUNČANl. Marsikaj se dogodi tudi pri nas. V novem letu so začeli močno umirati starejši ljudje, mladi pa tuhtati kako bi se ženili, ko ni denarja. Kljub kratki predpust-ni dobi je bilo pri nas še precej živahno, vendar večne zvestobe si nri nas n' nihče
Po Merku J. M.:	2
SRCE JE ZMAGALO
»Zelo milostno,« je odvrnila Vera z lahnim, zasmehljivim poklonom. »Takoj nato pa je seveda začela govoriti o svojih sinovih in njih odlikah. Vem to Ce bi jaz sedela poleg nje, bi bila v strašni zadregi Ugovarjati njenim besedam bi bilo nedostojno, a če bi ji živahno pritrjevala, bi si gospa Klenovčeva le mislila, da sem zaljubljena v enega izmed teh zglednih eksemplarjev.«
»Neumnost, Vera. Odkod ti prihajajo take misli?«
»Prosim te, mama: mati s sinovi vidi v vsakem dekletu sovražnico, ki bi ji rada ukradla katerega izmed ljubljencev. Naša spoštovana soseda je še posebno zatelebana v svoje mladiče.«
»Mladiče..je grajala matL »Res smešno se čuje, ko jih tako imenuješ. Posebno Ivana, tega velikega, krepkega moža ne moreš imenovati mladiča. Sicer pa o njem nisva govorili, kter je bil prisoten. Pravkar je prispel s potovanja po Franciji. Prav ogorefl je in prijeten človek. Bil je zelo dobre vodje. No, skoro bi pozabila: naročil mi je, naj te pozdravim.«
Lahna rdečica je stopi'a v Verina lica in postajala čedalje temnejša.
Dabisftrfta svojo zadrego, je Vera naglo vstala in odkorakala z verande na vrt Utrgala je cvet španskega bezga in rekla, med tem ko je vdihavala prijeten vonj, kolikor mogoče mimo in posmehljivo: »Tako, torej ponos Klenovčeve družine je gpet tu. Toliko
zaobljubil, saj bo še po veliki noči čas. Zima letos ne bi bila prehuda, le pota za vožnjo in hojo so strašna. Večkrat doživimo tudi kaj fantovske sirovosti in dolgoprstni-ških zgodb. Največjo senzacijo pa smo doživeli pred kratkim, ko se je nekdo vrača! po odsluženju roka v kadru domov. Pripeljal se je do postaje v Veržeju ter krenil po bližnici do Nemetove trgovine proti Bunča-nom. Med potjo je srečal mlado, prikuplji-vo žensko, ki ga je začela kar s silo polju-bovati in loviti okrog vratu, da se je je komaj otepal in naposled rešil. Prišedši domov pa je ugotovil, da sta mu zmanjkali srebrna ura z verižico in listnica, ki je bila pa prazna V njej je bilo samo nekaj važnih dokumentov. Opisano žensko so še pozneje videli v neki gostilni, potem pa jo je brez sledu od mahala
GALICIJA PRI CELJU. Malokdaj se od nas kaj več sfiiši. Zanimaj pa bo, da nam hočejo zdaj razkosati našo mogočno občino Veliko Pirešico, ki obstoja že od nokdaj. Požrtvovalno so se možje in fantje trudili s pobiranjem podpisov, da bi se to preprečilo. — Novoporočencev smo imeli kar štiri pare. ZeLimo vsem oblo sreče! Pri nas tudi prav pridno beremo »Domovino«, ki ima v naši fari precejšnje število naročnikov!
H RASTJE. (Smrtna kosa). Dober mesec dni za svojim sinom Ludvikom je končala svoje dela polno življenje g. Uršula Dolničarjcva. V starosti 78 let je po šestih dneh bolehanja podlegla zahrbtni pljučnici. Kakor je bilo vse njeno življenje samo trpljenje, tako ji tudi smrt ni prizanašala Mnogo je morala pretrpeti zadnje dni. Gospodarila je po smrti svojega prvega moža in vestno podpirala tri ogle v hiši. Po smrti drugega moža pa je morala spet prevzeti sama vso skrb, vse križe in odgovornost, da ostane grunt neobremenjen. Dvajset let je kot vdova po Ivanu Dolničarju vzorno vodila veliko gospodarstvo Znana je bila daleč naokoli kot vzorna gospodinja Pod hrapavo skorjo je bilo vroče srce. Predobra mati je vse otroke dobro vzgojila in preskrbela. Bodi ji lahka zemlja!
LJUTOMER. Nedavno je imela občni zbor tukajšnja čebelarska podružnica Ta podružnica spada med najmočnejše in naj-delavnejše. To je pokazal tudi ta občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sporedu ie
bolj sem zdaj vesela, da te nisem spremila k njim. On bi si bil gotovo domišljal, da me je v njihovo hišo prignalo hrepenenje videti ga. Ne trpim takih moških, ki so razvajeni od sreče in od žensk!«
»To se prav tako čuje, kakor bi mu zavidala to srečo.«
»Da, da, mama! Zavidam vsakemu moškemu, ki se ame potepati po svetu in sme kaj napraviti, če bi jaz bila moški, bi danes že tudi kaj pomenila. Vem to. Ni na svetu a'ah-ka nekaj nesmiselnejšega, kakor je kakšno načiolcano dekle, ki se zna sicer olikano obnašati, lepo oblačiti, jesti in piti, vse drugo pa ji je španska vas.«
Nenadna strastnost se je zbudila v n„ej. Njene oči so se vročično svetile. Nekaj posebnega jo je razburilo, a mati je slišala iz njenih besed le že često grajani odpor proti sosedovim.
Vera je odhitela k obali, pustila, da ji je hladen vetre z morja pihal v vročični obraz, in gledala z mračnimi očmi valove, kri so se dvigali v morju.
Vest, da se je Ivan Klenovec vrnil, ji je uničila blaženi mir. Ni bila pred materjo hli-nila, ko je bila izdala sovražnost proti njemu. Kadar je mislila na Ivana, je vstajal v njej vroč ugovor proti razliki med njenim tihim dekliškim življenjem in njegovo moško svobodo. Ker je moški, nima samo pravice do dela, ustvarjanja, nima samo svoje lepe namestitve kot arhitekt, temveč še sme s polnimi požirki uživati življenje, zraven tega pa ga še vsi časte kot odličnega moža. često je slišaia govoriti o njegovi lahkoživosti, o njegovih pustolovskih doživljajih In o sreči,
bil tudi razgovor o naredbi o prevozu čebel na ajdovo pašo. Zbor je izrazil željo, da pri razdelitvi pasišč sodelujejo podružnice, ki so na stvari zainteresirane. — Sekvester posestev, ki jih ima v ljutomerskem okolišu mariborska Mestna hranilnica, je postal g. Magdič Ivan, posestnikov sin iz Ključarov-cev pri Ljutomeru. Dosedanji sekvester g. Kikec iz Ljutomera je bil s tem razrešen te službe, ki jo je opravljal več let zelo vestno in sposobno.
MAJŠPERK. Novoizvoljeni občinski odbor je že začel delovati V zaščito naših občanov se naslanja v resnici, kakor je obljubil, na vse svoje prijatelje pri cestnem odboru, pri banovini in v vladi. V najkrajšem času namerava zgraditi v Koritnem nov betonski most. Dokler se pa to ne izvrši, se bodo vsaj večje luknje na mostu zakrpale. Govori se, da bo poravnala prav vse za novi most potrebne izdatke tukajšnja tvornica strojil. Neverjetno to ni, saj je dala tvornica zgraditi na svoje stroške tudi brv v Stanečki vasi. Popolnoma zanemarjena občinska cesta v Lešju se bo baje kmalu tlakovala. Da se tudi tu ne bo preveč pritisnilo na siromašne davkoplačevalce, se bodo baje za to popravilo pritegnili še sicer neplačani zakoniti cestni prispevki, ki se bodo izterjali od onih, ki so pretekla leta cesto čezmerno uporabljali. — Čez potok Škralco bodo položene varne brvi, kakršne so v bivši občini Bolfenku. Visoki, delno že leta 1924. nastali, a še danes neplačani cerkveni dolgovi in ogromne obresti za 14 let nazaj se bodo baje pametno in pošteno v zadovoljstvo faranov uredili. Čujejo se celo glasovi, za kar pa seveda ne jamčimo, da bo priskočila tudi v tem pogledu domača tvornica na pomoč ter da namerava prevzeti vsa ta plačila nase, zavoljo česar vlada med tukajšnjimi občani, zlasti med onimi, ki so ta ogromni dolg povzročili, vendar še svojih predpisanih prispevkov niso plačah, že zdaj nepopisno veselje. Občinski ubožci so že prejeli knjižice z načrti, kako se naj preživljajo od hiše do hiše. Pohvalno moramo omeniti, da nameravajo občinski očetje pomagati tudi našemu organistu. Da se izvoli predpisno krajevni odbor JRZ, td je sicer pri zadnjih občinskih volitvah že v polnem obsegu obstojal, nameravajo za prihodnje dni sklicati občni zbor, na katerem bo najbrž tudi g. Ivan Vesenjak odgovoril na znano javno pismo g. Žunkoviča. V kratkem se bo
ki jo ima pri ženskah. Ker je poznala življenje samo iz romanov, se je predstava, ki jo je imela o njem, čedalje bolj skiadaila a podobo veseljaškega, drznega uživalca življenja, o kakršnih je brala v romanih.
Materi seveda ni priznala, koliko se njene misli pečajo s tem možem. Med tem ko je zdaj gledala v zelenkasto modrino divje se dvtigajočih valov, se je zdajci prijela za g*Ia-vo in zagodmjala ka/kor v obrambo pred lastnimi mislimi: »Kaj me vse to briga!«
Ko pa je pozneje zagledala na morju znani ji čoiln na jadra, ki ga ni bila že dogo časa videla, je vendarle poiskala daljnoged in opazovala moža, ki je držal v rokah krmilo.
Da, bolj moški je postal. Nekoliko nepravilne poteze se zdaj bolj skladajo. Krivi nos nd videti več tako velik. Prav pristajata mu bela obleka in bala čepica na ogoreli gfevL
Med tem ko je z daljnogledom skrivaj Cedila vsakemru njegovemu gibu in nru črtala, veselje, da sme sipet križariti s čolnom po morju, prav iz oči, ga je sama pni sebi pozdravila prisrčno veselo kot prijatelja, katerega odsoViost je bTia dolgo časa pogrešala. Nato je zamrla dal mor led in čcfrn je bil spet daleč od nje v morju: majhna p&a v valujoči modrini
2.
Naslednjo nedeljo je Ivan Klenovec v dnu&-bi z bratom Fihardom vitkim plavolosim mladeničem obiskal Podgorškove. Adela se i jima je vljudno klanjala, a Vera si j? prizadevala izrafvnamti materino ljubeznivost 3 hladnimi besedami Mladi Rihard je bi1 zaradi tega slabe volje, med tem ko je Ivam
ustanovila tudi tukaj Kmečka zveza. Tozadevna pravila s pripravljalnim odborom so že bila odobrena baje 22: avgusta 1. 1936, a občnega zbora še do danes ni bilo. Govori se, da še nimajo primernega človeka za predsednika. Najbrž jim bo morala tudi v tej zadevi pomagati tvornica. Sicer je pa vse v redu. Vsi smo zadovoljni.
