dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 511^10 št. 4/XXIII, julij-avgust 1986 POROČILO O POSLOVANJU IN REZULTATIH POSLOVANJA V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA Proizvodnjo in celotno poslovanje naše delovne organizacije so v prvem pollletju letošnjega leta spremljali številni problemi, katere smo reševali s skrajnimi napori in nekatere uspeli le delno rešiti. Zaradi tega so rezultati skromni, saj sta vrednost in rast ustvarjenega dohodka premajhna ter nam po pokritju vseh obveznosti iz dohodka in po razdelitvi čistega dohodka ne ostane ničesar za akumulacijo. Tak rezultat moramo oceniti kot slab, posebno še v pogojih, ko vsakomesečna inflacija razvrednoti od 5 - 7 % vsa poslovna sredstva in bi pomenilo povečanje poslovnih sredstev in ostanka čistega dohodka v višini inflacije šele vzdrževanje enostavne reprodukcije dela. Ugotavljati moramo torej, da nam realna vrednost poslovnih sredstev pada, kar v danih pogojih z ustvarjenimi prihodki oz. z ostankom čistega dohodka ne moremo nadomeščati. Naše poslovanje in rezultate v letošnjem prvem polletju so spremljali predvsem problemi na področju: - Prodaja naših tkanin se je odvijala na nasičenem domačem trgu, na katerem ni bilo mogoče plasirati vseh kapacitet, ker se je zaradi znanega stanja v pohištveni industriji povpraševanje po tovrstnih tkaninah drastično zmanjšalo. V teh pogojih ni bilo mogoče uveljaviti prodajnih cen, s katerimi bi pokrili vse hitro naraščajoče proizvodne stroške ter druge obremenitve delovne organizacije, ki so v letošnjem letu izredno na-rastle. Tudi pri izvozu naših tkanin, ki smo ga fizično realizirali 650.000 tekočih metrov, kar predstavlja 20 % naše proizvodnje, nismo dosegli primerne prodajne vrednosti zaradi nizkih svetovnih cen, predvsem pa zaradi neustreznega tečaja dinarja, ki je bil v odnosu na tuje valute prevrednoten in tudi zaradi izpada izvoznih stimulacij, ki so se z uveljavitvijo novega deviznega zakona v letu 1986 občutno zmanjšale. Natančen izračun in primerjava med prihodki pri prodaji na domačem trgu, ki tudi niso bili, kot smo že povedali, ugodni, ter pri prodaji na tujem trgu zaradi omenjenih problemov, pokaže, da smo v prvem polletju tega leta zaradi izvoza imeli zmanjšan dohodek za 325 milijonov dinarjev. To zmanjšanje dohodka predstavlja ogromen minus, ki je bistveno vplival na naš poslovni rezultat, saj predstavlja 25 % od skupno doseženega dohodka v obračunskem obdobju. - Proizvodnjo so spremljale tudi velike težave na področju preskrbe s surovinami in drugimi reprodukcijskimi materiali. Eden izmed glavnih vzrokov otežene preskrbe je bila uveljavitev novega deviznega zakona, po katerem izvoznik ni razpolagal niti z minimalnim deležem ustvarjenih deviz, temveč se je plačevanje v inozemstvo opravljalo po prioritetnem vrstnem redu, ki je bil določen z zakonom in je izvoznikom omogočal nakup deviz na deviznem tržišču. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, predvsem velikih obveznosti naše države za plačilo zapadlih anuitet in obresti posojil, na deviznem trgu deviz praktično ni bilo, tako da celo nalogi dani za plačilo v inozemstvo v prvi polovici marca ob koncu julija še niso sprovedeni. Ob takih pogojih so seveda inozemski dobavitelji prenehali dobavljati. Ob taki dinamiki plačil brez vsakršnega vpliva delovne organizacije, ki je devizna sredstva z izvozom ustvarila, so vsakršni resni razgovori z inozemskimi partnerji nemogoči. - Problemi so spremljali tudi oskrbo s surovinami na domačem trgu. Zaradi uvoza osnovnih tekstilnih surovin so imeli enake probleme tudi naši dobavitelji. Predvsem nabava potrebnih barvil in pomožnih tekstilnih sredstev iz uvoza je zožila asortiman v barvni in kvalitetni paleti. K vsemu temu se je pridružila tudi slabša kvaliteta kot posledica neurejenih razmer pri oskrbi in oteženi nabavi rezervnih delov, zaradi česar so strojne kapacitete pri že tako in tako izrabljeni opremi proizvajale slabšo kakovost. Na jugoslovanskem trgu tekstilnih surovin še vedno prevladuje konjuktura in so zato tudi nabavni pogoji v znatnem razkoraku s pogoji, ki jih lahko proizvajalec končnih izdelkov doseže na trgu. Vsi dobavitelji praviloma pogojujejo najkrajši rok plačil in niso pripravljeni na sodelovanje in prevzem del bremen, ki jih mora nositi končni proizvajalec in ki mora v danih pogojih odobravati kupcem najdaljše plačilne roke. Pri visokih obrestih, ki so v letošnjem polletju dosegle kulminacijo, predstavlja to, veliko zmanjšanje likvidnosti in povečevanje stroškov poslovanja. - Naraščajoči stroški poslovanja in zmanjšan rezultat, predvsem pa odsotnost ostanka čistega dohodka za povečevanje poslovnih sredstev so povzročili naraščajočo nelikvidnost delovne organizacije. Podražitve surovin, energije in uslug, naraščajoče obrestne mere, naraščajoče obveznosti za finansiranje splošne in skupne porabe in ne nazadnje povečanje osebnih dohodkov, s katerimi smo morali vsaj delno kompenzirati padec življenjskega standarda delavcev, so vsakomesečno zahtevali več sredstev, katere je delovna organizacija oskrbovala s kratkoročnimi likvidnostnimi krediti po najvišji obrestnih merah, ki so dosegle tudi 84 % stopnjo. Skupni kratkoročni krediti, v katerih so vključeni tudi krediti za pripravo blaga za izvoz in krediti za izvoženo blago, so se od januarja tega leta, v katerem so znašali 540 milijonov, povečali ob koncu julija na 1.070 milijonov din. V tem polletnem obdobju smo torej morali za ohranitev likvidnosti povečati kratkoročne kredite za 100%. Kot rezultat tega smo v tem obdobju plačali 370 milijonov dinarjev obresti, kar je direktno zmanjšalo dohodek delovne organizacije za 28 %. - Bistveno zmanjšan dohodek je tudi zaradi obračunanih tečajnih razlik. Te tečajne razlike so nastale v času koriščenja inozemskega finančnega kredita od njihovega najema do poplačila. Od skupno prevzetega ino-kredita v letu 1984 v višini 19,200.000 Asch ter v letu 1985 tudi 19,200.000 Asch imamo na dan 30. 6. tega leta še nevrnjenih anuitet 12,750.000 Asch. Tečajna razlika je razlika v višini dinarskega tečaja na dan najetja kredita ter na dan plačila oziroma vračila kredita oz. njegove anuitete. Obračunana tečajna razlika za ta dva kredita na dan 30. 