Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * Iiet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo r Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 43. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo, 23. februarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto n. Pred zasedanjem državnega zbora. Na Dunaju se vrše že dva tedna dolgotrajna posvetovanja, audijence, seje parlamentarnih komisij iz posameznih klubov — pri nas vselej znamenje, da prične skoro delovati parlament. Prihodnja seja je določena za jutri in že vlada vparlamentu samem in v Gosposki ulici na Dunaju pisano, vrveče življenje kakor v čebelnem panju; strankini vodje prihajajo in odhajajo in neštevilni časnikarski poročevalci skušajo čitati v obrazih udeležnikov na konferencah pri Bienerthu, kakšen je »položaj« in kaj je upati prihodnje dni. Nezaupanje, intrige, sovražnost povsod; poslanci ne prihajajo v parlament, da bi delali z vsemi močmi in silami svojega duha za kulturno in gospodarsko povzdigo avstrijskih narodov, temveč da se borijo na nož. Razmere v avstrijskem parlamentu so skrajno nezdrave, ta prva in najuglednejša korporacija je zgubila ves ugled in spoštovanje med volilstvom. Ne vodi nas sovraštvo niti strankarstvo, ako mirne duše pravimo: kriva teh razmer je avstrijska vlada, kriv je centralistično- nemški sistem, ki hoče vse avstrijske narode šiloma podjarmiti nemštvu. Kajti v katerem parlamentu na svetu ima sedmina poslancev tolikšen upliv ko pri nas nemški nacijonalci? Vlada se je tej kliki — pač pa uplive z visokih in najvišjih strani — zapisala z dušo in telesom — in tako je došlo, da diktirajo nemški nacijonalci nemir in boj v Pragi, Gradcu in na Dunaju. Slovani se nič ne veselimo bodočega zasedanja našega parlamenta. Posebno Jugoslovani ne. Videli bodemo tam na' ministerski klopi še vedno naše najhujše nasprotnike; dejstvo, da je Bienerth odstranil Schreinerja, ne vzbuja pri nas nobenega veselja in nobenega zadoščenja. Saj moramo v njem samo videti trik ministerskega predsednika in pa Nemcev samih. Včeraj so še nemško-nacijonalni listi javkali za Schreinerjem, danes že hočejo zbiti iz njegovega odstopa profit: krajanska ministerstva bi se naj za vedno odpravila. Nam Jugoslovanom bi se naj za vedno vzela možnost kontrole po mini-sterstvih glede imenovanj in drugih takih drugod malenkostnih, a pri nas važnih zadev. Slovenski klerikalci so s svojim odporom onemogočili jugoslovanskega ministra rojaka; sedaj bodo pomagali nemškim nacijonalcem za ceno kakega postranskega portfelja to misel za vselej pokopati. Seveda — upanje za spremembo sistema nam še ostane in to je dragocena reč! Ostane nam tudi upanje, da bodo Poljaki pričeli slovansko politiko in se bodo tako daleč spozabili, da bodo gališkim Rusinom dali narodne in človeške pravice. Samo — upanje. In mi lahko svojo narodno in gospodarsko bodočnost gradimo tudi na — upanje. Ako je Bienerth resno mislil, da si je z energično brco ministru Schreinerju olajšal položaj, se zelo moti. Bilo bi gotovo nedosledno od slovanskih politikov, ako bi mu za to skazali tudi najmanjšo uslugo. Saj jim je položaj samo otežil in poslabšal, zlasti navzgor. Lepe besede o »vzdrževanju« države, žrtev za ljudski parlament in »popustljivosti« napram nekulantnim iri ošabnim Slovanom so na Dunaju zelo, zelo v časteh; to kaže nemška jeza, ko sose jih pred Božičem poslužili tudi Slovani. Kakor se vidi, v lastno škodo. Ker je med nami preveč teoretikov in preveč idealistov — pa premalo realnih politikov. Politični odsevi iz Bosne. Iz Sarajeva, meseca februarja. V Bosni in Hercegovini se je razživelo politično gibanje — znamenje, da bodemo kmalu imeli deželni zbor. Vrše se posvetovanja, strankini zbori, objavljajo se protesti in spomenice, pošiljajo depu- tacije na Dunaj in v Pešto — kratkomalo živahno je in politicis na vseh koncih in krajih. Tudi vlada ne spi, temveč menjuje uradnike v centrali in po deželi, da si pripravi tla za volitve. Reči moram, da smo mi v Bosni živeči Slovenci, kakor naše politično življenje v domovini ni na višku, vendar-le še mnenja, da smo doma daleko na boljšem; v sedanjem boju in gibanju v Bosni ne misli nikdo na pomoč narodu, na nova