MOŠNJE-LJUBNO. Dne 2. t. m. je poteklo eno leto, odkar so se vršile v naši občini volitve. Bile so to prve volitve pod JRZ. Zdi se nam potrebno poklicati v spomin važne dogodke pred volilno borbo in po njej. Omeniti moramo prve izstrelke težkega kalibra v »Gorenjcu« kot v uvod v ofenzivo proti celotni upravi občine, osobito pa proti spoštovanemu in zaslužnemu predsedniku Valentinu Tonejcu, nato pa v drugih časopisih — vse pod geslom »Namen posvečuje sredstva«. Namen teh dopisov je bil osumiti upravo in ostali občinski odbor raznih nepoštenih dejanj, zaradi česar se je po dogovoru zahtevala revizija, ki se je izvršila tik pred volitvami, ko smo imeli kandidatno listo že sestavljeno. Uprava in ostali odbor sta bila razrešena, predsednik g. Tonejc vržen iz občinske pisarne, čeprav se je pritožil na upravno sodišče, in to dva dni pred volitvami. Že imenovana volilna komisija je bila pre-menjena in nove volitve prenešene v lokal romarskega doma na Brezjah. Po odstavitvi predsednika se je šušljalo od ust do ust, kake poneverbe so prišle na dan in kaj se je vse našlo zapisano v knjigah. Pa je prišel februar. Računali smo, da bo dobil mož z Broščarjevega klanca 100% glasov, toda človek obrača, Bog pa obrne, zmotili smo se za 50%; naši so bili iz jekla, odpadli so samo slabiči, ki so upali, da se bosta 3. februarja cedila po jarkih med In mleko, po plotovih pa bodo nasajene klobase. Prišlo je grenko spoznanje, da tudi g. Pangerc ne more izprositi od Marije z Brezij, da bi se naredil kak čudež. Po volitvah smo pričakovali dan za dnevom povabila na sodišče. Občani so pričakovali razkritje vseh sleparstev, toda spet razočaranje. Namesto tega je prišla od upravnega sodišča v Celju rešitev pritožbe gospoda Valentina Tonejca, da se mu ne more dokazati niti ena para v škodo občanov. Tako je dobil g. Tonejc sijajno zadoščenje za vsa obrekovanja. Upamo pa tudi, da ni daleč čas, ko bodo tudi občani popravili zmoto, storjeno 2. februarja lani in mu tudi oni dali svoje zadoščenje.
spretno odgovarjaj na. vse zafrkljive besede. Vena je morala kar občudovati Ivanovo ljubeznivost in spretnost, ki sta se tako prijetno ločili od trde samozavesti njegovega brata. Vendar pa se je jezila, da je Ivan ni kar nič smatral za resno in da se nikakor ni dial oropati za svojo zadovoljno ravnodušnost.
Nekaj dni pozneje je Vera v svoje živahno presenečenje prejela povabilo na obed pri KUenovčevih Najrajši bi bi'a povabilo s kak šnim vzrokom odklonila, toda materi, ki je povabilo smatrala za posebno počaščenje, ni mogla reči, da se boji sestanka z Ivanom. Sramovala se je sama pred seboj, ker si je morala priznati strahopetnost.
V udobnih prostorih Klenovčeve vile je bilo zbranih že več gostov, ko je vstopila Vera. Med imena je slišala tudi ime gledališkega ravnatelja Gorjup a. Ta jo je zanimal. Bil je starejši mož s trudnimi očmi. Spomnila se je očeta, ki bi mu ravnatelj Gorjup gotovo lahko pomagal.
Gorjiup je bil izredno ljubezniv. Veri se je skoro zdelo, da se stari mož želi pobliže seznaniti z njo, in da je bila prav zaradi njega povabljena v vilo.
»Jaz sem vas večkrat občudoval iz okna Svoje ribiške kočice, gospodična,« ji je rekel 'sija mas repo[D« •]nrqouiis'eu cur)OqoS'B!q as ui ko ste sami veslali s čolnom mimo moje hi-Sice. Prav veseli človeka, če vidi damo, ki se ne boji ne solnca, ne vetra in ne napora.«
»Saj sem tudi napol kmetica,« je odvrnila Vera in začela veselo kramljati o svojem življenju ob morski obali. Veselilo jo je očitno zanimanje, s katerim jo je poslušal resni mož.
Kaj pa dela občinski odbor? Pričakovali smo, da bodo gg. odborniki pokazali kaj pobude in novih zamisli v dobro občanov, zlasti siromakov. V prvi proračun so vnesli za občinske ubožce okroglo 20.000 Din. Ta vsota bi zadostovala, da se vsi ubožci oskrbe in še nekaj bi ostalo za vse druge nepredvidene izdatke, ki spadajo pod to postavko. Pa so vzlic temu sklenili, da se ubožci prehranjujejo od hiše do hiše. Kdor se pa temu protivi, mu ubožca na njegove stroške pošlje v bližnjo gostilno za toliko dni, kakor ima predpisanih. G. Tonejc, prejšnji predsednik občine, je dosegel, da je dobila občina zaradi zakona o razlastitvi vele-posestev, pašne pravice na planini Pungratu, katere bi uživali siromašnejši posestniki, gospod Pangerc pa je sklical za dan 2. februarja krajevni zbor, ki naj sklepa o teh pridobljenih dobrinah za ubožnejše sloje. No in sklenil je, da se pašne pravice prodajo onim, ki imajo denar. Mislimo, da si lepše proslave obletnice zmage ni mogoče zamisliti. Te pašne pravice so bile cenjene na 106.000 Din, medtem ko so bile danes prodane za 9000 Din.
NARAPLJE PRI PTUJSKI GORI. Poročila sta se g. Martin Žunkovič, posestnikov sin na Ptujski gori, z gospodično Marijo Cretnikovo, iz ugledne rodbine v Stopercah, in g. Anton Auguštin, posestnik na Slapah pri Ptujski gori, z gdčno Amalijo Kešpertovo od Sv. Bolfenka pri Majšpergu. Bilo srečno!
PLANICA PRI FRAMV. Dne 23. januarja smo položili k večnemu počitku daleč naokrog znanega vzornega in naprednega gospodarja Valentina Predana. Bil je blag mož, prava pohorska korenina in kremenega značaja. Pri zadnjih volitvah je glasoval po svoji spoznavnosti za opozicijo. Njegov pogreb je bil izredno lep. Blag mu spomin. — Te dni je stopila pred oltar k poroki naša domačinka Genovefa Sternova, po domače Hojnikova. Preselila se bo v Morje pri Fni-mu. Želimo ji na novem domu obilo sreče in zadovoljstva! »Domovina« se tudi tod okoli mnogo bere. Kdor je še nima, naj jo naroči, saj nudi za majhen denar mnogo dobrega štiva!
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. (Smrtna kosa). Za zmerom se je poslovil od nas v starosti 27 let Dobnik Anton, ki je bil po odlsluženju vojaškega raka usluž-ben prt pošti. Najprej je služboval v Ljiub-
Ravnatelj je povedel Vero k mizi in se je, kakor je kazalo, še nadalje odlično zabaval z njo. Mož je zelo rad govoril in Vera ga je zvesto poslušala in se prisrčno smejala njegovim teatrskim zgodbicam, ki jih je ime! neizčrpno zalogo. Prvič v življenju si je prizadevala ugajati z vsemi siredstvi, ki so ji b!i'a na razpolago. Kar začudila se je svoji nadarjenosti za koketiranje. Doslej je bila zmerom postala plaha in neprijazna, kadar se ji je približal kakšen moški, do katerega na bila čisto ravnodušna. Zdaj pa gre za to, da si zaradi očeta pribori naklonjenost vplivnega moža. Kaj ni najplemenitejiša namera, da pokoplje vse svoje lastne želje in si postavi za veliko življenjsko nalogo: pomagati očetu do zaželenega uspeha njegovih dram in ga sprijazniti z materjo. Odreči Se hoče svoji sreči, samo da ustvari srečo svojih staršev.
Z vročimi lici in dobro razpoložena se je vrnffa domov. Saj je bila iiriiela priložnost govoriti z ravnateljem o dramah svojega očeta. Gorjup je kazal največje zanimanje zanje in jo je prosil, naj mu jih pošlje, da jih bo prebral. To bo skrivaj storila. Oče ne srne izvedeti, kako se bo borila za njegovo slavo.
Ravnatelj Gorjup se je zaradi nujnih opravil moraJl za nekaj dni vrniti domov. Najel pa si je bil že stanovanje za bližajoče se dolge gledališke počitnice. Veri je pri slovesu zagotavljal, kako zeilo se veseli, da bo smel spet na Jadran. Vedela je, da bo do tedaj prečita] zadnjo očetovo dramo, in je upala, da jo bo dobro ocenil.
Te misli so jo zadnje dni tako čisto zavzemale, da je že verjela, da je našla železen
Ijjani Ker se ni počutil zdirav in je menda sliuitiill, da se njegovo življenje nagiblje proti večeim, si je želel premestitve v svoj domač kraj. Se nekaj časa je vršil poiitno službo v Grobelinem. Ker ga je bolezen čedalje bolj miučiFa, je zapustili službo in se vrnil na dom. Legel je v bolniško posteljo in je več zapustil. Kako priljubljen je bil Tonček, je pokazal njegov pogreb. V imenu sorodlnikov in dlrugih se je na domu poslovil od njega njegov brat, fantje pa so mu zapeli ganljlive žalositinlke na domu in na pokopališču pri Sv. Juriju. Ob odprtem grobu se je poslovil od prezgodaj umrlega kanonik g. Miikuš. Spadaj v miru, dragi nam Tonček!
SK. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Na pustno nedeljo je Izobraževalno društvo »Lipa« priredilo igro »Stari grehi« in nastop pevskega zbora. Obisk je bil zelo lep. Igralci so se vsi brez izjeme dobro izkazali, zaradi česar so bili od dobro razpoloženega občinstva deležni obilnega priznanja. Zvečer istega dne je bil v proslavo 351etnice društveni družabni večer, ki je bil tudi dobro obiskan in je vladalo na njem prijetno domače razpoloženje. — Občni zbor gasilske čete, ki se je vršil pred mesecem, je bil zaradi nekih formalnih pogrešk razveljavljen in se je 14. t. m. vršil ponovno. Zbor si je izvolil z nekaterimi izpopolnitvami staro upravo Ljudje, ki so v gasilsko organizacijo hoteli zanesti politiko in z njo nered in prepire, so se pošteno uračunali, kajti njih namen tudi to pot ni uspel in je zadeva končno urejena v splošno zadovoljstvo članstva in občinstva, ki misli s svojo glavo in.jc vse hujskače gladko odklonilo — Nedeljsko predavanje Roberta Košarja o domači zgodovini je bilo izredno dobro obiskano, saj ie bil šolski razred do zadnjega kotička zaseden. Spet nov dokaz, da dela Društvo kmečkih fantov in deklet roko v roki z vsemi našimi organizacijami in v splošno zadovoljstvo va-ščanov. — Sedmi redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo 7. marca ob nol 15. v Narodni hranilnici in posojilnici. Dnevni red običaien. Vabljeni člani in prijatelji Fantje in dekleta, pridružite se našim vrstam!
ŠMARTNO PRI LITIJI. Tistemu anonimnemu donisniku. ki je nedavno obiavil dopis v »Domoljubu« iz Smartna pri Litiji, rečem: »Kier osel leži, tam dlako pusti«. Ce
oklep, s katerim je njeno srca zavarovano pred svojim lastnim hrepenenjem.
O, kolikokrat misli človek z dvajsetimi leti, da je našel kamen modrosti in da se je že vdal v usodo. Vendar pa je treba samo primernega trenutka, in vsa pamet mine človeka, a mlado srce spet p'eše svoj blazen ples, razburkano od vročih želj.
Nekega popoldneva je sedela Vera na verandi in gledala, kako so morski valovi po-stajiali čedalje večji in mračnejši. Bila je sama doma.
Oče je bili moral spet prevzeti uredniško delo in je bil že neka i dni odsoten. Mata pa se je odpeljala na neko popoldansko domačo prireditev. Vera je lahko s polnim užrt-kom gledala divjanje morja. Najprej je bi o morje sumljivo mirno, nato so se začeli valiti proti obrežju valovi in vihar je zadiv al.
Za trenutek se ji je zahotelo, da bi se peljala s čolnom v ta vihar. Potem pa se ji je zazdelo, da bi bila to le predana ig a z nevarnostjo, in zado"ob'ila se je s tem. da je z daljnogledom opazoval'a razburjeno vodovje in čolne, ki so bežali proti obrežju
Kma^u je bilo čisto samotno na morju in ob obali. Zdajci pa je skozi daljnogled zagnala nekaj novega. VeiHk čoln na jadra je bil še zunai na mo^ju. Vera je spoznala po svetlomodri barvi. je čoM las11 fcposo-jevalca čolnov Jankovjča.
»Mladi nevedneži, k; niti ne slutijo, v kakšni nevarnosti so!-« sr je mislila in trepetaj* opazovala čoln. Neurje j° postajalo č^daljfc hujše.