6. znaša 130 milijonov dinarjev, kar nam je ponovno zmanjšalo dohodek za nekaj več kot 10 %. Ob tem pa moramo ugotoviti, da smo ta dva ino-kredita morali dajeti predvsem zaradi sistemsko neurejenih razmer na jugoslovanskem tržišču surovin, saj smo z njimi kupili osnovno surovino za dobavitelja Ohis Skopje, ki nam je iz nje izdelal akrilno vlakno. Normalno bi seveda bilo, da bi si naš dobavitelj surovine za svojo proizvodnjo oskrbel sam, posebno še, ker smo v preteklih letih z našimi dobavitelji združevali devizna sredstva, s katerimi so nabavljali svoje osnovne surovine, vendar zaradi monopolnega položaja takega sporazuma ni bilo možno doseči niti ne preko organov Gospodarske zbornice, v katerih naj bi se predvsem reševali problemi take narave. - Velik problem v letošnjem prvem polletju so predstavljali naši osebni dohodki. Leto 1986 smo začeli z izredno nizkimi osebnimi dohodki, ki so zmanjšali standard delavcev do kritične meje. Posledice tega so se kazale predvsem v tem, da ni bilo mogoče usmerjati nagrajevanja dela na osnovi rezultatov, kar je povzročilo pri delavcih nezadovoljstvo, predvsem pa je zmanjšalo interes za kakovostno delo. Sledile so številne odpovedi delovnega razmerja, med drugimi tudi odpovedi mladih perspektivnih strokovnjakov, v katerih razvoj je delovna organizacija vlagala znatna sredstva. Da bi zaustavili tako situacijo ter zadržali delavce v delovni organizaciji, smo povečali osebne dohodke delno tudi s sredstvi, ki niso bila rezultat tekočega dela, temveč so ta povišanja osebnih dohodkov povzročila padec oz. izpad sredstev ostanka čistega dohodka za ohranitev oz. povečanje materialne osnove dela. Povprečna neto višina osebnega dohodka na zaposlenega delavca znaša v prvih šestih mesecih tega leta 79.000 dinarjev, kar je v primerjavi na enako obdobje lanskega leta za 105 % več, vendar je še vedno za 13% manjši od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije. Če upoštevamo objektivne razloge, ki so bistveno zmanjšali naš dohodek, tu predvsem lahko štejemo zmanjšani dohodek zaradi izvoza in tečajne razlike, potem bi z rezultati našega dela doseženi dohodek v letošnjem prvem polletju znašal približno 1,780.000.000, kar predstavlja v odnosu na lansko leto 113% rast in ne le 59 %-no, katero smo v letošnjem prvem polletju dejansko dosegli. Upoštevajoč dejanski rezultat našega dela, ki ga lahko podkrepimo tudi s podatkom o doseženi realizaciji fizične proizvodnje in doseženi produktivnosti, lahko trdimo, da je višina izplačanih akontacij osebnih dohodkov za letošnje prvo polletje sorazmerna doseženim rezultatom. Proizvodnja preje v TOZD-u Predilnica v Laškem je dosegla 567 ton, kar je za 1,7 % več kot je bilo z letnim planom predvideno, proizvodnja tkanin pa je bila realizirana v količinah 3,300.000 tekočih metrov oz. 4,600.000 m4, kar je v odnosu na letošnji plan za 3,5 % več v odnosu na lanskoletno realizirano količino pa približno 5 % manj, vendar moramo upoštevati spremembo v asorti- manu. V letošnjem letu smo proizvajali po votku gostejše tkanine. Podatek o produktivnosti, če jo merimo s količino izdelanih metrov na zaposlenega delavca, nam prav tako zaradi spremembe asortimana tkanin kaže 2,5 %-no znižanje. Produktivnost, merjena v zatkanih votkih, pa kaže 0,7 %-no rast. Tudi podatek o realizaciji tkanin na trg kaže ugoden indeks in sicer je 100 na planirano realizacijo letošnjega prvega polletja. Doseženi finančni rezultati vsekakor niso sorazmerni vloženemu delu, ker so se učinki zmanjšali zaradi objektivnih pogojev poslovanja, ki so se v letošnjem letu izredno zaostrili delno kot posledica splošne gospodarske situacije, delno pa kot posledica nenadne gospodarske krize, v katero je zapadla pohištvena industrija Jugoslavije kot naš poslovni partner in kupec več kot 70 % naše proizvodnje. Seveda pa moramo ob tem ugotoviti tudi nekatere naše notranje slabosti, ki se kažejo v poslabšani kvaliteti dela in kvaliteti končnega izdelka, v pomanjkljivem informativnem sistemu, ki je zaostal delno zaradi zamenjave računalniške opreme, delno pa tudi zaradi kadrovskih problemov; nadalje s sistemom našega planiranja nismo zadovoljivo rešili problemov pravočasne in kvalitetne oskrbe kakor tudi ne hitrejšega pretoka materiala skozi proizvodni proces. Pojavljajo se zastoji zaradi neusklajenih kapacitet in ozkih grl; kot posledica tega pa je kopičenje polizdelkov tako v preji kot v surovih tkaninah. Zaloge polizdelkov nam vežejo preko 800 milijonov din, kar je več od vrednosti surovin in od vrednosti gotovih izdelkov. Poleg tega imamo slabosti in pomanjkljivosti čisto na strateškem razvojnem področju, predvsem prepočasi realiziramo našo s srednjeročnim programom predvideno preorientacijo proizvodnega programa v tem smislu, da izboljšamo kvaliteto asortimana ter trgu ponudimo zahtevnejše ter po namenu z ustreznimi lastnostmi oplemenitene tkanine. Neorganizirana in preslaba marketinška služba ne daje dovolj konkretnih usmeritev za nadaljnji razvoj programa, zaradi česar je onemogočeno tudi planiranje za daljše obdobje. Na področju nagrajevanja lahko ugotavljamo, da nismo uspeli vključiti v sistem taka merila in osnove, ki bi nagrajevala dejansko prizadevnost In dosežene rezultate. To trditev le'-nko podkrepimo z dejstvom, da smo v letošnjem prvem polletju poslabšali kakovost končnega izdelka, saj imamo od skupno izdelanih metrov 7 % slabše kakovosti ali izgube 1,15% od celotne realizacije, pri tem pa se je kakovost surovin v odnosu na preteklo leto izboljšala. V letu 1985 je bilo količinskih popustov zaradi slabih surovin 2,52 %, letos pa 1,88 %. Torej, podatki govore, da smo poslabšali kakovost našega dela, čeprav smo prav v letošnjem letu bistveno povečali stimulacijo za kakovost opravljenega dela in sicer od povprečno 5 % na povprečno 26 % od skupnih osebnih prejemkov. Predvsem v ugotovljenih pomanjkljivostih znotraj naše delovne organizacije moramo iskati rešitve za naprej. Slabše pogoje gospodarjenja, ki izvirajo iz vsesplošne jugoslovanske krize, moramo vzeti kot dano dejstvo zavedajoč se, da imajo vse notranje pomanjkljivosti in napake v takih pogojih še hujše posledice kot sicer. Naše naloge za naprej so dolgoročnega in kratkoročnega značaja. Med dolgoročne vsekakor spada temeljita analiza in ocena naše organiziranosti in uspešnosti poslovanja ter na osnovi tega postavitev novih rešitev in metod dela, da bi dosegli večje proizvodne učinke, zmanjšali stroške, povečali donosnost in izboljšali učinkovitost dela. Z ozirom na to, da imamo v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja že opravljeno ter izdelano tudi že zasnovo nalog za bodoče delo na osnovi te analize in ugotovljenih pomanjkljivosti, bomo lahko sorazmerno hitro pristopili k sistematičnemu razreševanju naših problemov, s katerimi želimo razrešiti celotni kompleks organizacijskih, kadrovskih in drugih nalog. TO MORAMO.. Ob obravnavi poročila o poslovanju in doseženih poslovnih rezultatih v prvem polletju letošnjega leta smo ugotovili, da je doseženi finančni rezultat slab. Z njim nismo bili zadovoljni, še manj pa smo bili zadovoljni z osebnimi dohodki v tem obdobju, predvsem še, ko smo ugotovili, da smo dosegli oz. presegli planirano proizvodnjo in jo tudi v celoti prodali. Po temeljiti tržni analizi ter analizi možnosti oskrbe s surovinami in drugimi repromateriali smo prišli do zaključka, da je mogoče v zadnjih štirih mesecih povečati obseg fizične proizvod- nje, produktivnost in finančni rezultat, kljub neugodnim gospodarskim razmeram. Za dosego tega cilja pa bomo morali intenzivneje izkoriščati razpoložljivi delovni čas in sredstva za delo, predvsem pa bomo morali izboljšati našo delovno zavest in medsebojne odnose. Zato so delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli predlog ukrepov in sicer: - V zadnjih štirih mesecih moramo izdelati skupno 2,075.800 tekočih metrov tkanin, s čimer bomo dosegli z letnim planom planirani obseg proizvodnje. Proizvodnja tkanin je prilagojena potrebam tržišča, kjer je upoštevana tudi sprememba v asortimentu tkanin - več ploskih tkanin, pliš in zankaste pletenine, manj pa pliš tkanin. - Načrtovani obseg proizvodnje moramo doseči z 970 zaposlenimi v TOZD in DSSS v Ljubljani. S tem povečujemo fizično produktivnost napram doseženi v prvem polletju za 3 %. - Izboljšati kakovost tkanin, tako da zmanjšamo odstotek vrednosti popustov in bonifikacij za desetino in znese lahko le 1,5 % od brutto vrednosti proizvodnje. - 1,570.000 tekočih metrov ali 76 % od celotne proizvodnje plasirati na domačem trgu, 505.000 tekočih metrov ali 24 % od celotne proizvodnje pa v izvoz. - Z realizacijo proizvodnje v takem obsegu in s prodajo le-te bi ustvarili 1.180,000.000 dohodka. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka in razdelitvi čistega dohodka ostane prostih sredstev poslovnega sklada v višini 145,000.000 din. - Poleg redne proizvodnje je mogoče z uslugami na trenutno nepolno angažiranih osnovnih sredstvih znatno izboljšati naš dohodek. Od 1.10.1986 dalje je potrebno v polnih treh izmenah izkoristiti kapacitete za barvanje preje in sukanje, v polnih dveh izmenah pa proste kapacitete na stroju za sušenje in raztezanje tkanin ter parilnik. Ob sprejemanju in analizi operativnih mesečnih planov bomo posebej analizirali zasedenost teh kapacitet. Za realizacijo te naloge je direktno odgovoren direktor TOZD Proizvodnja tkanin. - Stalno vsakomesečno je potrebno spremljati rast direktnih stroškov po posameznih artiklih ter ugotavljati njihovo donosnost. Iz operativnega plana je potrebno izključiti vse tiste artikle, ki ne nosijo minimalne 6-8 % akumulacije, pri tem pa zagotoviti zasedenost kapacitet po tem programu. - V okviru srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije je potrebno realizirati načrtovani razvoj, posebno pa še načrtovati poslovno politiko za leto 1987. Pri tem je potrebno realno oceniti potrebe tržišča, pohištvene industrije, industrije prometnih sredstev in druge porabnike. Analiza tržnih možnosti mora temeljito analizirati naše izvozne načrte ter razvijati tak program, ki bo optimalno zapolnil razpoložljive kapacitete in zagotovil normalen poslovni rezultat. - Pri realizaciji izvoznih nalogov se uvede dodatna stimulacija, s katero želimo izboljšati slabšo izvozno kakovost povprečno na 15 %. - Za vse delavce delovne organizacije se uvede še dodatno merilo za ugotavljanje kakovosti opravljenega dela. Merilo za to je vrednostni odstotek popustov 1,5 % od celotne realizacije proizvodnje in se mesečno ugotavlja. - V primeru organizacijskih težav in ko so potrebni dodatni napori in delo za čimboljši izkoristek naših zmogljivosti, je možno dodatno stimulativno nagrajevanje. - Do 1. 10. 1986 opraviti revizijo vseh količinskih norm v DO, po katerih bo doseženo njihovo normalno preseganje (10 %). - S pozitivno motivacijo vplivati na zmanjšanje odhoda dobrih delavcev. - Izboljšati moramo delovno disciplino in dosledno uporabljati sankcije proti kršitvam. Delavec, ki je prejel pismeno opozorilo, v tistem mesecu ni opravičen do stimulacije za kakovost opravljenega dela (8. člen pravilnika o ugotavljanju in nagrajevanju kakovosti opravljenega dela). Zoper vse delavce, ki kršijo delovne obveznosti je treba uvesti postopek za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti in po potrebi tudi odstraniti z dela ali iz delovne organizacije (suspenz). Proti delavcu, ki ne prijavi kršitve delovne obveznosti, bo uveden disciplinski postopek. - Za uspešno realizacijo plana in nalog moramo pridobiti dovolj sposobnega visokostro-kovnega kadra. Za pridobitev le-teh pa je potrebno zagotoviti dovolj visok stalni in stimulativni del osebnega dohodka. - Glavne naloge za vodilni in poslovodni kader v zvezi s tem programom so: - realizacija načrtovane proizvodnje in prodaje, - realizacija nmačrtovanega izvoza, predvsem izvoza po kooperacijskih pogodbah, najracionalnejša izraba poslovnih sredstev ter v zvezi s tem naje-konomičnejša višina zalog surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov, s posebnim poudarkom na količini nedokončane proizvodnje, - zagotavljanje po tem programu predvidenih osebnih dohodkov in ustvarjanje predvidene akumulacije, V celoti s svojim delom ne moremo biti zadovoljni, saj več kot za enkrat prekoračujemo izgube zaradi kakovosti izdelkov. Seveda je slika boljša, če ne upoštevamo komercialnih nižanj, ki so nastala zaradi trenutno specifičnih vzrokov. Glavni vzrok za tovrstna nižanja so: - na osnovi teh meril se mora ocenjevati delovno uspešnost vodilnih in vodstvenih delavcev ter v primeru neuspešnosti dosledno uporabiti določbe pravilnika o ugotavljanju in nagrajevanju kakovosti opravljenega dela. Z doslednim izvajanjem vseh sprejetih ukrepov bo mogoče doseči planirani dohodek, ki pa je tudi pogoj za povečanje osebnih dohodkov in stimulacije. Milka Klobučar - nekakovostnemu blagu od izvoznih naročil, ki tudi sicer po dezenu in barvi ne ustreza domačemu trgu, je potrebno, da bi ga kljub temu prodali, dodatno znižati ceno; - kupcem, ki jim zaradi pomanjkanja naših kapacitet ali pomanjkanja določenih surovin, KAKOVOST NAŠIH IZDELKOV Pretekla je polovica leta, ko delamo obračune svojega dela, jih primerjamo na zastavljene cilje, to je na letne plane in primerjamo, če smo s svojimi uspehi zadovoljni. Tudi kakovost izdelkov vsako leto planiramo. Spremljamo in primerjamo ustvarjene rezultate s planiranimi in na podlagi podrobnejših analiz sprejemamo nove ukrepe. Namen je v tem, da bi čimbolj izboljšali stanje in kakovost obdržali v mejah, ki smo si jih postavili z letnim planom. Popolnoma brez številk ne gre, pa si zato poglejmo sliko našega polletnega dela: ustvarjeno planirano l.-VI. indeks l.