pota h kulturni in gospodarski povzdigi. Bojujejo se med seboj posamezniki in pa duhovništvo vseh treh veroizpovedanj. Med onimi, ki so se lotili prvi dela v tem pra-vcu moramo imenovati škofa Stadlera. Ta si je ustanovil pred kratkim »hrvatsko katoličko zadrugo«, popolnoma konfesijonalno politično stranko Starejša hrvaška politična organizacija »Hrvatska narodna zajednica« mu ni bila po volji, dasi je bila tudi klerikalna. Ali polagala je vendar važnost na narodnostni moment. To ni bilo Stadlerju in — vladi po volji; naskočil je za to zajednico, a ker je ni dobil v roke, si je ustanovil lastno stranko, stoječo na isti podlagi ko na pr. v Nemčiji centrum. Pridružili so se mu mnogi, ki so po svojem poklicu in življenju klerikalci, a tudi mnogi, ki upajo po znanem receptu na stroške vere in svete cerkve priti do časti in premoženja. Zajednico je precej oslabila ta ustanovitev, še bolj pa pregieške njenega vodja dr. Nikola Mandiča, kateri je sprejel mesto upravnega svetnika v madžarski agrarni banki. Kratek čas po ustanovitvi katoličke Udruge so se sešli vodje mohamedancev na posvetovanje glede združitve vseh treh mohamedanskih političnih frakcij. Bile so to mohamedanska narodna organizacija pod vodstvom Ali bega Firdusija, mohamed. napredna stranka pod vodstvom Mešičevim in konečno takozvana »turška« stranka pod vodstvom sarajevskega župana Kuloviča. Druga in zadnja ste se združili v muslimansko samostalno stranko pod vodstvom Kulovičevim, ali pravzaprav Pittnerje-vim, kajti Kulovič je voljno orodje bosanske vlade, ki se bode v deželnem zboru zlasti opirala na mo-hamedance, najkonservativnejši živelj v deželi, iinajoč edino željo: da se jim pusti njihova vera in tlačenje ubogih kmetov. Nova stranka je poslala 8. februarja svoje delegate na Dunaj, da bi ji izprosili pri cesarju pomnoženje mandatov. Rešenju a-grarnega vprašanja, katero je sedaj v Bosni najnujnejše, pa se bodete upirali obe turški stranki in najbrž tudi Stadlerjevci. Politične razmere med Srbi se niso veliko spremenile. Govori se sicer o nekih sporih med vodji v Sarajevem in Mostarju — ali javno ni o tem znano ničesar trdnega. Srbi imajo dve politični organizaciji: srbsko narodno stranko pod vodstvom Gregorija Jeftanoviča, in manjša srbska samostalna stranka pod vodstvom Lazara Dimitrijeviča, tako-zvanega osvoboditelja kmetovi ta stranka nima s srbsko samostalno stranko na Hrvaškem ničesar skupnega; znano je celo, da je imel Dimitrijevič precej ozke zveze z — Nastičem. Kar se tiče naroda samega, tiči vsled slabega šolstva in slabih gmotnih ter socijalnih razmer v popolni politični apatiji in nezavednosti. K volitvam ga bodo gnali frančiškani, pravoslavni popi in turški hodže. Bosanski kmet ve le, da je ali katolik ali pravoslaven ali mohamedan; o nacijonalnosti nima ne pojma. Treba bo še mnogo dela in truda, da se bode v Bosni začelo resno politično življenje, katerega se ne bodo udeleževali le vodje ali posamezni stanovi temveč cel narod, danes žalibože ločen v tri verske tabore. Politična kronika. Glasovi k Schreinerjevem odstopu. »Nemško-nacij. koresp.« piše, da ima odstop dr. Schreinerja osebno in politično stran. Osebno, ker Nemci, kakor jim je bil Schreiner kot minister ljub in drag, tega vendar ne smejo precenjevati, kajti mnogo je naci-jonalnih in taktičnih interesov, ki so že vredni o-sebne žrtve, celo dr. Schreinerja. Politično pa se ne da stvar dovolj natančno preiskovati. Vprašanje je, ali je Bienerth zato odslovil Schreinerja, da bi preprečil prepir v nemškem taboru in pospeševal stremljenje po novi delovni večini ali pa je Schreinerja žrtvoval Čehom in Poljakom na ljubo. V informiranih krogih se trdi, da se vsled Schreinerje-vega odstopa ne spremeni sistem in da ostane Bienerthov kabinet tako dolgo na krmilu, dokler ne omogočijo slovanske stranke (!) zbližanje k Nemcem in določitev stvarnega programa za parlament in upravo. — Ta izjava nam kaže pomen Schrei-nerjevega odstopa jasno dovolj in stavi drugačne »jamrajoče« članke nemškonacij. listov v kaj čudno luč. — Praška »Union« je mnenja, da je hotel Bienerth z brco Schreinerju dokazati svojo dobro voljo za sporazum s Slovansko jednoto. Sicer pa se bode videlo prihodnje dni, dostavlja