290. številka. Ljubljana, v sredo 17. decembra. XVII. leto, 1884.
Isha i * vsak dan m*f*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerike dežele za vse loto 15 tcl<)., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za Jodon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.naša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ft kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 5 kr., Če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali ve&krat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra vn i š t v o je v Ljubljani v Kr»na Kolinana hiši, .Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atv»n.
Vabilo na naročbo.
Kultur [iri drugih podjetjih, velja tudi pri časnikarjih običaj, da se pred koncem leta obračajo do svojih naročnikov in čitateljev, vabeč jih, da pravočasno ponove svojo naročbo, da ostanejo listu Se nadalje zvesti podporniki ter da se pri takej priliki napiše nekoliko vrstic o položaji in naznanja, kaj se bode v letu bodočem novega in zanimivega postavilo ra vsakdanjo časnikarsko mizo.
Će promotrimo današnji politični položaj, smo gotovo vsi soglasnega mnenja, da tolike razcepljenosti še ni bilo v Slovencih, posebno na Kranjskem ne, odkar je pričelo naše narodno delovanje. Staro slovansko zlo, nesloga, ukoreninila se je mej nami in le preveliko je Število tistih, ki jej skrbno prilivajo, v sebičnej nadi, da jim bode donesla osobnih koristij. Porodile so se nove stranke, s strankami pa nova glasili, navstalo je rezko tekmovanje. OBtra konkurenca, kakerSoe še ni bilo doslej, število naših listov pa je tako močno narast'o, da bi si kaj ticega pred desetimi leti uajognjevit/ ;ši rodoljub niti mislil n - bil.
Napredek in razvoj našega časnikarstva je oči-viden, tal, da je z njim v zvezi neljubih prikazcij, kakeršnih do sedi.j nesmo pozuali, da so se na narodovem telesu pokazali kvarni izrastki, časnikarji, ki v prvej vrsti gledajo na svojo korist, potem na kasen svojih somišljenikov, a so za narodovo korist nebrižni.
A te vrste možem so na našo srečo le kratke ure dane, vse, kar je pretiranega in nenaravnega, ima le kratek ph-tanek in črv, ki je izpodglodal visokostasno bulo, ki je dujaia proroku Jonasu Beuco, pr.čenju zdaj tu zd .j Um svoj uničujoči posel in marsikaterega v zdrami iz njegovih mislij visokol etečih, neljubo ga opominjajoč, da še ni v vzdušnih višinah, marveč vedno še na našej, baš sedaj izredno blatne j zemlji, kajti „ Svaka sila do vremenu".
Ker smo trdno prepričani o zgodovinskem poklicu omenjenega črva, ker vemo, <Ja bodo kvarni izrastki, prej ali slej prišli mej škarnce, nesmo nikdar iigubiii poguma, tudi ne tedaj, ko je okolu nas brundal uajdivjiši politi' ni  direndaj,  kajti vse
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. (Dalje.) IV.
— Počakajva ju, rekla sem in šla na teraso, nadejajoč se, da on pride za menoj; pa on je vprašal po otrocih in šel k njima. Zopet mi je njegova prisotnost, njegov prosti glas pregnal prepričanje, da sem kaj izgubila. Kaj hočem še želeti V Ou je dober in krotek, dober mož, dober oče, iu suma ne vem, kaj mi še manjka. Šla sem na balkon, u.sela se pod terafiuo stieho, baš na ono klop, na katerej sva drug druzemu razkrila ljubezen. Solnce je že bilo zašlo, začelo se je mračiti in pomladanski oblaki viseli so nad hišo in vrtom, sumo izza drevja se jo videl jasen pas m-ba z rudečo svetlo žarijo in zvezdo večeruico, ki se je ravnokar prikazala. N..d vsem je ležala senca lahkega oblaka iu vse je pričakovalo lahkega pomladuuskega dežju. Veter je utihnil, ne jeden list,  ue jedua trava se ni gan la,
take prikazni so jednodnevnp; ljudje zmerni in nezmerni, upoglj vi in trdovratni, prihajajo na pozo-rišče iu odhajajo, narod pa ostane.