-lll. Popusti: metri s popustom količinski % 238.000 7 6,5 107,7 117 vrednost pop. din vrednostni % 61,500.000 1,15 0,98 117,3 114 Bonifikacije: vrednosti din vrednostni % 29,000.000 0,54 0,58 93 90 Komercialna nižanja: din vrednostni % 177,500.000 3,33 0,50 666 1058 Skupne izgube: din vrednostni % 268,000.000 5,03 2,31 217,8 334 nismo mogli pravočasno izdelati naročene količine, smo izdo-bavili blago v kasnejšem obdobju, ko smo že med tem zvišali cene izdelkom. Razlika med staro in novo ceno gre na račun komercialnih nižanj; - poraba nekaterih surovin, ki dalj časa ležijo na zalogi in s tem izdelava starejših artiklov, za katere veljajo še stare cene, gre prav tako na komercialna nižanja; - nižanje cene krajšim kosom in posameznim kosom, ki tudi sicer niso kakovostno izdelani; Če primerjamo podatke brez komercialnih nižanj, torej tiste, ki so odvisni dejansko le od našega dela, vidimo, da smo popuste v primerjavi na prvo tromesečje zmanjšali količinsko za dobrih 9 %, a so še vedno za skoraj 8 % nad planiranimi. Vrednostno pa so še narastli, v primerjavi na prvo tromesečje, za dobre 3 %. Bonifikacij je bilo manj od predvidevanj za 7 %, vendar so v primerjavi na prvo tromesečje v porastu. Ugotavljamo, da se bonifikacije gibljejo odvisno od popustov. Več jih je, kadar se popusti zmanjšujejo in obratno. Ko smo iskali vzroke za tako, lahko rečemo, slabo stanje pri kakovosti našega blaga, smo prišli do nekaterih ugotovitev, ki so izrazitejše: - Kolekcija naših izdelkov za leto 1986 sestoji iz zahtevnejših artiklov v pogledu izdelave in v pogledu vgrajenih surovin; - velike količine blaga z napako nastanejo pri kosovnem barvanju. Prav tako pa na tej fazi tudi prihaja do izmeta celih partij, ker barvni toni preveč odstopajo od zahtevane barve; - pogoste menjave artiklov povzročajo ob utekanju več slabe kakovosti; - veliko popustov nastane zaradi prevelikega števila drobnih napak v blagu in s tem prevelikega števila bonifikacij, tako da blago ne more biti ocenjeno v I. kakovostni razred; - pogosto prihaja do dolgih napak in do ponavljajočih napak, ker se bodisi napaka prezre oziroma slabo odpravi in pride do ponovitve ali večkratnih ponovitev; - blago vsebuje napake, nastale zaradi transporta in zaradi neustreznega skladiščenja kot so madeži, gube, zmečkanine in podobno. Še bi lahko naštevali, vendar ostanimo le pri poglavitnih vzrokih za nastajanje slabe kakovosti. Iz naštetih vzrokov vidimo, da je nekaj takih, kjer vsaj v bližnji prihodnosti ne moremo računati na bistvene spremembe. Dokler bomo delali za znanega kupca in dokler bodo zahteve trga tako pestre, ni za pričakovati, da bi skrčili našo kolekcijo in artikle menjavali manj pogosto. Sama kakovost tudi ne kaže, da je pretirano slaba, saj nam grobi podatki kažejo, da so se popusti zaradi nekakovostnih surovin, neenakomernega materiala in pomešanega materiala, v primerjavi na leto 1985, zmanjšali za 25%. Lani je odpadlo na material 2,52 % popustov, v letošnjih šestih mesecih pa le 1,88 %. Ocenjujemo, da nam nov način nagrajevanja za kakovost tudi ni prinesel kakšnih bistvenih izboljšanj kakovosti izdelkov. Analizirali smo nekaj pliš-artiklov, ki so bili v proizvodnji celo lansko leto in prvo polletje letošnjega leta, ko je v veljavi nov pravilnik. Ko smo primerjali popuste, smo ugotovili, da se je pri četrtini artiklov stanje izboljšalo, pri četrtini je ostalo nespremenjeno. Pri preostalem večjem delu artiklov se je gledano v celoti stanje izboljšalo, narasli pa so popusti zaradi napak oddelka, torej strojne ali osebne napake, ki bi se prav zaradi novega pravilnika za nagrajevanje, morale zmanjšati, pa se niso. V bodoče mislimo, daje najpomembnejše v veliki meri spremeniti našo delovno disciplino. Močno je potrebno povečati nadzor nad stroji, ki mora biti nepreki- njen, torej stalen. Najmanjši trenutek brez nadzora v tehnološkem postopku lahko povzroči manjše ali večje nepopravljive napake na izdelku. Napačno delovanje v tehnološkem postopku moramo opaziti že v samem začetku, ko do napake še ni prišlo. Delovati moramo torej preventivno, kar velja za vse in vsakega posameznika. Delo mora potekati točno po tehnoloških predpisih, oplemeniteno s prijemi in ukrepi, pridobljenimi v praksi. Ni namreč priporočljivo slepo se ravnati po predpisih, sploh nedopustno pa se je prepustiti delu »na pamet«, tako »čez palec«, kot radi rečemo. Mnoge reklamacije naših kup- Kot vsako leto ko odidemo na kolektivni dopust so tudi letos v tovarni ostali delavci TOZD-a C, da so v sodelovanju s številnimi zunanjimi sodelavci opravili vzdrževalna in remontna dela, da bi stroji in instalacije nemoteno delovali do prihodnjega kolektivnega dopusta. Vsa dela so bila planirana z letnim planom remontov, s tem, da smo morali določene stvari vključiti v delo med samim delom. Oglejmo si, kaj je bilo narejeno: - remont parnega kotla BKG 100, obzidava kurišča, notranji pregled od IRK, cev nam dajo vedeti, da se naš proizvodni proces ne konča pri zadnjem Istroju v apreturi. Slabo kakovost povzročamo tudi pri navijanju v adjustirnici, pakiranju, transportu v skladišče in pri samem skladiščenju. S prizadevanjem vseh, nam mora uspeti kakovost naših izdelkov dvigniti na višjo raven. Ne samo zaradi manjših izgub in večjega dohodka temveč predvsem zaradi lažjega plasmaja na domače in tuje tržišče. S tem bodo postali naši izdelki na tržišču poznani, bolj iskani, to pa je pogoj za normalno zasedenost naših zmogljivosti in dober poslovni uspeh. Bogdan REISP - notranji pregled in tlačni preizkus toplotnega akumulatorja, - popravilo dimnika, pleskanje in zamenjava strelovodne naprave - pregled in meritve v transformatorski postaji na visoko in nizko napetostnih napravah, - pregled kompenzacijskih naprav, - pregled elektroinstalacij od trafo postaje do oddelkov in v oddelkih, - zamenjano je bilo preko 800 kom žarnic in 500 kom štarterjev, - pregled elektromotorjev, zamenjava ležajev, pregled stikal in DELO V ČASU KOLEKTIVNEGA DOPUSTA f' Kljub zelo pestremu in strokovno zelo zahtevnemu delu, tako naših kot zunanjih sodelavcev moramo povedati, da je bilo delo pravočasno in kvalitetno opravljeno in da pri delu ni bilo nobene manjše ali večje nesreče. Prav tako ni bilo nobene kritične situacije po vprašanju požarne varnosti. Za vestno in strokovno opravljeno delo zaslužijo vsi, ki so v času koletivnega dopusta delali, vso pohvalo. Ivan TEKAVEC ZAKON IN PREDPISI O OBLIKOVANJU IN DRUŽBENI KONTROLI CEN avtomatike na tistih strojih, ki bi s svojim zastojem povzročali večje motnje v tehnološkem procesu, - remonti dvigal v barvarni, 1T, 3T in pleskanje vseh tovornih dvigal, - čiščenje, mazanje in zamenjava eliminatorjev v klima napravah, - pregled toplotnih in vodovodnih instalacij, tesnenje ventilov in črpalk, - čiščenje posode za kompri-miran zrak in premaz z notranje strani z epoksi prevleko, - popravilo tlakov v oddelkih, - beljenje hodnikov, sanitarij, instalacij, obnova transportnih poti, - popravilo poškodovanega asfaltnega tlaka - čiščenje kanalizacije in pose-dalnega bazena za tehnološko vodo. Zakon o sistemu družbene kontrole cen iz leta 1984 ureja temeljna razmerja pri oblikovanju cen proizvodov in storitev ter sistem družbene kontrole cen, ki je v uporabi na celotnem jugoslovanskem trgu. Z izdajo »zakona« je ustvarjena podlaga za uresničevanje ustavne opredelitve o pravicah delavcev v organizacijah združenega dela, da sami oblikujejo cene za svoje proizvode in storitve. Pri tem izhajajo iz odnosov medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti z delavci v drugih organizacijah združenega dela oz. v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Z »zakonom« je opredeljena tudi družbena kontrola cen. Zakon sprejema koncept samoupravne družbene kontrole cen, v katerem so izvajalci delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih. Delavci v združenem delu izvajajo družbeno kontrolo cen: - z določanjem politike cen temeljne organizacije združenega dela, - z določanjem