list, v kolikor so se razmere obrnile na boljše. — »Nar. listy« pišejo: Mi ne vidimo nobene zmage v padcu Schreinerjevem, ker vemo, da ni z njim združen niti začetek preobrata sedanjega sistema in kurza. Bienerth se je otresel nemogočega in neznosnega individua, kateri je njegovo politiko v sedanjem trenutku kompromitiral in motil. — »Slovenec« pravi, da je dosledna, smotrena politika »Slov. jednote« vrgla Schreinerja. Strah pred nemškim »frajzinom« (!) da zginja in da je za nas nekak uspeh odprava nemšk. ministra krajana (!). Hvali »velikopotezno politiko« SLS. Saj ima tudi vzrok za to — uspehi Slovanov na Dunaju so nad vse sijajni! — K atentatu na egiptovsk. ministra predsednika-Javili smo med brzojavkami, da je egipt. ministrski predsednik Butros paša vsled ran po atentatu na njega umrl. K umoru nekoliko podrobnosti: Atentator je bil intimen prijatelj najhujših sovražnikov angleškega režima in je igral veliko ulogo v društvu »Leva«, katero deluje za samostojnostjo zastopnik Gorst svoje mesto, deluje to društvo go-Egipta. Od one dobe, kar je nastopil novi angleški rečnejše ko kedaj poprej. Butrosa, kateri je bil Angležem naklonjen, je ta stranka silovito napadala in blatila; očitali so mu izdajo nad egiptovskim narodom. Butros je namreč istinito že 15let pripadal vsakemu egipčanskemu ministerstvu. Da naši bralci bolje razumejo položaj ob Nilu, moramo omeniti, da je Anglija po odporu Raabi paše proti angleškemu uplivu početkom 80 let Egipt okupirala. Anglija je sicer neizmerno mnogo učinila za gospodarsko povzdigo dežela, v političnih zadevah in v državni upravi pa je vedela tako uveljavljati svol vpliv, da mohamedanci pričakujejo vsak čas anek-sijo. Proti temu pa se bojujejo egipčanski nacionalisti, čijih žrtev je sedaj Angležem prijazni Butros paša. Ta je bil predsednik od 12. novembra 1908. Drobne politične novice. Prusi proti Poljakom. Lvovski »Dziennik Pol-ski« poroča, da hoče Bethmann-Hollweg vložiti v pruskem deželnem zboru zakonski načrt, s katerim namerava omejiti in uničiti delovanje poljskih par-celacijskih bank na Poznanjskem Zakonska predloga o autonomiji za poljske gu-bernije na Ruskem pride prihodnje dni v ruski dumi k razpravi. Grol Aehrenthal v Berlinu. Včeraj se je peljal avstrijski minister za zunanje zadeve na obisk v Berolin. Včerajšnji uvodni članki berlinskih dnevnikov kažejo očito, kako se trudijo v Berlinu odvrniti Aehrenthala od zbližanja z Rusijo. Zanimiva je tudi ta okolščina, da se je priredilo danes in včeraj v Berolinu na počast Aehrenthalu pet gostij. Avstrijsko vohunstvo v Srbiji. Belgrajska »Politika je objavila senzačna odkritja o novem avstr. vojnem agentu v Belgradu. Zalotili so ga v trenutku, ko je fotografiral srbske utrdbe; došel je iz Novega Pazarja. Takrat so ga srbske oblasti izpustile, sedaj pa morajo zahtevati, da se ga iz Belgrada odpravi. Poslanske di}ete v Italiji. Zbornična komisija je sklenila predlagati italjanskemu drž. zboru, da se določijo poslanske dijete na 6 tisoč lir. Dopisi. v Slovensko gledališče v Mariboru. „Revček Andrejček", narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški: rs' Nullerl", spisal Karel Morre, poslov. I. Bedenek, — V nedeljo, 20. tm. se je uprizorila na našem odru ta igra, ki je, dasi stara, vselej vedno zanimiva in lepa. V njej vidimo ono življenje kmetov, oni kmetski ponos imovitih gospodarjev, ki raje puste, da lastni otroci trpe, kakor bi dovolili rodbinske zveze s hlapci, dasi so ti morebiti boljši po srcu in značaju, ko kateri posestniški sin. Vidimo pa tudi ono rak-rano, ki žene toliko delavskih moči v mesta, na deželi pa mora gospodar iskati in iskati, da dobi posle. „Revček Andrejček", J„Matija" in „Janez", so bili ti tipi občinskih siromakov, nekdanji dobri hlapci, ki so pnstili vse svoje moči pri tujem delu, a sedaj morajo iti od hiše do hiše za milodarom; nekateri postanejo celo tatovi, trdeč, da zavidajo roparje po ječah, zakaj ti so vsaj na gorkem in pod streho, nekdanji hiapec pa mora kot ubožček tavati okrog po dežju in mrazu. Igra se je igrala v celoti jako gladko. „Rev-ček Andrejček", je bil zelo dober, le za svojo starost nekoliko preveč gibčen in mladosten. — Jeklen, posestnik in župan, je