V tem prepričanji prebili smo vse neprilike tekočega letu, voljno prenašali vse zaplembe, ki so tako pogostem zadele naš list, kajti tešilo nas je preverjenje, da so naši naročniki brez izjeme tako dobro o našem položaji pouč -ni, da nas zaradi tega ne bodo obsojali; — v tem prepričanji začnemo svojeua lista osemnajsti tečaj.
Z novim tečajem ne treba uam azvijati novega programa, niti za trenutek se nesmo mislili, kreniti s dosedanjega pota in da ao tudi naši naročniki istega mnenja, temu najboljši dokaz je to, da so nam zvesti ostali, kljubu strastnej agitaciji in do sedaj v Slovencih še uećuvenej kolportaži.
Tudi oblika listu se ne bode spremenila. Skrbeli pa smo, da bode politični del mnogovrstneji, da bodemo prinašali dobro, korenito pisane članke, za kar im^mo zagotovljenih jal*o spretnih močij, da bodemo priobčevuli mej domačimi stvatmi vse važ-neje dnevne dogodke po slovenskih pokrajinub, da bodo razne stvari, kolikor možno, mikavne in raznovrstne.
Za listek imamo prirejenega lepega gradiva. Takoj v prvih Številkah po Novem letu začnemo tiskati roman „Jean Sbogar", ki g« je spisal slavni francoski pisatelj Charles Nodier. Dejanje tega romana vrši se na slovenskih tleh, na Primorskem, in ta proizvod je toli zanimiv, da se je le * udi ti, zak»j se „J''an Sbogar" doslej še ni na slovenski jezik preložil. O pisatelju Charlesu Nodferu, kakor o romanu samem govorili bodemo še pred koncem letu v posebnem listku.
V skrbi nam bode v obče, zadovoljiti, kolikor nam dopuščajo naše sile in naša sredstva, svoje naročnike, katere prosimo, da se nas tudi v bo dočrm letu spominjajo in nas podpirajo v gmotnim in duševnem oziru Več očij več. vidi in isto vprašanje, razpravljauo po več osob.ih, kaže v vsakej posamičnej razpravi svoje posebnosti, iu list bode tem bolji, č;m več bode rodoljubov pri njem sodelovalo.
Zatorej, okončevaje ta pro domo spisani člu-nek, vabimo gg. naročnike, du za čas* ponove svojo
naročnino, da nam pridobe novih naročnikov in da nam tudi v bodočem letu ne udreko svoje blagovoljne podpore, da bode list dostojno glasilo n e-zavisne narodne stranke, katero ima zastopati čast.
12,000.000 rubljev izneverjenih.
4 t. m. začela se je v Moskvi po dveletni preiskavi glavna obravnava proti Skopinski banki in njenemu ravnatelju Ivanu Rikovu, kateri je 19 let bil banki načelnik in slednjo naposled tako daleč pripravil, ii« se je pokazalo 12,000.000 rubljev izgube.
Ko je skoro dve desetletji živel v največje) sijaj nosti in zapravljivosti, stotake metal okrog — uatakaricam v Petrogradskih in Moskovskih gostiloih dajal „katioke" (tako se imenujejo v Rusiji stotaki s podobo cesarce Katarine) na čaj, — s svojimi brzimi zasobuimi vlaki se vozit po Rjazanskej železnici, sedi sedaj petdeseti tni mož na zatožni klopi in žaudarji ga stružijo kot zločinca. Sic trans t gloria mundi! O a sam tega ni mislil, kajti sicer bi bil že kaj si zagotovil ?a svojo rodbino, tako pa nema ničesar.
Njegova bOproga in mlajša hči sta se preselili k njegovemu zeto, bogatemu trgovcu v Kozlovu, drug njegov zet, Skupinski trgovec, je pa tudi zaprt, tožen je goljufuega baukerota ! Sinov nema, vsaj zakonskih ne. On sirn je nezakonski sin Skupinskega trgovca Ovodiva. kateri je pregovoiil svojega revnega sorodnika, da je posinovil nezakonskega otroka.