postopkov za oblikovanje cen svojih proizvodov ter pravic in dolžnosti organov upravljanja v postopku oblikovanja cen, - z določanjem osnov za oblikovanje cen svojih proizvodov, - s spremljanjem proizvodnje, izvajanje medsebojnih pravil in obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih ali dolgoročnih pogodbah, kazalcev, ki so osnova za oblikovanje cen, - s spoznavanjem vpliva oblikovanih cen na plasma proizvodov na trgu ter na rezultate poslovanja. Pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih pa izvajajo družbeno kontrolo cen: - z ustreznimi ukrepi ekonomske politike, s katerimi vplivajo na ponudbo in povpraševanje, - z določanjem skupnih elementov za oblikovanje cen določenih proizvodov in storitev (n.pr. prehrambenih proizvodov), - z določanjem zaščitnih cen osnovnim kmetijskim pridelkom, - izjemoma, z ukrepi neposredne kontrole cen. Vse organizacije združenega dela so dolžne s samoupravnim splošnim aktom določiti postopek in osnove za oblikovanje cen. Ta akt mora opredeljevati: - postopek oblikovanja cen, - pravice in dolžnosti organov upravljanja organizacije združenega dela glede oblikovanja cen ter - način obveščanja delavcev o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje cen. Za objavljanje strokovnih, analitičnih in upravnih zadev s področja družbene kontrole cen so v družbenopolitičnih skupnostih ustanovljeni novi organi za cene (Zavodi za cene). Njihova vloga, pristojnost in pooblastila v sistemu družbene kontrole cen se nanašajo zlasti na: - spremljanje in analiziranje gibanja cen, - analiziranje stanja in odnosov na trgu ter spoznavanje delovanja ekonomske politike na gibanje cen, - pripravljanje osnov za določanje ukrepov ekonomske politike, kot tudi ukrepov ter aktivnosti za njihovo izvajanje, - predlaganje ukrepov neposredne kontrole cen in izvajanje tistih ukrepov, za katere so ti organi pooblaščeni. V času, ko pišem ta sestavek, je po veljavnih predpisih vrsta industrijskih proizvodov, za katere velja »Odlok o obveznem poprejšnjem obveščanju Zveznega zavoda za cene o spremembi cen« in sicer 120 dni pred začetkom uporabe cen. Nekaj manj je proizvodov, za katere velja »Odlok o dajanju soglasja k cenam«, prav tako je le nekaj proizvodov, za katere velja »Odlok o vrnitvi cen« na raven februarja 1986. Naši proizvodi - tkanine volnenega tipa niso zajete v nobenem teh odlokov, torej zanje trenutno ne velja noben ukrep dručbene kontrole cen v družbenopolitičnih skupnostih, velja pa Zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen ter določitve iz našega internega akta - Samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen. Marjana GREGORČIČ Izvoz ploskih tkanin bo realiziran v glavnem za kupce IKEA Švedska, Friss Danska in Gittel ZRN. Večji izvoz ploskih tkanin verjetno še nekaj časa ne bo možen zaradi carinskih dajatev v skoraj vseh državah ali pa zaradi uvoznih kontingentov. Na tujih trgih opažamo povpraševanje po ploskih tkaninah z večjim deležem bombažne oz. volnene preje, ki pa je pri nas zaradi težav z oskrbo zelo minimalno zastopana. Zankasta pletenina III. kvartal IV. kvartal Skupaj proizvodnja po planu plasma za domači trg 65.700 t.m. 65.700 t.rri. 82.000 t.m. 82.000 t.m. 147.700 t.m. 147.000 t.m. Celotna proizvodnja zankaste pletenine je prodana Jugoplastiki, ki nastopa kot kooperant Crvene zastave v projektu Jugo-Amerika. Tu so naročila celo večja od proizvodnih zmogljivosti. Plan proizvodnje pliš pletenin III. kvartal IV. kvartal Skupaj 114.000 t.m. 142.400 t.m. 256.800 t.m. 60.000 t.m. 60.000 t.m. 120.000 t.m. domači trg 54.400 t.m. 82.400 t.m. 136.800 t.m. Plasman v izvozu je namenjen po sprejetih naročilih za kupce v Angliji. Sprejeli bi lahko še dodatna naročila, vendar nam naš program to ne dopušča. Prodaja na domačem trgu trenutno ni pokrita za količine namenjene domačem tržišču. Vendar je realizacija prodaje ustreznega asortimana, ki je pogojen na odgovarjajoče surovine (predvsem barve v malon preji), izvedljiva. Plan proizvodnje pliš tkanin lil. kvartal IV. kvartal Skupaj 673.300 t.m. 838.400 t.m. 1.511.700 t.m. 360.000 t.m. 360.000 t.m. 720.000 t.m. domači trg 180.000 t.m. 180.000 t.m. 360.000 t.m. PREDVIDEVANJA IN NAČRTI O PRODAJI IZDELKOV V II. POLLETJU 1986 Prvo polletje je za nami in prav gotovo bo eden izmed bistvenih pokazateljev naše celotne uspešnosti čimboljši plasman naših izdelkov v drugem polletju. Še enkrat se ozrimo, kako je potekala prodaja v I. polletju. Ocenimo lahko, daje bila celotna proizvodnja prodana, to je 3.405.000 t.m., poleg tega pa se je zmanjšala zaloga gotovih izdelkov za cca 90.000 t.m.. 1.1.1986 je znašala zaloga 812.000 t.m., 30. 6. 1986 pa 720.000 t.m.. Od celotne prodaje je bilo v I. polletju prodano na tuja tržišča 643.000 t.m., od tega 90 % v pliš tkaninah in pleteninah, kar predstavlja zaostajanje za danimi cilji v letnem planu za 9 %. Največji kupci so bili: na Švedskem - 210.000 t.m, v Avstraliji - 138.000 t.m. in Angliji - 73.000 t.m. Pomanjkanje surovin za izdelavo surovo pletenega plišaje privedlo do zmanjšane prodaje v Anglijo in istočasno neuresničitve zastavljenih planskih ciljev. V kakšnem obsegu in na kakšen način bo potekala prodaja naših izdelkov v drugem polletju? Ker smo še v sredini III. kvartala tega leta, lahko podamo dokaj točno oceno za to obdobje in do konca letošnjega leta. Po planu naj bi proizvedli ploskih tkanin v: za domači trg za izvoz III. kvartalu 455.000 t.m. 425.000 t.m. 30.000 t.m. IV. kvartalu 567 200 t.m. 537.200 t.m. 30.000 t.m. Skupaj: 1.022.600 t.m. 962.600 t.m. 60.000 t.m. Ocenjujemo, da imamo naročil za ploske tkanine za celotno našo proizvodnjo, predvsem za domače tržišče. Razloga za to sta dva. Domača industrija oblazinjenega pohištva se je preusmerila na cenejše repromateriale. Ploske tkanine so pač 30-40 % cenejše od plišastih tkanin. Drugi razlog pa je naša delna preusmeritev proizvodnje za potrebe avto industrije. Trenutno imamo dva programa - Crvena zastava Kragujevac (Jugo Amerika) in Prevent Slovenj Gradec (TAS-VW-golf), ki sta pokrila del proizvodnih kapacitet. Pliš tkanine bomo izvozili na Švedsko, v Avstralijo in Kanado. Pri tem izvozu lahko ugotovimo, da imamo še najboljše pogoje na Švedskem, ki nima svoje industrije pliš tkanin in tudi ni članica EGS. Tu imamo skoraj iste pogoje kot ostali proizvajalci iz Francije, Belgije, Španije in Italije. To ni slučaj v Angliji, ki ima sicer samo enega proizvajalca (f. Do-rset), vendar so proizvajalci iz EGS to so iz Belgije, Španije, Italije, ZRN v prednosti glede finančnih olajšav, kot tudi geografske bližine. Zanimivo je, da je firma Shoep iz ZRN postavila novo tovarno pliš tkanin s 400 delavci na Irskem in je zaradi irske politike pridobitve tujega kapitala oproščena plačila davkov za dobo 5 let in blago z vsemi olajšavami kot članica EGS prodaja po najkrajši poti na angleško tržišče. Zanimiva je politika Finske, ki Jugoslaviji kot članici skupine 77 (skupnost nerazvitih držav) ne priznava klavzule največje