bil na višku igralca samo v koncu četrtega dejanja; v petem je bil premalo razburjen in žalosten. Zvitorog je pogodil prav dobro mestnega lahkoživca. Pavel, veliki hlapec pri Jeklenu, ki je ljubil njegovo hčer Fra-njico, se tokrat ni tako potrudil, kakor drngekrati. Na nekaterih mestih je bil sicer izvrsten, vendar smo pri njem navajeni še boljšega. Dasi je tako iskreno ljubil Franico, je kazal premalo duševne bolesti, ko jo je oče pognal v viharni noči izpod strehe. Anže. hlapec, je bil v svojem elementu. V prvem dejanju je sicer bil nekako preveč blebetav, tako da bi postajal lahko dolgočasen. A pozneje se je pa dvigal vedno bolj in v petem dejanju je bil pravi tip slaboumnega hlapca. Nosan, občinski berič je i takrat pogodil izborno svojo ulogo. — Krasno je igral intrigant, Grešnik in to posebno v prvem dejanju. Tudi gostilničar Domen je bil dober, tuintam nekoliko pretih. Ana, starejša Jek-lenova hčer in žena Domnova je igrala umetniško. Od nje smo res vajeni izbornih nastopov in nam je tudi to pot pokazala, kaj ume. Mlajša hčer, naša subreta, kateri je občinstvo s ploskanjem in »živio" klici pokazalo, kako jo ljubi, je igrala lahko in elegantno. Posebno dobra je bila v prvem in tretjem dejanja. Vredna je tem bolj priznanja, ker se je morala zelo udobiti v svojo žalostno ulogo, dasi se že v njenem nastopu vidi. da v nji vse živi in kipi veselosti in prešernosti. Dekla Jerica, naša priznana moč, je bila tudi sedaj na mestu, posebno izborno jo je pogodila, ko je silila Anžeta. naj Grešniku navije uro. Dobro je igrala tudi ubožica Nena, Špela in druei. Matija je bil vkljub svoji majhni ulogi izvrsten. Med odmori je igral »Slovanski godbeni klub" krasne komade. Ljudstvo mu je navdušeno ploskalo. Tako nudi naše gledališče dvojni užitek, gledališke pretistave in koncert. Ker kaj druzega. kakor koncert, skoraj ne moremo imenovati, kadar zaigra naš »Slovanski godbeni klub". Kako potrebno je bilo v Mariboru slovensko gledališče, se vidi, da občinstvo rado in v obilem številu pohaja na predstave. Koliko slovenskega denarja ostane v slovenskih rokah, denarja, ki je šel v roke našim najhujšim narodnim sovražnikom. Z dobrimi, lepimi igrami se goji in vzbuja v našem ljudstvu potom zabave narodni čut in narodni ponos. Zato je vsak mariborski Slovenec dolžan podpirati prekoristno »Dramatično društvo". Pristopajte kot člani k društvu, posečajte pridno predstave. 6. sušca t. 1. pa je drugo gostovanje članov iz dež. gledal, v Ljubljani gdč. Thalerjeve in g. Povheta v burki: »Šivilja". a Divji lovec v Ptuju. Zaman smo čakali kritike te tako vrlo uspele igre! Zato naj bo meni dovoljeno napraviti nekaj opazk. — Igra sama na sebi ni bogsigavedi kake vrednosti; posneta je pač iz našega kmetskega življenja. Da pa je nje uprizoritev dosegla na ptujskem odru tak uspeh je pripisovati le tej okolnosti, da so bile glavne uloge v tako spretnih rokah. Višek igre je bil pač, ko je rihtar Zavrtnik zblaznel v krčmi pri Grozdeku. Zavrtnik ni bil le dober, ne bil je dovršen! Mislim, da bi tudi igralec po poklicu ne bil mogel ustvariti kaj boljšega. Nič slabši ni bil Tonček, vaški norček. Samo pokazati se mu je bilo treba in že je bilo občinstvo elektrizovano veselosti. Lisjakov Gašper je bil pravi tip bahatega. gizdavega, a ob enem strahopetega in pre-friganega kmetskega fanta. Vrlo dober je bil Janez, kaj fino je izražal svoja čustva bodisi proti materi, bodisi proti Majdi. Lep je bil prizor pred kovačnico. Ugajal je dobrovoljni oštir Groz-dek. Prizor v gostilni je bil jako živahen. Na svojem mestu sta bila kovač, Sajetov Jure in Tine, zadnji je zlasti ob priliki podoknice pokazal mnogo korajže. Vsi drugi, kakor kmetje Jož, Gaber, Rožman, Eržen, lovci, biriči in pastirček Jnrček so povoljno vršili svojo nalogo. Manj srečno so bile razdeljene ženske uloge. Poznalo se je, da ni bilo skupnih vaj. Majda je bila sicer rutinirana igralka, a videlo se je, da nje veselemu značaju toli resna uloga ne prija. Jako huda je bila Špela, a ljubka Roza; tudi Anka in Maruša sta dobro rešili svoji ulogi. Jako živ je bil prizor na vasi, ter oni v krčmi pri Grozdeku, prizor v 4. dejanju, ko so bila dekleta na počivalu, pa je zaostal za onima. Ker pa