Nenadno je prestrašeno vzkliknila. Moča« sunek viharja je prevrnil čoln. Videla je, da
ste mož poštenja, pravice in resnice, objavite v prihodnji številki svoje ime in se bova pogovorila javno. Izvedeli boste, da hranim pismo s prošnjo, naj ne kandidiram proti JRZ. Izvedeli boste marsikaj o obračunih in praznih blagajnah. Izvedeli boste, da še danes niso v redu vsi računi iz one velike dobe, ko sem jaz prevzel polne blagajne. Izvedeli boste nekaj o zahrbtnem napadanju na bivšega župana g. Drčarja, ki ga v dopisu povzdigujete do nebes. A kaj ste delali z njim pred meseci, ko ste ga vrgli iz sedanjega občinskega odbora? Ali imate še kaj čuta časti? Podpišite se s polnim naslovom. H koncu še pristavljam, da se mi čudno zdi, kako je mogel dopisnik poveličevati g. Strmana Alojzija, ki ga je tako slovesno postavljal najprej za župana, ker pa to ni šlo, kot drugega na listi. Kaj ne ve, da je moj brat in da pravi pregovor, »da jabolko ne pade daleč od drevesa?« Bog zna, kaj boste o njem povedali po treh letih. Torej javite se in pogovorila se bova. Strman Josip, bivši žunan.
ŠT. JANŽ PRI VELENJU. V naši občini imamo več društev: gasilsko, sadjarsko, čebelarsko, prosvetno iin druga, ki pa pretežno mirujejo. Dobro bi bilo, da bi se pri nas ustanovil Sokol, kar bi bilo zelo koristno za našo mladino Morda bi se potem oživela tudi druga dirušitva. — Pred kratkim so premestili šolskega upravitelja g. Bratkoviča in njegovo soprogo. Pri nas je služboval polnih deset let v zadovoljstvo vseh občanov Doslej še nismo dobiili drugega učitelja in vse delo je zdaj na ramah priljobjeme učiteljice gdč. Silvesibrove. — Na novega leta dan je priredila sadjarska podiružtica pod vodstvom g. žjupnika igro »Logarjeva simova«, ki je bila Slabo obiskana. — Naj se spomnim še naših cerkvenih pevcev, ki so po odhodu g. Veisisa zelo zaostali in ni več tako ubranega petja, kakor prej, se pač vidi, da potrebujemo dobrega peivovodjo. — »Domovina« je po Št. Janžiu precej razširjena in jo vsi radi čitamo, čeprav jo nasprotniki imenujejo brezbožno, kar je pač le grdio obrekovanje.
VIT AN PRI SREDIŠČU Preteklo nedeljo se je vršil v bolfenski šoli izredno dobro obiskan redni občni zbor vitanske gasilske čete. Predsednik g. Franc Mlinarič je otvo-ril zbor in pozdravil zastoonika župe g. An-
tona Kolariča, zastopnika občine g. Jožefa Breznika in vse člane. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je bilo društveno delo v pretekli dobi zadovoljivo in da so se spori, ki so nastali v zadnjih letih, čisto poravnali. Tudi število članov se je znatno dvignilo. Dolg, ki je nastal z gradbo doma, je poravnan in ima društvo že nekaj gotovine, za katero se bodo nabavile potrebne nove cevi. Ker je okoliš čete zelo obširen in zaradi ozemeljskih prilik v izvestnih letnih časih z veliko prevozno brizgalno, spravljeno v Vitanu, ponekod nedostopen, se je splošno izražala želja, da se nabavi še ročna prenosna motorka, ki naj bo spravljena pri Sv. Bolfenku. Pri volitvah z vzklikom je bila izvoljena tale uprava: predsednik Franc Mlinarič, poveljnik Jakob Munda, namestnik Čurin Stanko, tajnik Ludvik Lukman, blagajnik Bolfenk Gregorinčič, orodjar Peter Majcen, odbornika Ignac Zadravec in Jožef Ročkar. Nadzorni odbor sestavljajo Karel Dečko, Matija Smodič, Ciril Zabavnik, Franc Šegula in Ciril Zoreč. Imenovani so znani kot marljivi gasilci, zato upamo, da bodo v upravo uvedli red in disciplino, kar bo prineslo naši četi ugled pri občinstvu, ki bo rado podpiralo njena stremljenja. Tako se bosta vrnila tudi sloga in tovarištvo.
VOJN1K. Dramski odsek Sokola nas je prav prijetno presenetil z novo Schurekovo komedijo »Pesem s ceste«, kakršnih le malo vidimo na podeželskih odrih. To je velik uspeh, da se lotijo tako težkega dela, za kar gre zasluga izurjenim članom drmske družine. Igra je doživela pri nas sijajen uspeh, kar je samo dokaz, da se je naš sokolski oder dvignil na ono višino, da se lahko kosa z mnogimi drugimi najboljšimi odri. V spretni režiji br. Zorka je igra nudila vsem po-setniko mobilo užitka. Mnogo smeha je zbujal dobričina Krištof (br. Gorenšek). Njemu polnovreden tovariš je bil pijani Karel (br. Zorko). Posrečen tip cigana Miška je postavil na oder br. Kuhar. Ženski vlogi Ane in Katice sta lepo podali sestri Ribičeva in Gorečanova. Konrad (br. Gorečan) je bil odličen. V vlogi stražnika je prejel »odrski krst« br. Pušnik, ki se je prav dobro odrezal in mu želimo na tem področju kar največ uspeha. Pozdravljamo ukrep, da je mladini vstop k predstavam zabranjen, vendar želimo, da se dramska družina spomni s kakšno nrmerno igro tudi naše mladine!
Domače novosti
*	Narodnim poslancem so povišali dnevnice. Na nedavni seji narodlne Skupščine je bil sporočen narodnim poslancem sklep upravnega odbora, da se jim povišajo posebni prispevki za nepredvidene izdatke od sedanjih 50 na 100 Din, in sicer talko, da stopi povišanje v veljavo od začetka proračunskega leta 1936/1937. Narodtna skupščina je ta sklep soglasno siprejela. Vsak narodni poslanec dobi za čas od aprila i. 1936. do konca februarja 1. 1937. 18.000 Din, v bodioče pa namestil 1.500 Din 3.000 Diiin mesečno poleg dnevnic.
*	Vsi morajo biti zadovoljni. V Seretlijah pri Bosanski Dubici so inatli srbski zemljorad-niki shod, na katerega je poslal dr. Maček svojega zastopnika poslanca Toma Baburiča. Na shodu je prvi govoril dr. Brana Cubrilovič in je zaključil svoj govor z besedami: »Te dni sem bil v Zagrebu pri dr. Mačku, ki mi je rekel: ,Vse bo dobro v prav kratkem času!'« Za njim je govoril Tomo Baburič, po poklicu kmet. Izvajal je med drugim: »Želimo skleniti sporazum z vsemi skupinami, ki zastopajo načela demokracije, tudi z Jugoelovensko radikalsko zajednico. Zahtevamo popolno rešitev hrvatskega vprašanja in odklanjamo vsako delno rešitev. S povratlcom inž. Košutiča v domovino se ni nič spremenilo v političnem položaju. Košutiča smo potrebovali doma, zato se je tudi vrnil. 2e leta 1904. je Stjepan Radič razglasil Jugoslavijo, ko je v Beogradu zaklical: ,Živel kralj Peter, prvi jugoslovenski kralj!' Hrvati so prišli v Jugoslavijo, da bi bili enakopravni, in so zahtevali, da se država uredi po svobodni volji vsega naroda. Mi nismo proti državi. Mi smo za to državo, toda jo je treba urediti tako, da bodo v nji lahko živeli vsi in se svobodno razvijali. Naše gibanje je narodno, ne razredno, in mi se nadejamo, da pride čas, ko se bo izvršila ureditev države in bodo zadovoljni mesto in vas in ves narod.«
*	160 delavcev ob zaslužek. Podjetje Dukič na Dobrni pri Trbovljah je zaradi skrčenega obratovanja odpoivedalo delo s 15. t. m. okrog 160 delavcem. Verjebno je, da se bo na jesen delo spet povečalo in utegnejo bitiodpu-ščenci spet sprejeti. Želeti je, da bi se začela kaika večja javna dela, kjer bi bilo mogoče
se je nekaj postav krčevito oprijemalo robu ladjice. Gotovo so tudi klicali na pomoč, a kdo naj bi jih 9'išal iz divjega šumenja. Zraven pa je še strašno grmelo.
Ni premišljala, oblekla se je v dežni plašč, potegnila kapuco čez glavo, skoči a k obrežju in odpela divje zibajoči se čoln.
Misel, da je edina priča smrtne nevarnosti neznanih ljudi, jo je tako prevzela, da je z vso silo veslala naprej, ne da. bi pomislila, ali bo sploh mogla dospeti do ponesrečencev. Toda kmalu je občutila, da dobra volja in pogum ne zadoščata, ker nima dovolj moči, da bi se s čolnom upirala viharju. Vendar je vztrajala, dokler ni vihar potisnil čolna nazaj k obrežju.
Kaj naj stori ? Ali naj pokliče služkinjo ? Toda služkinja se ne uipa na morje niti v lepem vremenu. Zato bi jo le ovirala in ji nič ne koristila.
Tediaj je pogledala proti sosedini vili in zapazila visoko postavo v dežnem plašču, ki je po dvorišču stopala sem in t a.
»Gospod Klenovec, gospod Klenovec!« je zaklicala Vera. »Prosim, pridite takoj! Neka jadrnica se Je prevrnila. Ubogi ljudje vMj0 na ladjinem robu!«
Razburjeni glas je prispe n,a njegovo uho. Ni razumel, za kaj gre, a videl plesati čoln po valovih in v njem žensko, ki ga je skušada obvladati. Hitro je planil k mo-ju in že je bil v čolnu. Sedal jo na klop nasproti Veri in B smejočimi se očimi zagiVdal v njen obraz, obdan od kapuce, in v njieme temne kodre, ki »o ji vihrali čez čelo.
»Kaj site rekli, gospodična Podgorškova? Jadrnica? Kje pa?«
»Niste je mogili opaziti, ker zakrj.a dievje razgled!« je v naglici pojasnila in začela krepko veslati. »Gledala sem skozi daljnogled. Več ljudi je v nevarnosti.«
Ivan se je obrnil in zgrabil za drugi par vesel.
»In vi hočete v ta vihar?« je rekel preko ram. »To ni za vais, gospodična! Poklical bom svojega brata!«
»Ne!« je odvrnila odločno. »To bi trajalo predolgo časa. Nikar ne mislite, da se bojim viharja. Zal, sama nisem mogla naprej. V dveh pa bo že šlo. Imam prav toliko poguma in moči kakor moški!«
In res je čutil, kako močne in vzt.ajne so bile roke, ki so z njim sodel ovai'e. Dvojno ves^nje je premagovalo divje valove
S pravo vnemo sta oba mlada ognjevita človeka prenašala hladen veter in nista občutila kapelj, ki so jima padale v ob az. Ne da bi govorila, sta čutila ponosno veselje na skupnem premagovanju nevarno Se vzpenjajočih vaEov, na skupni borbi. Bi'a sta, kakor izločena iz udobne enoličnosti prosvetljenega živijienjla, kakor z divjimi silami narave se boreča prirodina človeka. Prijeten občutek skupnosti jru je spreletaval. Bilo je nekaj čudovito vznemirljivega, zanjo v tej veliki samoti, v kateri sta prvič bila čisto sama: krepki mož in njegova močna tovarišiča. ki se je z razumevanjem prilagajala njegovemu veslanju.
Tedaj je zadonel skozi vihar ža'osten klic na pomoč.
»Vztrajajte! Samo še nekaj minut! Prihajamo!« je zavpil Ivan z glasom, ki je bil tako močam, da je obvladoval šum viharja. Nekaj
časa sta gonila čoln v mokri sivini, pod močnim dežjem, ki jima je zdaj zdaj zastrl razgled. Pa se je zasveti;1 dolg blisk preko morja. Cisto blizu se je pokazala p»Vinjena ma'a jadrnica, plavajoča no morju, ne da bi se potopila. Za rob ladjice so se krčevito držali trije mladi ljudje
Naposled sta reševalca dosega svoj smoter in zaeledala tik pred seboj tri od mraza in strahu se tresoče blede obraze. Zdaj je prišlo najtežavnejše in najnevarnejše opravilo: kako spraviti vse tri v močno zibajoči se čo'n.