ugodnosti. Problem carinskih dajatev se odraža zlasti pri prodaji pliš pletenine, ki zapade pod carinski nadzor - režim pletenin, ki vsebuje predvsem pletenine za konfekcijo-trikotaža. Ker je ta panoga skoraj povsod razvita, jo ščitijo domače carinske dajatve, čeprav je namembnost našega artikla povsem druga. S tem problemom se srečujemo skoraj na vseh področjih od Avstralije do Finske. Pri vsem tem lahko ocenimo, da proizvodnje pliš tkanin nimamo pokrite z naročili za cca 430.000 trn., kar je skoraj 30 % celotne proizvodnje pliša. Od proste količine 430.000 t.m. lahko predvidevamo, da bo zastopanih cca 150.000 t.m. tkanin, ki bodo nastale kot ostanek od izvoznih naročil (II. kv.). Žal pa na domačem trgu ni za njih stalnih naročil - zaradi specifičnih barv ali samih kvalitet. Iz vsega tega bi lahko povzeli, da je za prodajno službo trenutno prva in najodgovornejša naloga, da najde kupce na domačem ali tujem trgu za mesečne proste količine 70.000 t.m. pliš tkanin. Kakšni bodo finančni rezultati prodaje v drugem polletju? V mesecu juliju in v času kolektivnega dopusta nam je z vsemi prodajnimi akcijami uspelo prodati blago iz zaloge gotovih izdelkov za dodatnih 170.000 t.m., tako da smo se ob pričetku poslovanja v mesecu avgustu soočili z zalogo 550.000 t.m. Od tega je 180.000 t.m. rezervirano za izvoz (predvsem Avstralija, Švedska, Kanada, Poljska). Proste zaloge pa je 370.000 t.m., kar je v mejah količin, s katerimi je Dekorativna poslovala v prejšnjih letih. Sedaj moramo vložiti vse napore, da se zaloga ne bo povečevala. Zanimivo je, da je prosta zaloga zastopana skoraj samo v pliš tkaninah in še to 70 % v artiklih, ki se proizvajajo po izvoznih naročilih. V mesecu avgustu smo uveljavili nove prodajne cene na domačem trgu. Trenutna ocena je, da je razkorak med najnovejšimi domačimi prodajnimi cenami in izvoznimi cenami preračunanimi na osnovi novih izvoznih spodbud in današnjih tečajev - 25 %. Ocenjujemo, da bi ta razkorak moral biti še manjši po spremembi valutnih tečajev do dinarja, ki naj bi nastopili jeseni (po končani turistični sezoni). Prav gotovo je plasman in čimboljša prodaja naših izdelkov eden od glavnih pogojev za uspešnost našega poslovanja, ki pa je močno odvisno od vseh ostalih pogojev poslovanja. Zato je potrebno zagotoviti čim kvalitetnejše surovine, čimboljšo in cenejšo proizvodnjo izdelkov, kar bo privedlo do lažje in uspešnejše prodaje le-teh. Mitja KUS IV. SAMOPRISPEVEK Pri oblikovanju enotnega programa četrtega samoprispevka v Ljubljani izhajamo iz osnovnih značilnosti dosedanjega družbenoekonomskega razvoja in urejanja prostora ter okolja. Prebivalstvo v ljubljanskih občinah je v zadnjih dvajsetih letih izredno hitro naraščalo, saj se je v tem obdobju povečalo za polovico in je živelo, po podatkih popisa 1981, v tem letu v ljubljanskih občinah že 318.757 ljudi, od tega v mestnem območju 273.099 ljudi. Na začetku letošnjega leta živi v ljubljanskih občinah 366.100 ljudi, demografska projekcija pa predvideva, da se bo število prebivalcev povečalo v petih letih na 377.500 ljudi. Leta 1981 se je vozilo iz okoliških občin v ljubljanske občine na delo skupno okoli 41.200 ljudi, kar je 22 % vseh zaposlenih, hkrati pa je znotraj ljubljanskih občin značilna močna dnevna delovna selitev zaposlenih. Naglo povečevanje števila prebivalcev (gostota prebivalstva na kv. m je narasla na raven razvitih dežel, od 285 prebivalcev na kv. m v letu 1971 na 338 prebivalcev na kv. m v letu 1981) je omogočilo gospodarski razvoj, ki je zagotavljal prebivalcem ljubljanskih občin delo, bivanje, gibanje, materialne, kulturne in druge dobrine. Razvoj pa ni bil uravnotežen, na nekaterih področjih je zaostal in predstavlja danes velike omejitve. Vedno številnejša so opozorila o posledicah onesnaženja zraka na zdravje ljudi (bolezni dihal), vedno večji so problemi z zagotavljanjem zadostnih količin kvalitetne pitne vode v mestu in izvenmestnem območju. To je še posebno hudo ob nesrečah, ki onesnažijo posamezne vire ali črpališča pitne vode. Vse večji so problemi varnega odlaganja odpadkov, vse bolj se zavedamo, da je treba skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz Družbenega dogovora o Savi, poskrbeti za čisto Savo. Že vrsto let si prizadevamo urediti Grajski hrib in sanirati grajsko pobočje. V svojem dinamičnem razvoju s hitrimi socialnimi in prostorskimi spremembami smo ustvarili občutne razlike v opremljenosti posameznih predelov tako z objekti družbenega standarda kot s komunalnimi objekti in napravami. S prvim, drugim in tretjim programom gradenj objektov družbenega standarda s sredstvi samoprispevkov smo bistveno zmanjšali prostorski primanjkljaj na najbolj pomembnih družbenih področjih in zmanjšali razlike v dostopnosti dobrin družbenega standarda. S samoprispevkom (1,5 %) lahko v petih letih zberemo 19.850 milijonov din. Skupaj s sredstvi v višini 19.259 milijonov din, ki bodo zagotovljena po samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih planov Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, SIS za energetiko ljubljanskih občin in Območne vodne skupnosti Ljub-Ijanica-Sava, bi v petih letih zgradili objekte v skupni investicijski vrednosti 39.109 milijonov din: 1. Ekološka sanacija termoe-lektrarne-toplarne Ljubljana in priključevanje obstoječih objektov na centralne energetske vire za zmanjšanje onesnaževanja okolja v Ljubljani 2. Povezovalni sistem na centralnem vodovodu 3. Zaščita varstvenih pasov vodnih virov 4. Dograditev in sanacija lokalnih vodovodnih sistemov 5. Sanacija lokalnih vodovodov 6. Centralna čistilna naprava Ljubljana 7. Izgradnja odlagališča odpadkov Barje 8. Celovita sanacija grajskega pobočja 9. Komunalna infrastruktura za potniško postajo Ljubljana. Vladimir KOČEVAR Predsedstvo MK SZDL Ljubljana — Gradivo za javno razpravo Četrti samoprispevek v ljubljanskih občinah za varovanje in izboljšanje okolja — POČITNIŠKO DELO Tudi v letošnjem letu smo organizirali delo med šolskimi počitnicami v pripravljalnici, pletilnici, barvarni preje in šivalnici. Predvideli smo zaposliti dvajset otrok naših delavcev pred kolektivnim dopustom in enako število po kolektivnem dopustu. Ugotavljamo pa, da ni bilo pravega odziva za delo po kolektivnem dopustu, saj so se prijavili le štirje dijaki, tri dekleta in en fant. Z razliko od preteklih let, ko smo sklepali delovno razmerje za določen čas, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, smo v letošnjem letu sklenili pogodbeno delo - kot prostovoljno počitniško delo in ga primerno ovrednotili. Delali so v naslednjih oddelkih in obratih: v pripravljalnici 3 dijaki v pletilnici 3 dijaki v barvarni preje 2 dijaka v šivalnici 7 dijakov Nadrejeni v oddelkih so njihovo delo uspešno ocenili. Tudi dijaki so se med delavci dobro počutili. Nekateri izmed njih si želijo ponovne zaposlitve v naši DO med šolskimi počitnicami. Da bi dobili prave vtise o počutju učencev, ki si z delom v naši DO služijo svoj »počitniški dinar«, smo