pravijo, da je ložje kritikovati nego delati, naj mi cenjene igralke in cenjeni igralci oproste, da sem se drznil kritikovati in naj bodo uverjeni, da v mojem srcu ni bilo zle misli, pač pa vroča želja, da bi vstrajala naša slovenska mladina, naš ponos pri započetem delu. K sklepu naj omenim, da so gledališko dvorano napolnili večinoma tuji gostje, pogrešali pa smo z malimi častnimi izjemami domače občinstvo. Med pavzami je sviral orkester slov. učiteljiščnikov. Mladi so še, a pokazali so ti gospodje, da se z marljivostjo in vstrajnostjo doseže lepih uspehov. Krasen ie bil komad s solom na rog in oni s solom na klarinet. Zavidamo Mariborčane, da razpolagajo s tako vrlim orkestrom, obenem pa ča«tit,amo slov. učiteljiščnikom k nepričakovano dobremu uspehu. —e— Dnevna kronika. v Srbski cerkveni zbor za Ogrsko in Hrvatsko se snide takoj po Veliki Noči. v Cankar pripravlja — kakor poroča »Rdeči Prapor" — novo knjigo »Mojim recenzentom".— Knjiga izide v kratkem. v Stanko Vrazove »Djulabije". Nekateri pesmi iz tega krasnega cikla namerava za letošnjo stoletnico Vrazovega rojstva za mešane zbore uglas-biti znani skladatelj g. F. S. Vilhar. o Hrvatska tehnika v Zagrebu je zdaj vsled darila 200.000 K, ki jih je v ta namen podaril znani rodoljub dr. Juraj Žerjavic, stopila na dnevni red v hrvatskem javnem življenju. Poroča se, da se otvori tehnika že letos decembra. Tam položeni izpiti bodo veljavni tudi za Avstrijo. Štajerske novice. v Pozor zaradi kolka „20/IX/08" ! Kakor znano, je ljubljansko drl pravdništvo proti sklepu dež. sodišča v Ljubljani, s katerim se je konfiskacija narodnega kolka ,.20/lX/08" razveljavila, prijavilo vzklic na graško nadsodišče. Opozarjamo, da raba tega kolKa dotlej ni dovoljena, dokler nadsodišče zadeve ne reši. Toliko v opozoritev, da ne bi imel kdo sitnosti, ker drž. pravdništvo zasle-dnje vse mu naznanjene slnčaje. v O štajercijauskem shodu v Ormožu piše graški »Tagbl.", da se ga je udeležilo — 500 oseb in da je bila resolucija z nezaupnico slov. poslancem — soglasno sprejeta. Človek občuduje ormoške nemškutarje, da imajo po svojem žalostnem porazu minulo nedeljo še toliko — humorja. v Okrajni šolski svet eeljski je v svoji redni seji z dne 21. trn. stavil predloga za na-meščenje učiteljskih služeb v Dobrni, v Draraljah, v Libojah in pri Novi Cerkvi; dobrotnikom šolar-ske kuhinje v Petrovčah, gg. baronu Tuthon-u, veleposestniku J. Jeschounig^-u, tovarnarju M. Sounenberg-n in trgovcn Polancu, se je na predlog ondotnega šolskega vodstva sklenilo izreči zahvalo; priporočale so se prošnje za podelitev starostne doklade in priporočala se je prošnja neke učiteljice za dovoljenje k omožitvi; obravnavala se je prošnja neko šole za uvedenje nerazdeljenega dopoldanskega pouka; vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju deške in dekliške šole v Št Jurju; odobrilo se je več računov krajnih šolskih zakladov;urgirala seje ponovno in odločno rešitev vprašanja glede šolske stavbe za celjsko okolico itd. v Pozor! Volilni imeniki za občinske volitve na Teharjih. katere se bodo vsak čas razpisale so večinoma že dogotovljeni. Volilci bodite previdni in pazite vsak dopoldan in vsak popoldan, kedaj se bo pribil oklic občinskih volitev na črno tablo v občinski hiši — bodisi v pisarni — v veži — ali zunaj! v Okrajna učiteljska konferenca za eeljski okraj se vrši letos dne 4. junija v celjski okoliški šoli. Dozdaj so se te konference vršile skupno s šmarskim okrajem, letos pa se vrše za vsak okraj zase. Pri celjski konferenci se bodo poleg drugih točk dnevnega reda reševala nastopna vprašanja: 1. Kako se naj goje telesne vaje v ljudski šoli? 2. Določitev normalnih zvezkov, kise imajo uvesti na posameznih kategorijah ljudske šole. 3. Kako je mladino praktično navajati k varčnosti ? d »Ich sprecbn tajč", tako pristno germansko se je baje odrezala neka slovenska oseba pri neki razpravi v Celju, ko se jo je vprašalo, kako bo izpovedala. Ali se proda slovenstvo takoj, če se gre k Nemcu v službo? Žalostno bi bilo! d Bralno društvo na Bregu je v svrho razširjenja knjižnice 22. t. m. nabralo pri celjskih Slovencih z nabiralno polo 29 kron. Društvo izreka vsem darovalcem tem potom iskreno zahvalo. Enaka