Mlad, 821etni Iiikov, sam ni imel m kakega premoženja, ko je 15. april i 1963 prevzel vodstvo Skopinske banke t. osnovno glavnico 10 105 rubljev 86 kopek. Pa znal si je hitro pridobiti denarja. Banka je z zadetka samo vsprejemala vloge in poso-jeva'a na vrednostne papirje, blago in zomljisča. Na ta način n bilo moč dobiti denarja in čez jeden teden je že pregovoril mestno staraiHnstvo (dumo) S k Opi neko razširi i poslovanje na vsakovrstne menične operacije.
In zdaj ho ju začelo veliko delo, ki jo tako naraščal«), da so na dan, ko se je začela prei ;kiva dobdi za 12,437 526 rubljev saoiaj nič uredn h diskontov« nih menic, od katerih je izdal za 8 milijonov OBObno R kov sam.
duh bezga in krhlikovca je bi tako močan, kakor bi ves vrt cvetel, širil Be je po vsem vrtu in po terasi v valovih, zdaj oslabel, zdaj se zopet ojačil tako, da bi bila rajrujši zaprla oči in nič ue videla in ne slišala ia/.en tega sladkega duha. Geoigioe in rožni grmiči brez cvetja stali so mirno v črnih prekopanih griduh, kukor bi počasi rastli na svojih bel h steblih ; žabe so regljale v soteski na vse pre-tege, kakor bi se hotele še jedenkrat nakričati pred dežjem, ki jih požene v vodo. Tanko šumljanje vode se je slišalo mej njih kvakanjem. Slavci so se ogla-šuli in slišalo se je, kako so nemirno letali z jed-uega mesta v drugega. Tudi letošnjo pomlad je poskusil jeden slavec naseliti se v grmu pod oknom, iu ko sem prišla ven, je odletel za drevored, od tam še jeden pot se oglasil, potem pa utihuil pričakujoč
Zastonj sem jaz tolažila sebe, tudi jaz sem nekaj pričakovala in tugovyla.
Ou je prišel z vrha in vsel se zraven mine.
— Kakor se kaže bode dež zmočil SonijO in Katijo.
— Da, lekla sem, potem sva pa dolgo mol ula. Oblak brez vetra je padal vedno nižje in nižje;
vse je postalo tiho in bilo vedno soparueje in mir-
neje, na jedenkrat je padla kaplja in odskočila na platnene] strehi terase, druga je pala na stezo; in ulil se je vedno močnejši dež. Sltvci in žabe so popolnem utihnile, samo tanko vodno šumljanje se je slišalo mej dežjem, če tudi se je sedaj zdelo, da prihaja bolj iz daljave in neka ptica, ki se je bila morala skriti v suho listje terase, je vedno ponavljala svoje jednakomerno dvoglasno žvrgoljenje. On je ustal in hotel je odit1.
— Kflm? vprašala sem in zadrževala ga. — Tu je teko lepo.
— Poslati je njima treba dežnika  in galoše.
— Ni treba, bode kmalu minulo.
Dal mi je prav in ostala sva pri terasimh držajih. Ja« sem se oprla na držaj z roko in pomolila ven glavo. Sveži dež mi je kropil lase in vrat. Svetlejši in temnejši oblaki so se drvili nad nama, gosti dež bo zarnenile redke kaplje, ki so padale od zgoraj in z lititjj. Zopet ho začele kvakati žabe, zapeli slavci, oglašujoč se ta s tega, oni z onega grma. Vse se je razsvetlilo pred namu.
— Kako lepo je! rekel je bn, oprl se poleg mene na dižuj in pogladil z roko moje mokre lase.
Ta proeta laska me je zbola kakor očitanje, in malo je manjkalo, du neseni zaplakala.