jih obiskali na njihovih delovnih mestih. VOVK IRENA, ki seje letos vpisala v 1. letnik ekonomske srednje šole im dela v oddelku pletilnice, pravi: »Zaposlila sem se predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato, ker bi se sicer doma dolgočasila, in drugič, da zaslužim nekaj denarja. Delala bom do konca meseca avgusta, potem pa v šolo. Na morju sem že bila v Savudriji. Bilo je super. V Dekorativni se počutim dobro, le delo je preveč monotono in dve delovni soboti, ki sta v tem vročem mesecu, mi ne dišita preveč. In kam s prisluženim denarjem? Hm, v »štacuno« po cunje. BLAŽIN ANDREJA - dijakinja I. letnika srednje turistične šole pravi: »Prvič sem na počitniškem delu v Dekorativni. Prijateljica mi je povedala za možnost zaposlitve v času počitnic pri vas, pa sem se odločila. Prvi dan sem delala v barvarni, potem v pripravljalnici in sedaj v pletilnici, kjer natikam »špule« za snovanje. Na počitniško delo sem prišla predvsem zato, ker želim spoznati proizvodnjo, ker sem rada med ljudmi in tudi svoj prosti čas bom koristno izrabila«. GOSAR MARJANA: »Mama je zaposlena v vaši DO in mi je povedala, da imam možnost počitniškega dela pri vas. Na morju sem že bila, sedaj si želim spoznati življenje v tovarni. Delavci so zelo prijazni in prijetni, le preveč me »šparajo« pri delu. Delati smem le lažja dela, pri težjih pa se moram kar umakniti. Na hrup sem se privadila, vročina pa me moti le, kadar delam. Z denarjem, ki ga bom zaslužila, si bom kupila šolske knjige za I. letnik srednje tekstilne šole«. Marija TANKO, Jana LUPINO : : ’ • VTISI Z DOPUSTOV Kolektivni dopust je za nami. Pogovarjali smo se z nekaterimi našimi sodelavci, kje in kako so ga preživeli. Večina se je kljub draginji odločila za morje, nekaj jih je obiskalo naše planine, pa kmetije staršev ali sorodnikov, mnogo pa jih je ostalo tudi doma. Nekaj vtisov z dopusta: - preživela sem ga delovno pri starših na kmetiji. Pomagala sem pri košnji in ostalih kmečkih opravilih. Ob delu v naravi se sprostim in tako združim prijetno s koristnim. - po 17-tih letih, odkar sem zaposlena v Dekorativni, sem prvič zaprosila za počitniško prikolico, vendar je bila prošnja zavrnjena. Šele na mojo pritožbo so mi jo odobrili. Bila sem zelo srečna, predvsem pa otroci, ker do sedaj še nismo bili na morju. - bili sva z družino v Umagu -Stella Maris, v prikolici naše DO. Vreme je bilo čudovito, morje mokro. S prikolicama sva bili zadovoljni, saj sva dobili čisti in urejeni. Le posoda, stoli in mize so dotrajani. Zaradi napovedane draginje na morju sva večino hrane peljali s seboj, vendar je nisva mogli kje shraniti, ker so hladilniki premajhni. Le ti bi morali biti večji, kajti v teh vročih dneh prija hladna pijača in jedača. - bila sem doma in vam ne morem ničesar zanimivega povedati. Vprašajte tiste, ki so bili na morju in v hribih! - z družino smo bili v očetovi prikolici v Umagu. Imeli smo prijetno družbo, tako da nam je 14-dnevni oddih na morju kar hitro minil, vendar smo se radi vrnili zopet domov. - bili smo v svoji prikolici, ki jo imamo v Strunjanu. To je majhen urejen camp blizu slovenske »ažurne obale«, kakor imenujejo nekateri naš Portorož. Cena kampiranja ni pretirana, predvsem je ugoden pavšal, ki je sprejemljiv za turiste z nizkimi osebnimi dohodki. Privoščili smo si kar 4 tedne morja in sonca. - sodelavka je tik pred kolektivnim dopustom odpovedala prikolico in tako sem odšla jaz in moji trije otroci za 8 dni v Umag -Stela Maris. Otroci so mi pomagali pri manjših gospodinjskih opravilih. Prinašali so mi vodo in odnašali smeti. Najlepše nam je bilo ob večernih sprehodih. - bila sem v Koversadi, kjer sem taborila s prijatelji. Hrana in pijača ni bila pretirano draga, tako, da smo si lahko privoščili celo več kot smo pričakovali. Zdi se mi, da je pijača na Hrvaškem cenejša kot v Sloveniji. V restavraciji kampa so poskrbeli za zabavo in ponudili pester kulturni program ob večerih, tako, da smo se zabavali pozno v noč. - bili smo pri moji mami na Dolenjskem. Moji počitniški rekviziti so bili: grablje, vile, voz .... - bili smo doma, ker je tašča hudo bolana. Pa saj je to tudi dopust, ko si z družino in pozabiš na vsakdanje skrbi. Precej časa sem namenila pospravljanju stanovanja, tako da sem se z večjim zadovoljstvom vrnila v službo. - ker nisem v Čateških toplicah dobila prikolico, sem ostala doma. Kljub temu sem se imela lepo. - bil sem na Veliki planini. Hodili smo na sprehode in uživaliv čistem gorskem zraku. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI - dopust sem preživel zelo pestro. Obiskal sem zanimive kraje in mesta Jugoslavije (Plitvice, Sarajevo, Mostar, Skopje, Ohrid ...). Bilo je naporno, a zelo zanimivo. J. L. Le ljubezni odpre gora vse svoje bogastvo in globino svoje duše. Če ni srčnih želja, takemu tujcu nimajo kaj povedati. Reven odhaja kot je prišel Kugy Na svetu smo različni ljudje. Še bolj različno je naše mišljenje, želje in potrebe. Med mnogimi smo tudi taki, ki hodimo v planine. Nekdo rad pleza, nekdo občuduje poti in naravo, kdo pa si samo želi, da bi osvojil nek vrh. Najslabši so seveda tisti, ki imajo za življenjski cilj osvojiti samo našo najvišjo goro Triglav. Taki so najslabši. Če dosežejo svoj cilj tarnajo, da so V juniju in juliju letošnjega leta so bile opravljene naslednje pomembnejše aktivnosti: - sestanek novoizvoljenih delegatov skupščine KS, ki so izvolili novega predsednika in njegovega namestnika, - opravljene kadrovske priprave za imenovanje organov skup- bili utrujeni, premočeni in nič na svetu jih ne spravi tja gor. Ko sem bil prvič na Triglavu, mi je bilo 15 let. Tja nisem šel zaradi gore, ampak zaradi družbe. Pa sem bil prvič tako visoko. To, da sem bil moker, utrujen, objokan in žejen sploh ne odtehta srečnih trenutkov, ki se jih še danes rad spominjam. Ko sem šel kasneje še na druge vrhove in je bilo podobno. Tako je še danes. Sicer ne grem več tako visoko, moj korak je počasnejši, moja pričakovanja drugačna. Tudi občutek, ko ti strah prešine kosti in ti srce močneje bije je prav prijeten. Tako pa mora biti, če se želimo v planine še vračati. STANE ščine in krajevne konference SZDL, - dogovor s Komunalno skupnostjo o boljšem vzdrževanju ulic in zelenic, - dogovor s Tobačno tovarno, ki bo kmalu postavila kiosk na avtobusni postaji na Celovški cesti (ob Brilejevi ulici). Vladimir KOČEVAR TOZD »PROIZVODNJA TKANIN« Skočir Regina - izjava delav. Krhin Jožica - izjava delav. Prijanovič Suzana - izjava delav. Kavšek Vinko - izjava delav. Iliševič Ostoja - izjava delav. Janežič Igor - izjava delav. Barišič Mija - JNA Kudrič Sašo - JNA Pušnik Karlo - JNA Sichilli Majda - izjava delav. Urbič Jožica - izjava delav. Kuplenk Pavla - upokojitev Urbančič Ana - upokojitev Uhan Angelca - upokojitev Tomšič Karmelina - izjava delav. Hočevar Andrej - izjava delav. Bejtovič Aida - preneh. v posk. dobi Anzelc Alenka - izjava delav. Štangelj Nežka - izjava delav. Živojinovič Olga - izjava delav. Bunček Marija - izjava delav. Zamida Janez - izjava delav. Valjavec Janez - izjava delav. Hvala Barbara - izjava delav. Brankovič Nedeljka - izjava delav. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vižin Jožica - izjava delav. Šimec Jožefa - invalid, upokojitev Cedilnik Frančišek - upokojitev Šoba Albert - invalid, upokojitev Urbanija Branko - preneh. v poskusni dobi Vrhunc Neda - izjava delavca Okršlar Milena - upokojitev Pardubsky Vladana - izjava delav. TOZD PREDILNICA LAŠKO Bezgovšek Emil - invalidska upokojitev Brečko Franc - upokojitev Guček Stanislav - upokojitev Robida Igor - izjava delavca Kastelič Leon - del. razmerje za dol. čas DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »PROIZVODNJA TKANIN« Kovačič Andrej - tkalnica Mijatovič Ivo - tkalnica Žižak Mirjana - tkalnica Perkovič Mirjana - tkalnica Palič Serka - tkalnica Babnik Blaž - tkalnica Domanjko Darko - šivalnica Kneževič Milenko - šivalnica Kneževič Mila - pripravljalnica Škulj Stanislava - trgovina Kotar Matjaž - barvanje preje TOZD »ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE« Zupančič Rudolf - pleskarska delavnica Matjašič Dare - elektro delavnica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Bezek Peter - EOP Bole Anton - razvojna služba DELOVNI JUBILEJI 35 let Deželak Štefanija 30 let Kogoj Marta Vrhovnik Marija Železnik Helena 25 let Ajdinovič Hašim Ferjančič Zdene Skorja Alojzija 20 let Velkavrh Peter Sušnik Ivanka Medlobi Vera Vinkovič Marija Kristanc Marinka Bernardi Marija Kranjec Marija Meglič Ana Gradišar Jelena Novakovič Nada 15 let Murgelj Jožica Polše Marija Lazarevič Marija Vidmar Dušan Konjar Viktor Zagorc Frančiška Papež Angelca Boldin Anica Prodan Vanda rojstvo Stubičar Irena - hči GREMO V GORE NOVICE IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLOMITSKEGA ODREDA ŠE O 13. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Kljub temu, daje 13. kongres že pred dopusti končal svoje delo, pa je prav, da izročila, ki nam jih je prinesel, uporabljamo stalno in v vsakdanji praksi, saj bomo le na ta način začeli spreminjati naša dejanja in prispevali k boljšemu jutri. Kongres ZKJ je težil k istim ciljem kot 10. kongres ZKS. Težil je k uveljavitvi socialističnega samoupravljanja, k njeni učinkoviti operacionalizaciji, k dokazovanju življenjske sposobnosti te ideje v družbeni praksi jugoslovanskega socializma, v zapletenih okoliščinah in protislovjih, kot jih jugoslovanska družba, takšna kot je ta čas izraža in poraja s svojo večnacionalno sestavo, razlikami v gospodarski razvitosti, na svojem prehodu iz nerazvite v razvito moderno socialistično družbo, z vsemi značilnostmi družbe prehodnega obdobja. Tov. Milan Kučan, predsednik CK ZKS, je pred nedavnim opozoril na ključne probleme, ki jih na področju gospodarstva vidi kongres na naslednjih točkah: Na pristajanju oz. nepristajanju na trg in njegove zakonitosti v razmerah družbene lastnine, plana, združevanja dela in sredstev, svobodne menjave dela in sporazumevanja in dogovarjanja. Najpomembnejše vprašanje našega odnosa do dolgoročnega dekorativna Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Sonja Šušteršič - odgovorna urednica. Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33. Po Zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet. programa v iskanju izhodov iz gospodarske krize, do nadaljnega razvoja materialnih proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov v proizvodnji, ali smo v resnici pripravljeni storiti to kar govorimo, - se pravi, priznati delovanje tržnih zakonitosti z vsemi posledicami - ali ne. Glede na nekatere prejšnje kongrese pomeni ta kongres korak naprej, zlasti glede odnosa do realnih ekonomskih dejstev, njihovega priznavanja in uvajanje v naše gospodarsko in družbeno življenje nasploh. Pomembno je, da se je kongres v glavnem oddaljil od ideologizacije gospodarskih problemov, ki so poprej Cesto meglile njihovo ekonomsko bistvo. Od konca 70-ih let doživljamo padec produktivnosti, slabšanje ekonomije živega in minulega dela, padec realnih osebnih dohodkov, padec realne ekonomske motivacije za delo in gospodarjenje, krepitev uravnilovke, slabšanje delitvenih razmerij, rast obremenitev gospodarstva itd.. Zato je izjemnega pomena zavzemanje kongresa za odprto, tržno ekonomijo v razmerah razvijanja družbene lastnine. Kongresi so mimo, njihova vrednost, tudi vrednost 13. kongresa, je odvisna od tega, kar bomo na teh kongresnih usmeritvah naredili v naslednjih štirih letih. V tem je naša velika odgovornost. Kongres sam še ni nič spremenil. Življenje moramo spremeniti z akcijo uresničevanja sprejetih kongresnih usmeritev. Ali imajo resolucije dovolj mobilizacije in zagonske moči za akcijo? Ne povsod, na vseh točkah. To je gotovo res, zlasti tam, kjer so premalo konkretne, tudi zaradi jugoslovanskih specifik in različnosti. Na teh točkah moramo resolucije konkretizirati, dati jim pravi smisel v času in prostoru. Nujne so prioritete, ker je nalog veliko. Pametno je, da damo prednost tistemu -vsak v svojem okolju - kar lahko takoj, brez velikih besed in aktivnosti pokaže našo voljo, da smo sposobni in pripravljeni stvari spreminjati. Takih stvari pa je v vsaki osnovni organizaciji, v vsaki občini in tudi v Sloveniji dovolj. Marko BRICELJ ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice in obratne pisarne se zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Posebno se zahvaljujem za lepe želje v mojem nadaljnjem življenju in za lepo darilo, ki mi bo v prijeten in drag spomin. Dolgoletno delo nas je povezovalo v lepih in težkih trenutkih. Prav vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Vsem iskrena hvala! Ivanka MERČUN ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem za podarjeno cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Zdenko GEREČNIK ZAHVALA Ko oodhajam v pokoj, bi se rad najlepše zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem za dolgoletno uspešno skupno delo. Zahvaljujem se za poslovilne besede in za darilo, ki sem ga prejel ob slovesu. Kolektivu Dekorativne želim v nadaljnje mnogo uspehov! Albert ŠOBA ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo in še bolj za prisrčno slovo, tovarišici Pirkmaierjevi ter tovarišu Maražu pa za lepe želje ob slovesu. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnihh uspehov! Ančka URBANČIČ ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem sodelavcem SGI in sindikalni organizaciji za podarjeno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter za izrečeno sožalje. Anica BABNIK ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Posebno pa se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in tolažbo, pa še tudi generalnemu direktorju tov. Petru Koleši za izredno čustveno pisno sožalje. Vsem hvala! Jurij LESICA ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za darilo, ki mi bo drag spomin na leta, ki smo jih preživeli skupaj. Celotnemu kolektivu Dekorativne pa želim mnogo delovnih uspehov! Franc CEDILNIK