Vera tudi v tem trenutku ni izgubila poguma, s katerim je vesWa skozi neurje. Blaženo zaupanje v moč in spretnost njenega spremljevalca je bilo v njej, kakor da ji vpričo njega vsa jeza neurja ne more do živega. Ivan se je vlegel na tla in med tem ko je Vera izkusi a,la z veslom proti vetru vzdržati ravnotežje je iztegnil roke.
»Pridi'te brž! Orne za drugim! Samo pogum! Pomaeal vam bom!«
Ledeno mrzle roke so prijele njegove. Mehko telo se je pritisnilo za trenutek na njegove prsi. Čoln se je močno zibal, toda mokra, v plašč oblečena oseba je bila že rešena in je dvignila glavo z belo čepico, kakor bi se oravkar zbudila. Bi'a je mlada ženska, ki je bila 'epa kljub bledim licem in bledim ustnicam. Rešitev mladenke je izvabila obema mladima moškima, ki sta se še držala za rob ponesrečene jadrnice, vzklik olajšave Sama sta se splazila v čoln s spretnostjo izurjenih telovadcev. Ko so bili vsi trije rešeni, je čoln z vso naglico spet hite1 proti obrežju, saj je billo pričakovati, da se bo neurje še stopnjevalo.	(Dalje.-
te delavce, izmed katerih so mnogi družinski očetje z otroki, zaposliti.
*	Živahen zbor čebelarjev prevužalcev proti ban. uredbi, ki omejuje prevažanje čebel na pašo, je bil v nedeljo v Ljubljani Pred polno dvorano Delavske zbornice je otvoril zborovanje predsednik akcijskega odbora Ivo Verbič in orisal zgodovino borbe, ki je akcijski odbor priklicala na dan. Iz resolucije povzemamo naslednje ugotovitve in zahteve. Cebelarji-prevaževalci, pa tudi večina naprednih čebelarjev dravske banovine, zahtevamo popolno svobodo za izkoriščanje izdatnih ajdovih in vseh ostalih čebeljih paš. Naredbe, ki omejuje prevažanje čebel na pašo, naj se takoj razveljavijo, sicer grozi popoln polom čebelarstvu, posredno pa tudi sadjarstvu in semenogojstvu v večini krajev Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in Ljub ljane z okolico, pa tudi večjemu delu južne Štajerske same Velika krivica je. da naš kmečki čebelar ne more več tako prosto in enostavno prevažati čebel, kakor jih je še do leta 1933 Po svoji stari navadi si naloži panje na voz in išče primernega pasišča a ker ga zaradi hujskanja nekaterih slabo po učenih nevoščljivih in sebičnih domačinov povsod odklanjajo, tava s svojim tovorom po več dni okrog, včasih v največji poletni vročini, izgublja čas in ugonablja čebelji za rod Sebičneži in nevoščljive! se pritožujejo, da čebelarji iz drugih krajev pripeljejo pre več čebel na njihova pasišča. Izkušnja pa je pokazala, da na dobrih pasiščih tudi večje število paniev za višino donosa ne prihaja v poštev Da pripeljane čebele neukim domačim čebelarjem včasih izropaio niihove panje, je po večini krivda njih samih, ker ne znajo pravilno ravnati s čebelami Od leta 1933 dobivajo čebelarji vsako leto nove prevozne naredbe in vsaka je zanje slabša od prejšnje Vsaka omejitev pa je le v veliko škodo čebelarstvu in narodnemu gospodarstvu sploh Namera oblastev. da bi se uradno določila pasišča za prevaževalce je neizvedljiva. Iz vseh naštetih in še drugih razlogov predlagajo zborovalci banski upravi. da takoj ukine vse naredbe o prevažanju čebel na pašo, ki groze uničiti to gospodarsko nanogo v nretežn? večini kraiev nsšp domovine
*	Zbor upokojenih železničar,je v j bil v
nedeljo v »Lloydovi« dvorani v LiubHani. Zbor je vodil rvedsednik Šalamun Ivan in v svojem poročilu opisal vso bedo že'ezni-ških upokojencev vseh virst. Z'ag'r uredlb z dne 1 novembra 1935. je zelo prizadela upokojence in se zato bore proti n enim trdotam in nepravilnostim. Iz tajnikovega poročila je razvidno veliko delo odbora Organizacija je imela 624 članov, izmed katerih je umrlo 16. Prošenj in pritožb je društvo odipravVo 51, potem 12 deputaoij in 480 intervencij. Pri volitvah je bil izivdljen za predsednika spet Šalamun Ivan s cestnim dos-dannm odborom.
*	Opozorilo splavarjem na Savi. Vsj spla-varji, ki spiavarijo po Savi, naj do konca meseca februarja ne splavarijo. Do kcnca februarja bo zaprt glavni desni rrkav Save pri vasi Lučku, kar je potrebno zaradi izvedbe osnovne regulacije Save od Podsu-seda do Zagreba. Ker se splavarji za zdai po večini poslužujejo za sp^varski promet omenjenega desnega rokava Save pri vasi Lučku, se opozarjajo, naj se prj vožnjah dosedno drže levega obrežja Save. Ob In vem bregu Save bo reka ostala za splave plovna. Ako se splavarji tega opozorila ne b: diržali, se jim utegnejo pripetiti nesreče, združene s precejšnjo škodo.
*	Uvoz avtomobilov naglo narašča. Leta 1933. smo uvozili 100 tovornih in 182 osebnih avtomobilov v vrednosti 10 milijonom dinarjev. Leta 1934. je prišlo v našo državo že 152 tovornih in 340 osebnih avtomobilov za 17 millonov, v letu 1935. 205 tovornih in 970 osebnih za 39 milijonov, lani pa 427 tovomiih in 1228 osebnih v vrednosti skoro 56 milijonov dinarjev. Od leta 1933 s° je torej uvoz avtomobilov v našo državo povečal za sedemkrat.
*	Veržej dobi orožniško postajo. C* »žniška postaja v Rrjževcih se bo najbrže preselila v Veržej.
*	Po 23 letih iz ruskega ujetništva. Tedna se je preko Avstrije pripeljal v Maribor 47-letni Mato Belko, po~ rodu iz Podgorja pri Zagrebu S seboj je privediel ženo Rusinjo in pet otrok B olik o je odšel 1914. leta s hrvatskim domobranskim polkom na fronto in je trli v Bukovim od ruske vojske ujet. Nato je 23 let živel v Rusiji, kjer se ie tudi poročil.
*	Naše železnice v lanskem letu, Po podatkih generalne direkcije so prevozile naše železnice lani 42,911.215 potnikov, predlanskim pa 36,863.693 ali za 16.40% manj.
*	Izvoz žab, polžev in pijavk. Po uspelem izvozu polžev iz Medmurja in Prekmurja v tujino se zdaj pripravlja izvoz žab. Kakor polže bodo tudi žabe izvažali po večini v Francijo Doslej so tja izvažali le žabe iz Dalmacije, največ iiz okoi;ce Metkoviča. Kersomed-murskj kmetje pri izvozu polžev precej zaslužili, se z veliko vnemo lotevajo priprav za izvoz žab. Žabe morajo žive uloviti in jih žive prinesti na postaje, kjer se zbira to izvozno blaao. Tam žabe ubijejo in jim odsekajo krake. Ostanki se preparirajo za hrano perutnine. V Medniurju in Prokimuriu pa bodo lovili tudi pijavke, ki jih bodo prav tako izvažali v tujino.
*	Sejmi na Banci. Občina Blanea si je iz-P"S!ova!a š:in nove živinske in svinjske sejme. za katere so prosili ž? naV. predurki pred 50 leti. Prvi ianvd teh seimov bo 28. t,- m. Vab jeni kuooi ir» prodajalci, zlasti ker bo ta sejem stojnice orost.
*	Mestna hranilnica v Celju bo pestala zopet likvidna. Mestna občina celjslsa je prosila pri Državni hipotekami banki za posojilo v znesku 8 milijonov d na je; za pačilo dolgov, ki jih ima mestna občina pri Mestni hrani'niči v Celju in nekaterih dimnih zavodih Upravni odibor Državne hiootekarne banke je zdiaj odobril 5 miiijiomov dinarjev posojila in jSh skleni! nakazati *aimo Mestni hranilnici. S tem bo poata'a Mestna hrandiLnica, ki je projaa že prej od omenjane banke 3 milijone dinarjev na račun, ki ga ima Mestna hranilnica mariborska pri Mestni hranilnici cej-ski, spe' rlkvidna, kar bo ugodno vplivalo tudi na ostale denarne z^jvode in na gospodarstvo Oeljn snloh.
*	Obup starega Ljubljančana. Od svojcev je pred dnevi neznano kam odšel čevljarski mojster in trgovec s čevlji, 471etni Karol Blas, stanujoč v Wo!fovi ulici v Ljubljani. Bil je že dolgo časa potrt in je večkrat kazal znake živčne razkrojenosti. Domači so sprva menili, da je odšel kam na obisk in da se kmalu vrne, ko se pa to ni zgodilo, so ga začeli iskati okrog znancev. Trud pa je ostal zaman. Predzadnjo nedeljo je pa neki domačin v Brežicah na poti čez most opazil za grmom ob obrežju Save nekaj črnega. Stopil je bliže in našel za grmom lepo zravnano obleko. V obleki sta bila tudi listnica in pismo brez naslova, zraven pa listek z besedami: »Najditelj obleke se naproša, da pismo odda orožništvu v Brežicah, to pa policiji v Ljubljani.« Najditelj je takoj obvestil orožnike, ti pa policijo v Ljubljani, ki je obvestila sorodnike pogrešanega Karla Blasa v Ljubljani. Ugotovljeno je bilo, da je obleka last pogrešanega Blasa. Iz tega se da sklepati, da je Blas skočil v Savo.
*	Čudna smrt starega ob-tnika. Nedavno je doletela smrt 70-letinega obrtnika Jakoba Rozmana v Koprivnici. Bil je v Bregih pri svojih prijateljih in vračal se je po železniškem tiru. Nesreča jc hotela, da je prav tisti trenutek prevozil iz Koprivnice proti Bregom vlak. Strojevodja je že ustavllja.1 Vlak, ko se je Rozman prevalil s tira. Strojevodja je mislil, da ni več nevarnosti, da bi ga povozil! in tako ni ustajvi! vlaka. Z enega vagona pa je visel železen kaivetlj, ki je Rožimana udaril po sencu talko močno, da je obležal mrtev.
*	50 milijonov škode zaradi ekspertnih cigaret, Id jih tihotapijo ljudje na škodo tra-
fikantov. V nedeljo so zborovali v Ljublrjanl trafikanti, včlanjeni v Združenju tratikantov za dravsko banovino. Zbora so se ude e/.i i številni odposlanci iz mnogih krajev Slovenije. Občni zbor je vodil predsednik Fra..c Beline. Iz poročil se je pokazalo, da večina trafikantov živi v zelo slabih razmerah. Zaslužijo zelo malo, saj znaša zaslužek pri prodaji monopolskih predmetov le 5%. Najbodj so se pa zboroivalci pritoževali nad prodajo eksportnih cigaret v državi. Cigarete, ki so namenjene samo tujini, spretni tihotapci vu-hotapljajo v državo, s čimer škodujejo državi in trafikantom Številke kažejo, da trpi država najmanj 50 milijonov dinarjev škode zaradi tihotapstva eksportnih cigaret v državo. V resoluciji so zborovalci zciruž.li več zahtev, predvsem pa nagiasili, da je potrebno odpraviti prodajo eksporinih cigaret, kr.kor je urejena zdaj, ali jo pa drugače urediti Občni zbor je tudli skleni", da naj trafikanti ne strežejo več svo;'lim odijetmalcam z vžigalicami. Pogosto imajo nekateri prodajale še celo škodo, ko prodajo nekaj cigaret in morajo nadl ežnim kupcem še prižigati cigarete. Ena izmed glavnih zahtev trafikanio. je, naj monopolska uprava zvila zaslužek prodaja-cem vsaj na višino, kakor je v d udih dt ža-vah. Organizacija stene rskrof 500 čfono
*	V Mariboru bodo gradi Ti k emato-ij, v katerem bodo sežigr.i'i mrtvece. V ta namen so sklicali posebno sejo na katern sta b la tudi predsednika zagrebškega in beograjskega društva »Ogenj«. Predsednik ma ibo skega društva za sežiganje mrličev »Oce.sjt je odvetnik dr. Avevst Reisimam.