Rikov ravnal je j .ko nesramno. Skupinska banka je dobila od Moskovskega bankirja Volkova 84.000 rubljev. Ravnatelj jih je spravil v žep in uložil v banko svojo menico, katera se je potem s priračunenjem obresti prepisovala, in zopet se ulagala v banko. Pa ne le za se je bil Rikov kaj prijazen ravnatelj, temveč tudi za diu^e, pod ugodnimi pogoji, zlasti če so pripadali velikemu svetu, tako se je marsikaka menica, katero so izdali Rja/auski guvernerji ua prijazen način diskontovala.
Kako so mu slednji izkazovali svojo hvaležnost, ni znano! — in Itko M jednemu takemu guv» rnerju Volkovu v Vjatki, ki je bil prej v Rjaznnu, še seda) odteguie polovica plače, da se poravuajo dolgovi v Skopinsko banko.
Pa tudi drugod je Rikov red pomogel velikej gospodi, ako je bila v zadregi; tako |e z veseljem diskontoval jedno menico pokojnega generala grofa Grable-ja z<* 240000 rubljev. Iu general Grable bil jako upi wia iMobs v Petrogradu.     (Konec prih.)
Politični razgled.
[\iotraiije debele«
V Ljubi i a ii i 17. decembra.
Včeraj se je prvokrat v tem zasedanji >ešla gosposka zbornica državnega zbora. Njena budgetna komisija se je pa že poprej sešia iu pretresla budgetui provizorij, ter sklenila priporočati, da naj zbornica vsprejme  ta  zakon uespremeujen.
Poslednje tedue se je jako veliku pisalo o kronanji cesarja za eeMlteya kralja. Sedaj |e pa ta stvar nekoliko utihnil«. Kakor se di iz čeških listov posneti, so se Cehi preverdi, da v višjih krog h ne>o nič kaj naklonjeni tej českej želji „Narodni L stya pravijo, da se poskus Riegrov pridobiti Ogre /.a to idejo, m posrečil, kakor se da posneti i« ogerskib v.a .udi bstov. Pa tuli, ko h Madjari se temu ne opirali, je še veliko vprašanje, oi Ii grof TaafF* bil pn v olji skleniti s Cehi t.sko dostojno pogodbo. Grof Taj.ffe še ni ničesar obljubil, a njegovo dosedanje postopanje ne ojnavičuje prevelikih nad. Iz tega, da he je giof Tai ffe uprl, upeljad nekaterih sprem-mb VOliluega reda v mesto j skupini na Č skem, katera bi bvtonomfBtom utegnili dati dvotretjinsko večino, Be na sklepati, da ne inara dovoliti iii'<take spremembe ustave, tedaj tuli ne lazširiti češke avtonomije. Vsa ta stvar se >e skiiva v temi, in je le žeija čeških politikov. Sicer se pa tudi o tem ne dr. prej nič dogovarjati, nego čez dve leti, ko bode treba ponoviti pogodbo z Ogerako. Zsto je pa bilo nepotrebno to vprašaoje sprožiti pred volitvami.
Vn«aiij4k <iizave.
Mrbalia vlada bode še ta teden imenovala BVOjega diplomatičnega zastopnika pri bolgarskej vladi Kdo bode imenovan, se še nč gotovega ne poroča; misli se pa, da Simič ue bode več.
It ii s Ki car iu carica sta pred včeraj vsprejela v slovesne) avuijeuciji udposlanika turškega suitana Šakis-pašo, kateri je izročil carju imtiz- in carici Sevket-red. S tem odlikovanjem morda misli Turčija potu a i 11 Rusijo, da se ne bi potegnila za zatirane Makedonce.