hvala gre tudi vrli gospodični Štefki Mor-novi, katera je z vnemo prevzela težavni posel nabiranja. v Goljufivi cigani. Poroča se nam, da prodajajo po celjski okolici cigani baje stare, izborne italjanske gosli. So pa te gosli v istini slab izdelek iz Češke, katere cigani primerno prebarvajo in potem drago oddajo. v Častna izjava. V št. 130. »Nar. Dn." od ll,/6./09. in v št. 28. »Nar. L." od 17./6./09. smo poročali o nekem dogodka, ki se je baje vršil med kaplanom Ognjeslavom Škamlecem in dekanovim oskrbnikom Pichlerjem v Ljutomeru. Dotičnih trditev na podlagi podrobnejših informacij ne vzdržujem ter jih zato v celem obsegu prekličem in obžalujem, da sem jih objavil in s tem žalil gosp. Ognjeslava Škamleca. Izrecno pa pripomnim, da to izjavo podam neprisiljen in iz popolnoma prostega nagiba. — V. Spindler. v »Planinskega Vestnika" letnika 1907 in 1908. odda brezplačno proti povrnitvi poštnine Franc Černevšek vNoviŠtifti priGor-n j e g r a d u. Kdor se za list zanima, naj se na ta naslov oglasi. d Ustrelil se je v Marnbergu ključavničarski mojster Alojzij Fiirpass. Nabil si je v puško ste-kJenine, krogljic od kolesa in pa sesekanih žreb-ljev, ustrelil se je naravnost v srce in bil takoj mrtev. Zapušča bolno vdovo s 4 otroci. v Vinarski in sadjarski tečaj za učiteljstv. se, kakor že mnogo let sem, vrši tudi letos v marcu in juniju n?. deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Izmed 20 vdeležencev so se letos pripustili k temu. tečaju nastopni slovenski gg. učitelji ozir. nadučitelji: Ulčar iz Kozjega, Zdolšck iz Ozlevasi; Šel iz Zreč, Brinar iz Gotovelj; Ro-šker iz Loke p.Zusmu; Kosi iz Št. Jarja na Ščav-nici in Sel iz Št. Lovrenca na Dr. polju. , d Iz Dramelj. Veselica, katero je priredila tukajšna podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, je uspela nad vse sijajno. Vsi gostilniški prostori so bili prenapoljeni; pogrešali smo pač naše sosede Šentjurčaue. Gospod Miloš Jarnovič je v lepih in jedernatih besedah razložil namen družbe in njenega delovanja. Pridno so segali potem gostje po srečkah in se je nabralo 100 kron in 18 vin., od katerega zneska se je čisti dobiček poslal družbi v Ljubljano. Izrekamo vsem domačinom, kakor tudi našim milim rojakom, kateri bivajo v tujini, za prispevke tem potom prisrčno hvalo. Naš župnik Ogrizek je pa čutil potrebo na prižnici hujskati proti družbi in proti udeležbi na veselici. Rekel je, da naj stariši ne puste svoje mladine pristopati k sprideni Ciril-Metodovi družbi, ker da je še dosti takih, ki se ne dajo zvabiti na njih veselice. Mi Drameljčani pa pravimo, da so take baže ljudje naši narodni nasprotniki in naj se jim zgodi tako, kakor pravi naša pesem: »Črna zemlja naj pogrezne teea kdor odpade." Isti res ni vreden, da ga zemlja nosi, da ga solnce obsije. Pa prišel bode tudi za t« ljudi enkrat plačilni dan! — Podružnica priredi drugo nedeljo po Veliki noči zopet veselico in prosimo že danes naše sosede, da se našemu vabilu takrat gotovo odzovejo. Cirilov. v Šv. Štefan pri Šmarju. V nedeljo 27. tm. se vrši pri g. Jakobu Planinšeku javni gospodar-sko-poučni shod in sicer ob pol eni uri popoldne. Govoril bo g. Jos. Drofenig iz št. Jurja mlekarstvu ter drugi govornik o vinogradništvu. K shodu so vabljeni vsi štefanski gospodarji in gospodinje, posebej vinorejci. d Drobne novice. Trgovcu s posodo . Mv Le-tonji v Mariboru je ukradel 15 letni potepuh Stornig iz Špilfelda iz predalnika 86 kron.; Nadebudnega fanta je vzela sodnija v varstvo. — Za novega vodjo orožniškega poveljstva v Ptuju je nastavljen nadporočnik Thienel: prejšnji vodja Brich je prestavljen v Prago. v Podpora. Ckr. namestništvo v Gradcu je dalo na razpolago še 10 vagonov sena za razdelitev med silotrpeče probivalstvo marib. okr:; glavarstva. a v Akademično društvo »Slovenija" priredi dne 25. tm. javno predavanje v restavraciji Leithner, I. Auerspergg. 6., (prej Mattaloni): Predava dr. Ivan Prijatelj: »Slovenei v 60. letih 8 posebnim ozirom na vlogo dijaštva v našem javnem življenju". Gostje, posebno iz dijaških krogov dobrodošli. Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Redni občni zbor tukajšnje štaj. kmetijske podružnice vršil se je v nedeljo, dne 30. januarja t. 1. v gostilni gospe Kralj ob lepi udeležbi članov. Iz letnega poročila nam je omeniti, da je štela podružnica v minolem letu 60 članov, da je odbor imel dve seji ter da so se vršila tri podučna predavanja. Opravilni zapisnik je štel 120 številk. Podružnica je posredovala za svoje člane pri nabavi 2 plemenskih pincgavskih bikov, 3 plemenskih merjascev, raznih umetnih gnojil, sadnih drevesc, semenja itd. Dobila je podružnica v preteklem letu 1 stroj za rožje drobiti z gepeljnom, 3 tirolske drevesne škropilnice, daroval ji je osrednji odbor 1 travniško brano, podružnica sama pa si je nabavila 2 požiralnikovi cevi. Dohodkov je imela podružnica K 376.44, izdatkov K 362.04, toraj preostanka K 14.40. Računskim pregledovalcem sta bila izvoljena g. Ivan Pučko in g. Alojzij Škorjanec, katera sta svojo nalogo izvršila in je občni zbor računsko poročilo odobril. Za odposlanca k glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe Štajerske ie bil izvoljen načelnik Lovro Petovar. Določila sta se dva predloga za glavno skupščino. Precejšnjo število navzočih članov si je naročilo raznih gospodarskih potrebščin kakor umetna gnojila, vrbove sadike, sadna drevesca itd. Ko je tako občni zbor svoj posel izvršil, je predaval potovalni učitelj Pir-slinger o vinskih boleznih, ki se najdejo pogostoma pri nekih vinih, in kako se dajo te na prav.lahek način odpraviti. Poučeval pa je tudi v ravnanju z vinom sploh ter o drugih času primernih vinogradniških predmetih. Druge slov. dežele. d Nečuven škandal! Sramoto za sramoto si nakapajo slovenski klerikalci. Glasovanje za laško univerzo v Trstu v goriškem deželnem zboru, glasovanje za Nemca proti naprednemu Slovencu v kranjski trgovsko-obrtni zbornici, omogočenje nastavitve nemškutarskega nadnčiteija za slovenski kraj v kranjskem deželnem šolskem svetu itd. itd., kdo bi vam vse to mogel našteti! Izdajalska politika slovenskih klerikalcev gre svojo pot. Kar pa je., storil goriški klerikalni deželni poslanec in dež. odbornik, deželnosodni svetnik in dr. Gregorčičev politični hlapec dr. Stepančič, to pa presega meje. Dne 20. t. m. je zborovala v Gorici laška *Lega". In dr. Stepančič si je menda mislil: če smo si z laškimi liberalci v deželnem zboru tako -\.ta svoji", še bom menda tudi na njihovo zborovanje smel. I# šel je. Slovenec (?) na zborovanje najbolj zagrizenih Lahov. A skupil jo je — in zasluženo! Z „vsiljivcem" in „ščavo" (psovka za Slovence!) so ga vrgli iz dvorane. Kajpak: liberalnim Lahom so slovenski klerikalci dobrodošel privesek samo v deželnem zboru. Sramota za olikanega (?) Slovenca (?), ki si g.e nakopat tako narodno grdobijo! In ta dr. Stepančič je baje predsednik „S 1 o venske čitalnice" v Gorici! Ali res? d „Slovenčevo" 1'razarenje postaja skrajno arzovito. Namesto da bi razložil, zakaj so klerikalni svetniki v kranjski trgovsko-obrtni zbornici glasovali za Nemca proti naprednemu Slovencu, pa z velikim loparjem bije okrog sebe in vlači iz grobov nekdanjo pogodbo slovenskih liberalcev z Nemci. Gospodje, nas zanima sedajnost in Vaše trenutno postopanje, ki je prineslo Nemcem že mnogo onih dobrot nazaj, katere so izgubili za časa liberalno-nemške pogodbe. d „Slovenee" še vedno molči ua razkritje, da je ljubljanski škof Bonaventura si krivično prilastil hranilno knjižico sestre pokojnega pre-lata Rozmana in da je zaradi te goljufije tožen. Na dan, gospodje, z resnico! — Istotako molči ySlovenec" na razkritje, da je ob priliki zadnjih državnozborskih volitev tržaška poštna uprava na zahtevo dr. Šnšteršiča zagrešila eno lumparijo s preiskavo proti poštarju Mazelletu v Gradacn v Belibrajini in z njegovo suspenzijo, ki je zasigu-rala mandat klerikalcu Šukljejn. Ali nimajo gospodje tudi na to težko očitanje nič povedati ? ' d Kranjski deželni odbor priredi letos gospodinjski tečaj za učiteljice v Ljubljani. d Ruski korespondent v Ljubljani. Poroča se., da se nastani sredi marca stalno v Ljubljani : poseben dopisnik ruskih listov, posebej lista ..Russkoje Slovo", za ves slovanski jng. d Umrl je v Trebnjem vrli narodnjak in naprednjak lekarnar Ruprecht. — V Št. Vidu na Dolenjskem pa je umrl nadnčitelj Kremžar. d Volitev v slovenskih trgih na Goriškem za 'deželni zbor, katera volitev je potrebna vsled odstopa poslanca A. Gabrščka, se baje vrši 17. aprila, event ožja volitev 21. aprila. d V Apačah na Koroškem je umrl zavedni Slovenec Anton Wutte, ki je od svoje zgodnje mladosti vedno stal v vrstah narodnih bojevnikov. ————————————————————————————— . Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove »Narodni Dnevnik" velja za avstro-ogrske dežele t celoletno ..... K 25 - polletno......„ 1250 četrtletno.....„ 630 mesečno.....„ 210 Za Nemčijo t celoletno.....K 28'— Za vse druge dežele K 30"—. Naročnina se pošilja naprej. Ifpravnistvo »Narodnega Dnevnika,)' Društvene vesti. a Čebelarska podružnica za Št. Jurij ob Juž. žel. in okolico ima v nedeljo, dne 27. febr. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor pri Rudolfu Dobo-višeku s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vplačevanje udnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Predavanje g. Kurbusa o prvem izletu ter reviziji pri čebelah spomladi. 7. Raznoterosti. Ob jednem se prosi vse cenj. člane, ako bi se ne mogli udeležiti občnega zbora, da pošljejo članarino v prav kratkem času. Ako bi v slučaju ne bil občni zbor ob tej uri sklepčen, se vrši isti euo nro pozneje ob vsakem številu. Prijatelji čebelic ste najvljudneje vabljeni. Odbor. a Iz Dola. Dne 20. L m. so nabrali tukajšnji „pajzl-čani" v gostilni pri Kolenc-u (F. Laznik) 5 K za družbo C. 14. a Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Ruše in okolico vabi k gledališki predstavi, ki se priredi v nedeljo, dne 27. februarja 1910 v gostilni gosp. Antona Novaka v Rušah. Vspored: I. „Dve tašči". Veseloigra v enem dejanju. II. ..Svojeglavneži". Veseloigra v enem dejanju. III. Srečolov. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Obilne udeležbe prosi podružnica. r a Pri nadomestnih volitvah v akad. dr. »Slovenija" dne 19. t. m. se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik: med. Mirko Černič. Podpredsednik: iur.Ivan Sajovic. Tajnik: med. Fran Zupan. Blagajnik: iur. Jurij Štempihar. Gospodar: iur. Jos. Cepuder. Knjižničar: iur. Stanko Virant. Arhivar: iur. Franc Lokar. Namestnika: med. Stanko Rupreht in med. Drago Vidmar. Pregledniki: med. Ivan Rajšp, stud. vet. Fr. Zavrnile in iur. Jos. Gruro. Obrambni vesinik. a Odbor Cir. in Met. podružnice za Gaberje in okolico se celjski ženski in moški podružnici družbe sv. Cir. in Met. za prispevanih 25 kron najprisrčneje zahvaljuje. Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe in originalne velikonočne razglednice. Pričakujemo prav mnogo naročil! a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala odlična rodoljubkinja ga. Dora Bergmanova 16 K 66 vin., nabranih na m&škaradi v Celju. Hvala! V isti namen gdč. Ant. Še.rbeh. učiteljica, Kozje K 10 2. Hvala! a Iz Maribora. Za C. M. D. nabral gospod F. Berlič dne 20. februarja v rNa. domačega konjaka. postne hran. ra«nn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno Sledenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - ==—=== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri C e 1 j n ,LASTNI DONI' Pisarna je v Celju, Rotovike ulice it. 12 ©©© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. ©0® 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 E. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©e©©,© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih ©o©®© Sš3 Ssa S59L Ssa i\Š»l I Edino narodno Kamnoseško podjetje tf Celju. j3| prta južnostajersKa Hattmescšlja Stavbena in nmetna kam-noteika obrt a strojnim ::: obratom. ::: ti Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. Iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje* za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obliajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::*. Brušenje, polivanje in struganje kamena s stroji. 2« J«i»4ai2S«1/a JhubL* Brzo|avl: ,KamnoseSkain- lflQU)in]2p OrttZDa. dustrljska družba cene'. — Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz različnih marmornih vrst granitov In sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. •S* Izdelovanje pohištvenih pložč lz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;; lavanje napisov v iste. ::;