*	V 17 letih je rodila 17 otrok. V okolici Travnika je 351etna tone ioa Fata, žena 4-.) letnega Hamida Hadiuloviča v 17 letin rodi a 17 otrok. Zadnjič je rodila kar trojčke. Vsa-Mcrat je rodila brez ba.bioe brez zdi avniii: , sploh brez vsake pomoči. Nekaj ob ok je že umrlo.
*	Velik požai v Smartaem pri Litiji. Na pustni torek ponoči je nastal požar na kozolcu tvoraičarja Knafliča, Ker so bili gasilci po večini še pokoncu so takoj odrinšM z motorko k pežaru. V zadnjem času je prejel g. Knaflič več grozilnih pisem, v katerih mu neznan pisec grozj na vse načine. Zato 'ie upravičena domneva, da je bi! Dožar na koezolcu podtaknjen od zlobne roke. Kozolec je namreč začel goreti v sredini, k er je sh a. njeno seno. Vsi znaki kažejo, da je požig^ee prej ta del kozolca polil s petrolejem. Vrli šmarski gasilci so v kraitkem času ogenj <v"e jili. Orožniki pridno preiskujejo, ch bi izsledili zločinskega požigalca
*	Smrtna nesreča. Nedavno so našli pred nekim hlevom v Štepanii vasi pri Ljubljani meško fcruip1©. Ugotovijfoo je. da .je mož p -del s stopnic pri hlevu in se ubil. Gre za 6R-letnega Janeza žitnika, rojenega v štepan-H vasi, pristojnega v Dobrove, saiwkega delavca.
*	Nočni požar v ljubljanski okolici. Te dni
zjutraj je začtfo goreti obsežno gospodarsko posPoipje Strok'ia Franca. po domače pri Hruški, v Gumoljah. Pogorelo je do tal. Vrti doma/Si gasilci so spretno 6bvairovai!i v o gosto naseljeno oko'ioo nesreče. Ogenj je bil najbrž podtalkrojen, Istotako je bi' kakor vse kaže, podtaknjen ogenj tudi prejšnje jutro v kozolec gosnodnrja istega imena, ki so ga pa gunce1 jsiki gasilci pravočasno pogasi1 i
*	Huda nesreča se ^e pripetila v Roparjevi družini na VeMkrh Blokah. Tp dni je val domačega gosnodiairja Jurija Hitiia tako nesrečno pritisnil v trebušno votlino, da mu ni mogeil takoj pdklicani zdravnik nič pomagati. Umri je zaradi nortranth poškodlb. Reparjeva dlrožima je hudo prizadeta, ker je pred led hm pogorela in je velika siroma-ščama pri hiši.
® Smrt od lovske puške. S puško se je po nesreči ustrehT 38-1 etai brezooselni Ivan Do-jar v Trobemd^lu. Fant je ime1 v slajml skrito lovsko puško ki je bi'a nabita. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve. Najbrž je hotel pušlko izvleči iz slame, pa jo je nerodno pri-
jed za cevi, ki so bile proti njemu obrnjene, zaradi česar je s petelinom zadel ob slamni povez. Naenkrat je zagrmel strel in ves naboj ga je zadel v trebuh.
*	Obstrelila se je. V PeMLenici je snažila 351etna inženjerjeva. soproga Ellza Sehneider nabit revolver svojega moža. Orožje pa se je nenadno sprožilo in je krogla zadela gospo nad kolenom. Prepeljana je bila v bolnišnico v Čakovcu.
*	Pregnan vlomilec je ubil starčka. V ptujske zapore so privedli morilca 35 letnega Ferdinanda Šmigoca, viničarja iz Rotmancev v Slovenskih goricah. Smigoc je na Silvestrov večer vlomil v vinsko kilet 70'etaega posestnika Ivana Gorjanca v Rotmancih, ki spadajo v občino Polenša/k. Gospodar in žena sta vlomilca opazila in pregnal!a. Smigoca sta tudi prepoznala. Na pustni večer se je Smigoc zgflasil pred Gorjam oevo hišo, ki pa jo je našel zaprto. Z njim je prišla tudi njegova žena. Trkala sta na okna, dokler ?e ni oglasil hišni lastnik, kii pa ni hotel vrat odpreti, Smigočeva žena 42->letna Elizabeta je Gorjanca ponovno nagovarjala, naj odpre. Ko je Smigoc spoznal, da z lepa ne bo ničesar opravil, je pričel s kolom na vso moč razbijati po vratih in oknih, dokler se vraita niso udala. Vdrl je v hišo, kjer se je hudo spri z Gorjancem in ga pričel pretepati s kolom. Gorjiančeva žena pa je med tem zbežala k sinu Antonu, ki ima svojo domačijo 10 minut daleč od očetove, in ga je prosila, naj takoj hiti na pomoč. Tudi staremu Gorjancu se je posrečilo zbežali na divoritšče, kjer ga je pa Smigoc dohitel in ga z nekim topim predmetom s tako silo udaril po glavi, da se je starček nezavesten zgrudi' in čez nekaj dni uirart. Sirovi podivjanec. ki je adai zn zapahi, zasluži temeljito kazen.
*	Mati šestih otrok je pobegnila. Pred dnevi je pobegnila od svojega moža zidarjeva žena in mati šestih otrok Amalija Gleščičeva, stanujoča v šmartnem pod šmarno goro. S seboj je vzela le 131etno hčerko Stanislavo. Gleščiče-va, ki je stara 34 let, ima sorodnike v okolici Vrhnike, vendar je tam niso mogli izslediti. Amalija je živela zadnje čase precej lahkomiselno in ji namerava oblastvo odvzeti odvedeno hčerko, da jo vrne očetu.
*	Vlom v Zaletelovo veležganjarno. Te dni ponoči je posetil Zaletelovo veležganjarno v Št. Vidu nad Ljubljano predrzen vlomilec in vdrl najprej v pisarniške prostore. Tam je našel skoro nov pisalni stroj znamke »Olimpia« in ga odnesel s kovčegom vred. Iz predala pisalne mize je vzel ročno torbico z nekaj gotovine, precej denarja pa je iztaknil tudi v točilni mizi. Vlomilec se je polastil tudi več steklenic likerja, nato pa je zasedel kolo, ki ga je opazil v veži in se s plenom odpeljal.
*	Svojo ženo zahial. Med zakoncema Markom in Marijo Mohorkovima, najemnikoma na Tumišču pri Ptuju, je že nekaj časa vladalo nesoglasje. Te dni ata se zakonca spet sprla in posledica je bila, da je Mohorko pograbil dolg kuhinjski nož in zaklal svojo ženo, ki je bila takoj mrtva. Mohorko se je po storjenem zločinu sam prijavil orožnikom.
*	Aretacija nevarne tatinske in vlomilske tolpe. V območju občin Osluševcev in Goriš-nice v ptujskem srezu so se že dalje časa dogajale tatvine in vlomi. Četudi so oškodovane stranke te primere prijajvile arožmištvu in iaramle sum. vendar je bilo premalo dokazov za aretacijo krivcev. Ker pa ni nič tako sikrito, da ne bi bilo nikdar oči to, se je marl jivemu orožništvu pod vodstvom pod-narednika g. Radoša iz Gorišnice posrečilo, da j« te dni razkrinkalo krivce. So to po večini mladi fantje v starosti 18 do 22 let, irmed katerih so štirje že v preiskovalnem zaporu v Ormožu. Kakor pa se sliši, slede še nadaljnje aretacije. Storilci so priznali že 23 vlomov in tatvin, kraidfi in jemali so vse, kar je imelo količkaj kakšno vrednost, tako na primer čebulo, česen, krompir, perutnino, vino, revolverje, žepne svetilke in drugo. Kje so kradli, jim je bilo vseeno. Žrtve so bifli siromaki, bogatini in celo sorodniki. Če je bilo potrebno, so se napotili tudi s kravjo
vprego na posel. Upati je, da bo zdiaj vsaj nekajj časa mir pred temi zmikavci. Vse priznanje gre orožništvu, ki je bilo pet dni neutrudno na poslu, da je zajelo vso družbo.
*	Vso vas so okradli. Nad vas Lokavec pri Gornjem Gmurekiu so Se spravili taitovi in so v nekaj zaporednih nočeh okradli skoiro vse vaščane. Toliko vlomov in tatvin vašča-ni ne pomnijo. Moraila je biti na de'u cela tolpa Vlomilcev, ki jo zdaj orožniki zasledujejo.
*	Milijonska kazen za tihotapstvo s saharinom. Pri finančni direkciji v Ljubljani je bil zaključen postopek proti pri/ožnostnemu trgovcu Framju Hllebčarju, ki se je zadnje čase stalno mudil v Avstriji in se je največ ukvarjal s tihotapskimi posli. Meseca novembra je bil prijet, ko je pri Jezerskem prekoračil mejo in prinesel v našo državo večjo količino saharina, užigalnikov in kamenčkov. Finančna direkcija mu je za razne tihotapske pregreške naložila globo v skupnem znesku blizu poldrugega milijona dinarjev. Ker pa globa ni izterljiva. Hlebčar nima pri nas mkakega zaseg! jivega premoženja, bo namesto te ogromne denarne kazni odsedel samo leto dni zapora.
*	Uboj iz zasede. Ko se je vrača-l 22-!etmi posestnikov sin Avgust Šauperl z neke gostj-je domov v Žice, je iz zasede navalil nanj v Zibencah posestnik Ignac Sumandl iz 2ie in ga s toliko silo udaril s koloni po gilavi. da je Šaiuiperl obležal v krvi z razbito lobanjo in je kmalu za tem izdihnil. Ubijalec se je sam prijavil sveto 1 en arškim orožnikom.
*	V štrigovi je gorelo. Nedavno zvečer je uničil ogenj majhno trgovino daleč po Med-murju znanemu pesniku Martinu Poderrdcu. Kako je nastal požar, ni znano. Najbrž? ga je zanetila zlobna roka.
*	Bolnik je ustrelil svojega zdravnika in sebe. V Karlovcu se je v hoteTu »Korani« odigrala strašna ža/toigra. V hotelu je stanoval 301etni Boško Popovič iz Črne gore. Bil je bolan za sjfilodo in zdravil ga je zdravnik dr. Biichler iz Karlovca, zaposljen v tamoš-nji bolnišnici. Nedavno, ko je imel zdravnik v bolnišnici dosti dela, ga je po telefonu kIMcal Popovič, naj pride takoj k njemu. Zdravnik se je odpeljal iz bolnišnice z avtomobilom. Popovič mu je odpri vraita jn ga ustrelil. Zdravnik se je zgrudil na pragu, Popovič pa je še nekajkrat streljal na ležečega zdravnika z revolverjem potem pa se je zaprl v sobo in se ustrelil naravnost v srce Morilec je zapustil nekaj pisem, iz katerih je razvidno, da se je na grozno dejanje pripravljal in da je imel bolestno misel, da ga zdravnik napačno zdravj in da ljudem pripoveduje o njegovi bo'ezni. Te domneve so bile seveda neosnovane, zakaj dr. Biichler je bil zelo vesten zdravnik.
*	Vlomilec se je sam prijavil. Mariborski mestni policiji se je prijavil 451etni pomožni delavec Avgust Fras iz Andrijancev v Slovenskih goricah. Izpovedal je, da je v zadnjem času izvršil več vlomov, da bi na ta način prišel spet v kaznilnico, katero je šele nedavno zapustil.
*	Nova kovačnica denarja. V Spodnji Koreni v Slovenskih goricah so orožniki pri nekem posestniku izsledili kovačnico denarja. Zaplenili so stroje in mnogo kovine. Uvedena je stroga preiskava.
*	Razbojniki streljali s pokopališča na kmete. Po šestih letih zasledovanja so orožniki v Čakovcu aretirali štiri razbojnike, ki imajo na vesti mnogo zločinov. Nedavno ponoči so štirje zakrinkani razbojniki vdrli v hišo kmeta Josipa ■ Novaka v Kneževcu. Sled za njimi je držala i do pokopališča v Čakovcu. Razbojniki so bili res na pokopališču, kjer so jih izsledili kmetje. Razbojniki so pa začeli streljati, zaradi česar so kmetje zbežali in poklicali orožnike, ki so razbojnike kmalu prijeli. Med njimi je tudi znani vlomilec Josip Zadravec, ki je sedel štiri leta v mariborski kaznilnici.