Tudi iz Italije prihajajo vesti, da delavcem manjka zaslužka Predvčeraj se je zbralo v Turinu pred prefekturo mnogo delavcev in klicalo: ki uha! dela! Bilo je več Izgredov, hipanovej hiši so s kamni pobili okna. Ko so se razgrajalci napotili pred palačo vojvodo Aoste, morala je policija posegoiti vmes, in 25 osob je zaprla. Ligurski poslanci so prosili miuisterskega predsednika, da pride v zbornici  takoj  na  vrsto  posvetovanje o podpori trgov-
skemu brodovju, ko bode debata o železniških konvencijah končana Ta debata se vleče na dnlgo. Posebno hudo je pobijal vladno predlogo Baccarioi. Privatne družbe, rekel je, nikdar ne izvrže nobene železnice o pn vem času. poleg tega pa vedno nadlegujejo ■ podm tovanjem poslance. Taka je južne žel,vn ška družba izdala 14 milijonov za korupcijska. nailM ne, da je le sama največjo korist si pridobila.
— M nister vnanjih zadev je nevarno zbolel, njegov zdravnik profesor Moleschott mu jo svetoval, da se za nekaj časa odtegne vsem državmm poslom.
Fraiicaaka zbornica je končala posvetovanj" o budgetu naučnega ministeratvu. Izbrisala je pa nasvetu dotičuega odseka kredit za katoliška semenišča, četudi se je vlada temu ustavljala.
Nemška svobodomiselna stranka se bode baje razkrojila. Velik del se bode od nje odcepil, in osnoval novo demokratično stranko. Tem razkol-nikom sedanji program svobodomiselne stranke ne zadostuje, premalo liberalen je. S tem pa nikakor ne bodo koristili liberalizmu, am.ak le vladi, ker bodo z razkolom oslabili ojiozicijo. — Predvčeraj je državni /bor dovolil povišanje plače dvema nižjima uradnikoma v državni kanceliji. Zi tem se je pa vnela Laj burna debata, da se nastavi še jeden ravnatelj v vuanjem uradu. Bu Igetni odsek je b'1 na-svetoval, da se ta zahtev, nemškega kancehr;a zavrže Bismarck je pri debati trikrat poprijel bese lo, dokazoval potrebo je jedilna ravnatelja v državnej kanceliji, skliceval se na svoie verno službovanje cesarju, ter rekel, da on najbolje pozoa »-8?mere v dr?,avnej kanceliji, da bi moral smatrati to za nezaupnico, če se ne ustreže tej njegovoj želji Pa državni zhor ostal je trdovraten, zavrgel dotično predlogo z 141 proti 119 glasom.
Iz Kelunga prihaja vest o novem boji mej Kltajc* in Vr incozl. Francoski noveljnik Lt* cro x je šel rekoguoskovut kitaiske utrdbe, katere so pn tile francoskim postojankam. Pri tem je pa prišlo do boja. Kitijci so bili premakneni iz svojih mest in zgubili blizu 200 mož mrtvih iu ranjenih. Francozov bil 1 mrtev in 7 ranjenih.
BgflptOpodkralj je izrazil žel<o, da naj se Rusija in Nemč'ja z ministri pogajata EBStrao sedežev v kombiji blagajnice egiptovskega dolga. Nemški in ruski generalni komul pa zahtevata, da naj takoj podkralj sam odgovori.
Smlaiiftlta ekspediciia se sedaj vedno pomika naprej proti Kartumti, če tudi le počasi. Ker baje nevarnost za Kartum ni tako velika, kakor se je Še nedavno mislilo, upa se, da ekspedicija še o pravem času pride, da reši Gordona. Gordonu se dobro godi, kakor porota neki sel, ki je v U dneh prišel iz Kaiturna v Korti. Ustajnikom, je napravil viliko škode, ker je razstrelil utrdbe pri Ondermanu.
— Mesto A.bu-Il»med ob Nilu, ki je bilo pristopilo k Mahdiju, se je zopet izreklo /a egiptovskega podkralja in pregnalo Mabdijeve uradnike.
Dopisi.