*	»Zdravnik« brez dovoljene prakse obsojen. Policijski stražnik Alojzij Križman je lani paleti prišel na neko stanovanje v Idrijski ulici v Ljubljani, kjer je imel svoje or-
dinacije brivec Tittel iz SLov. Bistrice. Državni tožilec je v obtožnici navajal, da je vodil poseben seznam svojih bolnikov. Trdil je, da zna s pogledom v oko ugotoviti pri vsakem bolniku bolezen. Zapisoval je kot zdravila razna zelišča in čaje. Izgovarjal se je« da za zdravniške nasvete ni zahteval plačila. Bolniki so mu plačevali le stroške. Tittel jo bil obsojen na 360 Din denarne kazni, od-nosno na šest dni zapora pogojno za dve le* ti. Titel je obsodbo sprejel.
*	Vlom v Križevcih pri Ljutomeru. V noči na pustni torek je bilo vlomljeno v podružnico trgovine Ignaca Lovrenčiča v Križevcih pri Ljutomeru. Neznani zlikovci so pobrali ia trgovine razno manufakiturno blago. Orožni-štvo mairljlivo išče sledi za zlikovci.
*	Tihotapci imajo smolo. V Ciringu so zasačili obmejni stražarji dva tihotapca, ki sta prišla ponoči s težkimi tovori oprtana čez mejo. Ko so ju pozvaJli, naj obstaneta, sta pometaa tovore proč in pobegnila nazaj na avstrijsko stran. V enem zavoju so našli stražniki 170 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 vžiigalmih kamenčkov. V drugem nahrbtniku pa je bilo 11 kg saharina ter 23 zavojev igralnih kart. V bližini Št. Ilja je bil skoro istočasno zasačen tretji tihotapec. Ta je pa nosil s seboj čez mejo 18.000 veigalnih kamenčkov in 20 zavojev igralnih kart. V kfleti neke gostilne na Aleksandrovi cesti v Mariboru so našli zavoj tihotapskega blaga, v katerem je b5'1« 61 paketov igralnih kart. Bile so last Rudm!fa Suma in Franca Kerbeusa, ki se bosta moraila zaradi tega zagovarjati pred oblastvi.
*	Obsojen ponarejevalec kovancev Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je bil obsojen 23-letni kovašfki pomočnik Štefan Klarič iz Spičnika na oeem mesecev strogega zapora, ker je v Spodnji Ploderšmci skupno z znanim ponarejevalcem Vekoslavom Hlebcem izdeloval kovance za 20 in 50 dinarjev. Dočaen so Hlebca aretirali in obsodili n£ dve leti robije, je Klarič pobegnil v Nemčijo, kjer so ga pred nedavnim aretirali in izročili našim oblastvam
« Tatvine pred senatom. Oženjeni, brezposelni, 371etni Ivan Ježek, stanujoč v Sv. Jakobu ob Savi, je tat iz navade, ki krade, kar mu pride pod roke. Zdaj se je zagovarjal pred ljubljanskim malim senatom zaradi tatvine in bil obsojen na eno leto strogega zapora.
*	Vlom. Nedavno zjutraj je bilo vlomljeno v gostilno Jullke Bajdetove v Urhovčevi loki pri Trbovljah in ukradeno iz omare za okrog 600 Din drobiža in večja množina cigaret
*	Vlomilec v sodišče prijet. Nedavno je bffl izvršen v litijsko sodišče vlom. Preiskovalnemu sodniku Marimu Paviloviču so odnesli iz njegove pisalne omare pisalni stroj in suknjič. Orožniki in ljubljanska policija so razposlali vest na vse strani, saj je bilo pričakovati, da bo škušafl vlomilec pisalni stroj prodati. Na sumu so imeli več arestan-tov, ki so bili v zadnjem času gostovali v tukajšnjih zaporih. Domneva je bila pravilna. Vlom je izvršili Janko Prosenc, bivši narednik doma iz Bevškega pri Trbovljah. Vlom v litijsko sodišče je poskusili že poprej enkrat. Bil je ž? pred sodiščem, pa ga je začela peči vest, mladenič se je skesa! in je šel domov. Zdaj pa ga je morda res pomanjkanje napravilo za vlomilca, kakor je trdil pri zasflišanju.
*	Strahovi Apačke kotline so sedelli na zatožni klopi pred mariborskim malimi senatom. Bili so to 26-letni Stanislav Kralj iz Ihove, 28-letni Vincenc Markež iz Ihove in 27-letni Ludvik žlaber od Sv. Benedikta. Obtožnica jim očita pisano vrsto tatvin. Kralj in Markež imata dokazanih vsak po 19 tatvin, Žlaber pa dve taki pregrehi. Kralj jie dobil dve leti strogega zapora in štiri leta izgube častnih pravic, Markež eno leto in 8 mesecev strogega zapora in prav tako izgubo častnih pravic za štiri leta, žlaber pa tri mesece strogega zapora pogojno na tri leta.
KA-LE-FLUID
fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija.
Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš M a r k o v i č, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah.	Rsg jr. 5300/38.
je vodil predsednik g. Alojz Roth. Najprej je bil prečitan društveni zapisnik in blagajnik g. Ivan Pezdevšek je poročal o stanju blagajne. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor. Blagajnik zastavne blagajne g. Jožef Vidic je sporočil, da se je ves denar izdal za podporo ubožnim družinam, in sicer se je izdalo leta 1934. 62.50, 1935. leta 28.50 in 1936. leta 21.50 skupaj goldinarjev 112.50. Ta denar je bil nabran za društveno zastavo. Ker je pa bila tukaj velika gospodarska stiska in se je članstvo čedalje bolj krčilo, smo računali, da v nekaj letih ne bo nobenega Slovenca več na Nizozemskem. Zaito je društvo sklenilo, da se porabi denar za siromašne družine. Društvo se najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so darovali denar za društveno zastavo, čeprav se je porabil v druge, morda boljše namene.
Iz Oberhausena - Osterfelda (Nemčija) nam pišejo: Decembra smo obhajali 10 letnico obstoja Jugoslovenskega narodnega društva in hkratu obdarovali naše otročiče in starčke. Zbralo se je mnogo člano\ našega in članic ženskega društva s predsednico gospo Lunderjevo. Tudi sosedna društva so bila lepo zastopana. Obiskali so nas dalje gg. generalni konzul Pantič s soprogo, konzul Nadič s soprogo, izseljenski komisar Samec in tvorničar Maric s soprogo. Razen teh so prišli še zastopniki društev sv. Barbare. V polni dvorani gostilničarja g. Schulte-Lip-perna je društveni predsednik g. Jakob Šteh pozdravil navzočne, očrtal požrtvovalno delo društva v teku 10 let in nas izpodbujal, da moramo še posebno v tujini ostati zmerom dobri rodoljubi. Po govoru predsednika je povzel besedo generalni konzul g. Pan tič in nas v svojem govoru utrjeval v ljubezni do naše lepe domovine Jugoslavije. Spominjali smo se tudi obletnice mučeniške smrti našega kralja Aleksandra I. in smo vsi stoje zaklicali: »Slava mu!« v nadaljnjem govoru nam je priporočal složno delo med društvi ter nam čestital k 10 letnici Po govoru smo trikrat zaklicali: »Živela naš mladi kralj Peter II. in njegova rodbina!« Po zboru je bila obdaritev malčkov in starčkov. Pri tem sta se nas spomnila tvorničar g. Maric in njegova soproga in darovala obilo čokolade za otročiče. Po prisrčnih deklamaci-iah otrok g. Arnška Franca in otroškem petju slovenskih pesem so nas razveselili pevci še iz Gladbecka in iz Hamborna-Busch-hausena. Na koncu je naš delavni zvezni predsednik g. Bolha govoril o lepo uspelem delu v vseh naših narodnih društvih. — Preteklo jesen je praznoval naš zvesti član in odbornik našega društva g. Ivan Aram 60 letnico. V rudniku ie delal čez 30 let. Želimo mu še mnogo zdravih in veselih let!
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Zdrobov vložek za juho. V lonec deni četrt litra mleka, sedem dek sirovega masla in malo soli. Ko zavre in se je maslo stopilo, mešajo zakuhaj 12 dek zdroba in ko enkrat prevre, odstavi. V mlačni zdrob zamešaj štiri rumenjake in sneg štirih beljakov. Vse skupaj dobro zmešaj. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peci približno 30 do 40 minut. Pečeni vložek zvrni na sito, da se počasi shladi. Hladnega zreži na drobne kocke, stresi v skledo, nalij na kocke precejene vrele goveje juhe in daj hitro na mizo, da se kocke preveč ne razmočijo.
Sočna goveja pečenka. Pol kile govejega mesa (pleče > dobro potolči in osoli. V kozi razbeli pet dek masti in položi meso na razbeljeno mast, da se meso hitro po vseh plateh zapeče. Ko je meso lepo zapečeno, p rili j četrt litra vode in pokrito duši približno poldrugo uro, da postane meso mehko. Nato ga zreži na tenka kose, zloži v skledo in polij s sokom. Zraven daš žličnike.
ZANIMIVOSTI
X Italijanski prestolonaslednik ima sina.
Italijanska prestolonasledinica, vojvodinja Pie-montska, je v kraljevi palači v Napoiliju rodila sina. Mati in dete sita zdrava. Najmlajši član italijanske kraljevske rodbine, bodoči prestolonaslednik, bo krščen na ime sedanjega italijanskega kralja, Vittorio Emanuele.
X Bivši abesinski neguš izdaja list. Negu-šu očitno še ne primanjkuje denarja. Prav te dni je priredil v abesinskem poslaništvu v Londonu sijajno čajanko, na katero je povabil odlične Slane angleške družbe. Sprejemaj jih je sam s svojo hčerjo in rasam Kaso. Neguš iizdlaja zdaj tudi poseben tedinik, pisarn v angleščini. Urejiuje ga ga. Bamkhumatava.
X 800 ljudi žrtev požara. V Anitumgu, juž-nomandžuirskeim pristaniškem mestu, se je pripetila strašna požarna nesreča. Požar je nastal v kinematografu, v katerem je prostora za 15.000 ljudi iin ki je M na,bito poln. Spričo požara je zavlladeul med občinstvom silen preplah, pri čemer je bilo v gneči do smrti pohojeniih na stotine ljudi. Pri reševanju je pomagalo tudi vojaštvo. Poslopje je v manj kakor eni uri zgorelo do tal. Plameni so prešli tudli ma sasedine hiše, ki jih je billo 30 upepeljenih. Ogenj je nastal, ker je med odmorom, ko bi moral nastopati z vmesno igro, enemju 'izmed igralcev padla sveča na tla, pri čemer se je vnela oprema in je otgtmj prešel nato na ositalo posjopje. Vseh ž;tov je okoli 800, po večini žensk in otrok.
X Smrt najdebelejšega moža. V Parizu so pokopali Louisa Bertiniera, ki so ga »slavili« kot najdebelejšega moža na svetu. Berti-nier je tehtal 265 kg in je meril ekrog pasu 2.20 m. Do vojne je bil povprečno rejen, šele potem, ko mu je profesor Balthasar v vojaški bolirišnici kot ranjencu odrezal roko, se je začel debeliti. Vsi poskusi, da bi to de-belenje omejili, so bili zaman.
*	Roparski umor. V Jelovou nad Makola-mi so našli v njeni leseni koči umorjeno 711etno malo posestnico Amalijo Neudecker-jevo. V njeni sobi je bilo vse razbito in razmetano. Zločina so osumili 161etnega fanta Štefana Božička, ki ima že nekaj tatvin na vesti in ki je znan kot nravstveno pokvarjen fantalin. Dečko je neznano kam pobegnil.
*	24 tisočakov je ukradel neznanec trgovcu z usnjem Viktorju Kosiju v Mariboru. Vzel mu jih je s prodajalme mize.
POPOTNIKOVA TORBA Bridka žrtev je bila zaman • • •
Središče, februarja.
Nekje v Prlekiji je organist, ki ga mati narava ni obdarila s postavo za gasilca in vojaka, pa se je vendarle vpisal v gasilsko četo kot redni član, seveda ne z bahavim namenom, da bi nosil uniformo, o ne. temveč le s skromno željo, da bi — glasoval. Kdo bi mu to zameril! Pa je bil občni zbor, na katerem se je »odločalo« Zbor se je začel po rani maši in se je v nesrečo in skrb ubogega organista zavlekel vse čez pozno mašo. Stanovska dolžnost ga je klicala, da gre sedet za orgle, a strankarska, da vztraja in glasuje, kajti struna je bila zelo napeta.
Plašno je gledal na uro, potem pa je zbežal ven in se spet vrnil, posvetoval se s »fiih-rerjem« in ostal. O joj, zamudil je skoro vso mašo in pustil svoje ljube pevce na cedilu. Verniki v cerkvi so bili nejevoljni, a žrtev je bila zaman. Izkazalo se je, da je še manjkal en sam edini glas! Zdaj bo še »zbir-ca« bolj pičla, o joj... Zakaj, ti božji svet, zakaj si tako natančen in nepopustljiv v terjanju dolžnosti?
PREKMURSKI GLASNIK
Zopet umor. V Petešovcih pri Lendavi so našli v hlevu nezavestnega 621etnega posestnika Jurija Šimna. Na smrtni postelji je izpovedal, da ga je ponoči napadel njegov svak in ga z nogo udaril v trebuh. Kmalu nato je starček izdihnil. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in aretirali 361etnega delavca Josipa Matjaša in njegovo ženo, ki ju je pokojni navedel kot morilca.
NAŠI NA TUJEM
Kako umirajo slovenski naseljenci v Severni Ameriki. Ameriški slovenski listi prinašajo po novem letu podatke smrtnih primerov slovenskih izseljencev v letu 1936. V Zedinjenih državah in Kanadi je umrlo 832 Slovencev. Od teh so jih usmrtili avtomobili 46, dalje je bilo 34 rojakov ubitih pri delu v tvornicah ali v rovu, 7 je bilo umorjenih, 52 jih je umrlo na druge načine nasilne smrti (nesreče), 27 je bilo samomorov in tako naprej; vseh skupaj je bilo 221 nasilnih smrti, to je dobra četrtina vseh smrtnih primerov. To za Ameriko, deželo tehnike in silnega prometa, ni nič nenavadnega, saj ob koncu leta, ko delajo obračune, našte-jejo na stotine avtomobilskih smrtnih nesreč.
Iz Ickerna (Nemčija) nam pišejo: Naše jugoslovensko narodno podporno društvo je imelo občni zbor 7. t. m. v naši društveni dvorani. Zbor je posetil namesto predsednika Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev g. Pavla Bolhe g. Založnik Ivan iz Holthausna. Pri volitvah je bi! ponovno izvoljen dosedanji odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Tlaker Ivan, tajnik Lipovšek Alojz, blagajnik Bevc Jožef in prisadnik Lam pert Franc. Predsednik g. Tlaker Ivan, ki se je zmerom mnogo trudil za naše društvo, nam je jamstvo za redno delo v društvu. Rojaki, ki se niso včlanjeni, se vabijo, da se nam čim prej pridružijo.
Iz Nieuvenhagena (Nizozemska) nam pišejo : Jugoslovansko narodno društvo sv. Bar bare je imelo 24. januarja občni zbor, ki ga
BANKA BABUCH
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo na.ihitreie in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle na jkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxel-!es; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija štev. 1458-66. Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Listnica uredništva
Jagnjenica. Uredba o kmečki razdolžitvi pravi, da predpisi te uredibe ne veljajo za kmečke dolgove proti siromašnim kmetom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za vzdrževanje. Sroanašnost ugotavlja sodišče na zahtevo upnika..
Budinci. V Ljubljani ima šofersko šolo g. Gabršček, Slomškova ulica (garaža g. Stu-piice).
Naraplje. Tiskovni paragrafi zahtevajo svoje, zato se mora eno ali drrugo črtati.
Rropa-Gornji grad. Dopisnika sa prav želimo. Samo prosimo, da ne preosebnih reči, ker so tiskovni para,graf i strogj.
Aveust tsuuua ^	^
KMEČKO
»Glejte,, tukaj sva sama, ban! Dva močna moža pred razpetim Bogom. Ali se ti ne zdi, da teče iz božjih ran nova kri? O, meni se zdi. Pod tem bregom teče kri našega naroda, dragocena kri, ki bi jo bila treba hraniti za našo mater — našo domovino, na katero od vseh strani preži divja zverjad. Brat je ubijal brata. Ban! Ali ti ne pravijo bleda lica krvavih trupel, da smo Kajnovo seme, da nismo zaslužili te lepe domovine? Ali ti ne pravijo, da smo zaslužili bič, ki ga nam usoda spleta? Sužnji smo, vedno tuji sužnji, ker smo sužnji svoje strasti, svoje lakomnosti. Pogledal sem v stare knjige, v zgodovino našega naroda: pisane so s krvjo in polne besnila Imeli smo krono, pa smo si jo sami strgali z glave, ker ni mogel vsak biti kralj. Jokal sem. srce se mi je trgalo ob teh spominih, srce me boli tudi danes, saj vidite, da danes nismo nič boljši. Zakone poznam, toda če vidim da jih lopovščina gazi mi zavre kri in tudi jaz planem kvišku S sablo postanejo narodi močni, toda ne postanejo srečni Ban knez Erdodi, vi ste bogati razumni, slavni, železne volje pozabite za trenutek nase in se spomnite samo da ste sin nesrečne matere Hrvatske Tukaj pred Odrešenikom vas rotim, krenite po drugi poti pozabite rodbinsko korist, vzdignite zastavo pravice, končajte to stračno krvavo povest in vodite nas v boj za svobodo in srečo naše domovine Rotim vas!« je zaklical starec Ambrož ginjen in prijel bana za roko. Toda Peter mu je odtegnil roko in mu hladno odvrnil-
»Da, Erdodi sem. ban! Citajte vi svoje sta-r^ vniige iaz pišem n«ve s svojo sablo in v njih bo list, na katerem bo potomstvo bralo v krvavih črkah Maščevanje nad potomstvom Ambroža Gregorijanca!«
^Pišite.« je rekel Ambrož mirno, »toda ve-d:tp nri«el bo nnv rod vaša junaška sabla bo rjavela nad vašim pepelom in kmečke noge bodo hodile po vašem grobu Poslušajte me ~«
•Ne maram,« je oholo odvrnil. »Na svidenje .«
»Na bojišču pravice! Bežite, ban!«
Ban je šel in krenil na konju po klancu. •
Na gradu Susjedu žvenketajo zlate čaše Voivodie slavijo zmago, vino se peni.
V	gradu stoji Urša pred Dorino sliko.
»Dora. hvala ti priprošnjica moja!«
Vrata so se odnrla V sobo stopi Ambrož
Uršula mu ie podala roko
»Hvala vam. gospod Ambrož Stokratna hvala! Na svoiem sem Tega vam ne bom nikdar pozabila Zahtevajte od mene, kar vam je drago vse bom storila po vaši volji.«
»Ali res?«
»Pri Bogu, da!« je rekla žena in vzdignila
tri orste
»Dobro!« je pripomnil podban, toda v tem trenutku so vstopili UrSulini zetje.
Po mračnem hlancu je hitel na konju ban. na koniu svojega sovražnika, premagan, brez m^ča. brpz zastave.
V	dolini se zibljejo v mesečini srbrnoliste vrbe in šepetajo: sramota!
Z neba strmi v njega bledi mesec in v njegovem mirnem licu čitaš: sramota!
Sramota! Sramota! V banovem srcu se rodi maščevanja.
Na gričku »ri Susiedu sedi mož sredi tihe noči in e#eda v dolino na knmvo bojišče: Matija Gubec. Ceda in se izprašuje:
»Čigava je kri? Naša.«
»C&gavi so oni bledi mrtveci, ki jim mesečina sveti v ostekienaV oči7 Naši.«
»C-igav je krvavi meč, ki se blišči v travi? Naš.«
»In čigavo je vse to prekletstvo? Naše.« 1
P O ni
XI.
Kakor potres je vsa srca hrvatskega plemstva zadela novica, da je bil ban Peter od podbana Ambroža pod Susjedovim obzidjem pobit, da leži banska zastava, ta anak hrvaškega junaštva pred nejevemiki, zlomljena in raztrgana v blatu in prahu. Na prvi mah se je vsakdo zgrozil nad to sramoto. V prvem trenutku se je vsak samo vprašal: »Kdo ima prav? Kaj bo iz tega nastalo? Nihče ni na to vedel odgovora, niti sam modri knez Jurij Draškovič, najpametnejši Hrvat svojega časa, ki je po smrti Matije Brumma zasedel starodavno zagrebško škofijsko stoli-co. Temne slutnje so legle na srce vsem. 2e so prerokovali, da bo krvavi junijski dan 1. 1565, na katerega se je s starega Su-sjeda vsa sramota sesnila na banovo glavo, samo začetek dolge vrste krvavih dni, v katerih se bodo novi grehi izlegli iz starega prekletstva. Nad domovino je vise1 črn oblak, pripravljen, da vrže pomor in polom na hrvatsko zemljo: grozota turške vojske, še strašnejša zdaj, ko se je na Vzhodu dvignila krvava zvezda, vediki vezir iz našega rodiu, toda njegov krvnik, Mehmed Sokolovič. Kot daljno grmenje so se čude črne novice: Turek se giblje, in vsakd*f je za d rhtel ob misli, kako se bo zemlja sroet pogreznila v krvi, kako bo jeza neizprosnega bojnega boga spet zahtevala nove žrtve. In prav zdaj, ko bi se vsa srca junaškega naroda morala strniti v samo eno vefikansiko s-ce. j? pada banska zastava, ne na junaškem bojišču stare hrvatske slave, am/oav sebičnem prepiru zasebne lakomnosti. Kaj Turek? Kaj Nemec? Vse plemstvo se je razdelilo na dve stranki. Vsi enako užaljeni, enako besni, enako mogočni, lev proti levu, ris proti risu, pa tudi kača proti kači. Na obeh straneh se napenjajo puške. Ob strani pa si je gladi knez Jurij Draškovič svojo dolgo črno brado in gledal v to brezumno mešanico: v njegovi razgreti domišliji vstajajo slutnje, toda modra glava jih kroti, molči in tajno šepeče srvojemiu srou: Tudi tvoja uira bo prišla!
Samo eno veliko, slavno srce je v tem času bilo v prsih NikoJe Zrimjekega. On pa vsega tega ni videl, niti čul. Njegoiv duh se je vzoel više, njegovo oko se je uprlo na vzhod, odkoder je moralo zasijati krvavo so'nce; njegove ustnice so šepetale po dnevu in ponoči: »Med nami in Turki ne more biti pravega miru!«
Nikola je ljubil Ambroža, toda bolj je moral ljubiti domovino In človeštvo. Kakšno je bilo razmerje obeh strank med plemiči' Katera je imela prav? Ali stranka Petra, ki je. sam zastopnik pravice, pravico zaradi sorodstva po gazil in vrgel s^blo na njeno svetlo tehtnico? Ali Ambroževa, katerega je plemeniti zanos za svetost zakonov spravil tako ob pamet, da je razbil oboroženo obrambo kraljevine in z nogami pogazil znamenje najvišje časti? Na čfeavi strani je pravica? Vsaka stranka je kričala: »Na moji!«
Nekega popoldne v začetku meseca junija je stopil ban Peter s svojim svakom grba-stim Gašperjem Alapičem v sobo svoje žene, gospe Barbare, lri je sedeč na skrinji marljivo »redila in se pri tem pogovarjala z go-soo He'eno TaMjrvo. V polotiu se jr ban redko mudili v Zagrebu, toda tokrat mu važni državni posli niso pripuščali počitka na kmetih.