Z Dolenjskega 16 decembra. [Izv. dop.] (Dober svet na k o r i b t „N a rodnemu domu" v Ljubljani.) VelevaŽni dan za „Narodni domu Ljubljanski se približuje, a vesti, ki so nam iz slovenske metropole o tej stvari v zadnjih dneh došle, so žalostne. Slovenski narod, celo Kranjci sami, si vender lahko pomagajo, če hočejo. Kraujska ima 470 000 prebivalcev. Če bi se od teh našlo 100.000 mož, ki bi Be jeden dan postili, in tako prihranjen forint za „Narodni domu v Ljubljano poslali, bilo bi podjetje gotovo. Tako so storili jedenkrat Špar-tanci. Prišli so bdi prebivalci iz otoka Nelos, rodom I>o'c:. in prosili Spartance pomoči zoper lakoto, ki je bila nastala ua otoku. Vsi Špartanci so se jeden
dan postiii in to, kar so s tem prihranili, MelČanom dali in je na ta način pogina rešili. Če bi pa gori omenjeni svet Kranjcem odveč bil, naj vender 100.000 mož siino jeden mesec tobaka iu cigar ne puši, in prihranjeno svoto za „Narodni dom" pošlje. Gotovo ae bode s tem več ko bo za „Narodni dom" potreba, prihranilo. Ako pa Kranjci mislijo, da bi pri tem tobak oplesnil, se varajo, a zamujeni čas za „Narodni dom" nikdar več nazaj ne pride. (Potrebne se nam je zdelo, priobčiti to originalno idejo, deloma iz radovednosti, se Ii bo le v nas pojavilo kaj Spartaneev, ali vsaj tacih, ki bi za nekaj časa žrto-vali priljubljeno viržinko, kubo iti- za narodno podjetje. Uredn.)
Iz Slavine 16. decemba. [Izv. dop.] V bližnji vasi: v Kočah je bila star» zapuščena žena, brez svojcev, več časa bolna. Ker ni imeli potrebne postrežbe, se je bolehna žena usmilila nekemu Sa-inai Hanu, ter jo naloži na voz in popelje, v Ljub-IjaDo, se ve na v deželno bolnico. — Toda iznenađenje ! Ondi neso hoteli bolnice — vsprejeti, češ da bi otrovula druge bolnike, ter da bi morali vse druge bolnike iz bolnišnice poslati, itd. Samaritan je žugal, da bode bolnico na pragu bolnišnice ali oa ulici pustil, vendar vse ni koristilo Omeniti moram, da ni ista sifilitična, ter nema koz ali sploh kekove nalezljive bolezni, vsaj po naših mslih ne. Pa tudi v tem slučaji, je Ii mi na deželi se nemarno bati otrovanja? Kam pa naj pošiljamo bolnike! Morda k „Slonu" ali „MaliČu" ? Čemu vzdržujemo javne zavode, menda izključljivo meščanom, ker ne marajo vsprejeti naših Ijud'j ?
Tedaj usmiljeni Samaritan se je moral vrniti z bolnico iz Ljubljane, kar je tu veliko senzacijo nemilo. A ondotni gospodje, v službi slovenske dežele, dali so mu nemško pisanje, da ne vsprejmejo. bolnice. Bravo! Takov čin je sramota vsi deželi, reete dotičnim služabnikom in zastopu. Ako ne za-dOBtuje za deželno bolnišnico 50 odstotna doklada, naložite petstotno; saj bomo mora plačati isto tudi mi kmetje, in ue samo meščani. Odslej, to je, če bode mej nami tako nesrečen, da bi ga morali oddati v bolnišnico, peljali ga bom«» v Trat ali v kak tuj zavod, kamor je itak bližje; v Ljubljuno potrebujemo itak 14 ur.