»Pozdravljena, gospa,« je pozdravil ban Heleno. »Upam, da se v mojih dvorih dobro počutite.«
»Dobro, gosood Peter, ker sem našla pribežališče v vašiih dvorih. Ljubezni vosi moje posestrime gospe Barbare mi je ozdravila hude rane, ki so mi jih zadale zlobne roke.«
»Vaše rane so moje rane,« je odgovoril ian in Gašper je pripomnil veselo:
»Prišla sva vprašat, plemenita gospa, ali je gospod Tahi že skuhal zdravilo za to vašo bolezen. Vi boste km&!u okrevali, gospa Helena, ker ste iz krvi Zrinjskih in močne nature, toda moj dragi svak, gospod ban, je z glavo udaril ob to prekleto Susjedovo zi-dovje, da se mu še zdaj pozna bula na čelu kakor meni na hrbtu.«
»Brat,« je zaklicala Barbara in zardela,« čemu te šaSe!«
»Pusti ga,« je rekel ban mimo. »Tega j*' zika ne boš nikdar ustavila.«
»Res, gospod svak,« se je zasmejal Ala-pič, »kakor ne boš uravnala mojega hrbta. Kakršen sem, takšen sem!«
»No, pa pustimo šale,« je nadaljeval ban, »res sva, gospa Helena, prišla k vam, kakor je že Gašpar v šali omenil. Povejte nama, ali vam je gospod Tahi že kaj sporočil, ali je bdfl s pritožbo pri kralju, ali je kaj pisal o naših poslih.«
»Ničesar, prav ničesar ne vem,« je odgovorila Helena,« toda rekla bi, da bo kmalu prišel, ker mi je z Ogerskega pisai, da namerava iti h kralju in ako do osmega julija ne dobim pisma, naj ga vsekakor počakam v Zagrebu; danes pa je že desetega «
»Dobro,« je odvrnil Peter, »vs kaže, da bo kmalu prišeJ. Ce bo pa prinese dobre ali slabe novice, ve sam Bog, ker je, to vem, tudi Ambrož pred kraljem začel gociio proti nam.«
»Tega se ne bojim,« je rekei Gašpar in zamahnil z roko. »Ali poznaš, d "H svak, čudno živalsko bitje — himero v P a v tak je Tahi, pofi kače in pol leva. Zanj ni nobenih zaprek. Vrag je, vrag. Sam mu kralju se bo postavil po robu, saj ima za prijatelja Batora in kralj Maiks je v velikih škripcih. On ne bo vprašal, kdo ima praiv in kdo ne; zanj ima prav oni, ki je njegov pristaš. Torej mislim, da bo gospod Ferko v svoji torbici prinesel celo nevihto za nasprotnike. Torej, dragi svak in ban, pojdiva! Za sabor je treba še mnogo dela in dogovorov.«
»Da, zbogom Barbara, zbogom gospa Helena!« je rekel ban. »Ko bo Ferko prišel, naj se takoj oglasi pri meni.«
»Počakaj, gospod Peter,« je ustavila Barbara odhajajočega bana. »Helena ta hoče Se nekaj povedati.«
Ban se je ustavil Helena pa je vstala, odprla skrinjo in vzela i® nje zastavo iz rdeče svile, izvezeno z zlatom. Na eni strani je bil grb Erdodov, na drugi strani pa trije mali grbi znaki kraljevin Hrvatske. Dalmacije in Slavonije. »Ban,« je začela vsa solzna Helena, »ko me je togota ljute volkulje Uršulle pognala iz mojega doma, ste me sprejeli v zavetje kakor rodno sestro. Kako bi vam to dobroto povrnila9 Razža-lili so vas, zagrešili so izdajstvo, raztrgali so vam bansko zastavo. Tukaj je druga Naredila sem jo z lastno roko. Mislite si, da je vsak biser na nji moja sotLzs in da mi je bilo pri vsakem vbodu igle, k*ko' da zabadam nož v srce skupnih sovražnikov, in da mi je od pravične jeze žarelo lice, kakor žari ta zastava. Sprejmite jo v dar od Helene, nosite jo slavno in zdrobite pod njo naše protivnike.«
Ban sprejme zastavo in reče: »Hvaia nežni roki ki mi je resnično od srca da's tako lep dar. Obljubim vam, gospa, da m' bo vedno znamenje slave.«
»Dragi Peter, stoj!« je vzkliknila Barbara besno. Prisezi mi, da se boš maščeval nad Gre gori janci*
»Prisežem pred živim Bogom,« je dejal ban.
»Hvala Bogu!« je vzdihnila Helena.
»Amen!« je kihnil Gašpar. »Pojdiva. ban, ne izgubijajva časa.«
In oba moža sta zapustila sobo
Dolgo se je mudil Gašnar v sobi gospoda Petra dolgo sita se oba svaka tiho pogovarjala. štelg glasove saborsVUi poslancev in sestavljala kratke dopise plemičem in velika-šem.
(Dalje.-)
RADIO LJUBLJANA
od 21. do 28. februarja
Nedelja, 21. feoruarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) 8.30: Telovadba (15 minut za dame. 15 minut za gospode; vodil bo profesor Dobovšek) — 9.00: Čas, poročila, spored. — 9.15- Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Postni govor (Fran Finžgar). — 10.00: Instrumentalni dueti in cerkveni spevi. — 11.20- Venček otroških pesmi (plošče). — 11.30: Otroška ura (vodila bo Manicq Romanova). — 12 00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah 1. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13 15: Koncert radijskega orkestra. — 16.00: Kmečka zavarovanja (Ivan M>rtelanc). — 16.20: Saksofon solo (igral bo Miloš Ziheri; pri k'a virju bo profesor Lipovšek; vmes radijski orkester). — 18.00: Operni šramel - kvartet (Jeraj Karel - violina Ma.tija Bravničat -violina, Slavko Korošec kitaira, Rudolf Pi-lih - harmonika). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac'on°il-na ura: Emil Adamič — ob priliki njegove smrti (Slavko Osterc iz Ljubljane). — 19.50 Slovenska ura: Zvoki iz Koroške (plošče) Pri Ziljanih (dr. Anton Urbane). — 20 30 prof. Pavla Rančigaja. — 21.15: Operna glasba (radijski orkes+en.) — 22.00: Čas, vreme, poročila.	— 22.15 Radijski
jazz.
Ponedeljek, 22. leoruarja: 12.00: V ritmu današnjih dlni (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas. spored, obvestila. -13.15: Iz Schubertove skicirke (plošče). — 14.00: Vreme, borza. 18.00: Zdravniška ura: Dopolnila (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Veseli dnevi v Kijevu po puri ukrajinskih pesmi (simfonični orkester na ploščah). -18.30: O slovenski narodtni pesmi (France Marolt). — 19.00: Ča<--. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna Tira: (Fran Bubamovič, univerzni profesor iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00- S;m fonična glasba (radijski orkester). — 2100: Balalajke igrajo (plošče). — 21.15: Koncert komornega tria (Albert Jermol — flavta, Janko Gregorc — klarinet, Vili Hauck — fa-
got). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
—	22.15: Narodne pesmi bodo pele sestre Stritarjeve, pri klavirju bo profesor Lipovšek.
Torek, 23. februarja: 11.00: šolska ura V tekstilni tovarni — reportaža. —: 12.00 Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonična sui ta. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Zbori (plošče).
—	18.00: Pester spored (radijski orkester).
—	18.40: Islam pred pragom srednjega veka (Fran Terseglav). — 19.00- Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Od Sterije Popoviča do Braraisia-va Nušiča (Stanislav Vinaver iz Beograda).
—	19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Mozart: Les petits riens, balet (plošče). — 20.10: Kleist: Razbiti vrč — veseloigra. — 21.30: Richaid Strauss: Burke Tilla Eulen-spiegla (plošče). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Glasbene malenkosti (radijski orkester).
Sreda, 24. februarja: 12.00: Španjolske pesmi in španjolski plesi (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Vesel koncert (radijski orkester). 14.: Vreme, borza. 18.00: Mladinska ura: Kaj moram vedeti o državi (dr. Karol Capuder); preprosta vezava knjige (Miroslav Zor). 18.40: Delavska ura: Minimalna delavska mezda (Filip Uratnik). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Problemi jugoslovenske kinematografije (Karlo Kocjančič iz Ljubljane). 19.50 Šahovski kotiček, 20.00: Pevski koncert Fra-nje Bernot-Golobove (spremljavo in vmesne točke bo izvajal radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Duo na harmoniki (brata Golob).
Četrtek, 25. februarja: 12.00: Godbe na pihala (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Lahka glasba (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored. 19.30: Nacionalna ura: Sokol kraljevine Jugoslavije. 19.50: Zabavni kotiček, 20.00: Nove slovenske instrumentalne skladbe (izvajal bo radijski orkester). 21.15: Podoknice in uspa-
DunatsKi n\mm
od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14. marca Veliko tr*i«f«' srednje Evrope
RAZSTAVLJALCI IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALC1 IZ 72 DEŽEL.
Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih madžarskih in avstrijskih železnicah. Dunavu. Jadranu in v zračnem pometu Natančnejša pojasnila tn sejmske legitimacije (po 50 din) se dobijo pri VVIENEK MESSE, A. O., VVIEN Vn in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa c. 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji — (»Putnik«) Tyrševa cesta 1;
pri podružnici Zveze za tujski promet v Sloveniji (Putnik) v Mikličevem hotelu, nasproti glavnega kolodvora.
MALI OGLASI
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina takoj Bančno kom. zavod. Maribor, Aleksandrova 40.
KROJAŠKEGA VAJENCA
iz krščanske kmečke hiše, pridnega, zdravega, starega 15—17 let sprejmem. Kdor želi, naj se javi osebno ali pismeno. Tudli sprejmem mladega pomočnika za fina dela v stalno službo takoj. Dominik Vauako, krojaštvo, Hrastnik.
POSESTVO V LANOOVEM
pri Radovljici, obstoječe iz hiše, drvarnice in njive v izmeri 4500 m po ugodni! ceni, eventueiino tudi na hran. knjižica prodam. Posebno ugodno za upokojence. Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani
GOSPODINJO
upokojenko z malio peaizijo, iščevsvrho skupnega gospodarstva vdovec srednjih let, brez otrok, samostojen, z okoli četrt milijona vrednim, krasnim posestvoma brez dolga. Dopisi pod »Sreče doim« na upravo »Domovine«.
NOVOSTI
lepe vzoorce za pumparice, športne obleke nudil ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 14.
vanke (plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Po domače (igral bo Kmečki trio).
Petek, 26. februarja: 11.00: Šolska ura: Jurček milijonar — igra v treh dejanjih (izvajali bodo brezposelni učiteljski abiturien-ti). 12.00: Pisan drobiž (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Uvertire in fantazije (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Žena in karitativno delo (Lebarjeva). 18.20: Ruske pesmi (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stane Leben). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O humorju naših pisateljev (Krešimir Kovačič iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Tam-buraško društvo »Čelo«. 20.45: Debussyje-ve plošče. 21.15: Večer komorne glasbe (IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 27. februarja: 12.00: Druga za drugo plošča hiti. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Druga za drugo plošča hiti. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Naravni zakoni, vzročnot in še kaj (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Moralna filozofija Marka Maruliča (dr. Ksenija Atanasije-vičeva iz Beograda). 19.50- Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: V kraljestvu lutk (pisan večer). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Radijski orkester.
Za smeh In kratek čas
DISCIPLINA
KAPLAR (novincu): »Odkod prideš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišal, da sem vam vsem snoči naročil, da morate biti ob petih zjutraj vsi pripravljeni?«
NOVINEC: »Res, rekli ste to, rekli, a jaz vam nisem za gotovo obljubil.«
IZPRED OLTARJA
URŠA: »No, Marjana, ali si slišala, da je včeraj orožnik odvedel sosedovo Katrco izpred oltarja?«
ŠPELA: »Za božjo voljo, kaj pa je storila?«
URŠA: »Nič, za ženo jo je vzel.«
NAROBE SVET
A: Ali Neža kaj žaluje za svojim prvim možem?«
B: »Nič, pač pa žaluje za njim njen sedanji mož«.
ŽE SPI
Dijak obišče dijaka, ki je že v postelji.
»Prijatelj, ali že spiš?«
»Ne. Kaj pa je?«
»Posodi mi 20 dinarjev«.
»Ze spim«.
IlOVOST! s»™s
Din 49*50
št. 62.300 An.ker-ura Pravi Švicar, »troj. Dobra levaliteta. I«j> k r o m 1 r a n oteror
S p1r«meno garancijo
Din 49.50
št. 62.301 Ista a asvetlenimi kazalci ln številčnica
(Radium)
Din 59.50
Zahtevajte cenik. B ga vam pošlje zastonj ln poštnin«
prosto
Ljubljana 6
Lastna protokol irana tovarna ur v Švici.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jeram