■z Gorice 16. decembra. [Izv. dop.] Tukajšnje „Sloveimko bralno in podporno društvo" objavlja o svojem delovanji naslednje poročilo:
Tretji redni občni zbor je imelo društvo dne 30. decembra 1883. Odborovih sej je bilo v minulem društvenem leto mnogo. Dne 9. februvrrja 1884 je priredilo društvo v Stabilovi spodnji dvorani veliko veselico, obsegajočo godbo, petje, srečkanje na dobitke in plesno zabavo. Ta veselica je bilo prav močno obiskovana in se je je udeležilo mnogo odličnih gospodov višjih krogov. Dne 2. marca se je obhajala obletnica ustanovljenja društva b tiho sv. maso pri sv. Antonu ob 10. uri predpoludue; 9. in 23. marca bili sti ob 7 1/a uri na večer domači zabavi v društvenih prostorih s poučnimi govori. 4. maja napravilo je društvo izlet v Dornberg o priliki, ko je imelo tamošnje vinorejsko društvo vinsko razstavo. Tega izleta se je mnogo društve-nikov udeležilo, in vsi so bili veselo iznenadjeni ob lepem in srčnem vsprejemu po vrlih Dornberžanih
— In česa je še treba človeku, rekel je on. — Jaz sem sedaj tuko zadovoljen, da mi ni ničesar več treba, popolnem srečen.
„Tako mi nesi govoril nekdaj o svoji sreči," mislila sem. „Kakor koli velika naj bi že bila sreča, vedno si Še govoril, da še kaj želiš. A zdaj si ti pokojen in zadovoljen, ko se skriva v mojej duši nerazodeto kesanje :n neizplakaue solze.a
— Tudi meni se zdi lepo, rekla sem, — pa bridko mi je namreč zato, ker je vse tako lepo pred menoj. V meui je vse nerodno, nepopolno, vedno mi kaj manjka; a tu je vse tako lepo in pokojno. Ali se tebi ne primeša kaka žalost k ve selji, ki ga ponuja priroda, ali ne hrepeniš po preteklosti ?
Vzel je roko z moje glave in precej dolgo je molčal.
— Da poprej je bilo tako, zlasti spomladi, rekel je, kbkor bi se na nekaj hotel spomniti. Po cele noči sem presedel, želeč in nadejaje se, in lepe so bile te noči ... Pa tedaj je vse bilo še pred menoj, sedaj je pa za menoj; zdaj je pa samo tega dovoljno, kar je, ter dobro mi je, zaključil je tako prepričevalno, da sem mu morala verjeti, da govori resnico, če mi je bilo še tako britko to slišati.
— Ali ničesar ne želiš, vprašala sem ga.
— Nič nemogočega, rekel je, ko je uganil moje misli. — Lej, dež ti moči glavo, pristavil je in po-gladil me z roko po mojih laseh, kakor otroka, — lej ti zavidaš listju in travi zato, da jih moči dež, rada bi bila travica, listje in dež. Jaz so pa le radujem, da je vse na svetu tako dobro, mlado in srečno.
— Ali ti ni nič žal po preteklosti? vprašala sem ga nadalje, in čutila, da mi je vedno težje pri srci.
Zamislil se je in precej dolgo molčal. Videla sem, da je hotel odgovoriti popolnem iskreno.
— Ne, odgovoril je kratko.
— To ni res! ni res! rekla sem, obrnila se k njemu in pogledala ga v oči. — Tebi ni žal po preteklosti ?
— Ne! ponovil je še jedenkrat, hvaležen sem za preteklost, a ni mi žal po njej.
— Man bi ti ne želel, da bi se zopet povrnila.
Obrnil se je proč in začel je gledati po vrtu.
— Ne želim tega, kakor tudi ne želim, da bi mi zrastle perute, rekel je. — Ne morem.
— • Ali ne želiš morda, da bi bila poteklost boljša? ne očitaš kaj Bebi ali meni?
— Nikoli! Vse je bilo najbolje.
— Poslušaj! rekla sem in dotaknila se njegove roke, da bi bo ozrl name. Poslušaj, zakaj mi neai nikoli povedal, da bi jaz živela, kakor ti hočeš, zakaj si mi dajal svobodo, katere nesem znala rabiti, zakaj si prenehal učiti me? Ko bi ti bil hotel, ko bi ti bil drugače ravnal z menoj, ničeaar, ničesar bi ne bilo, rekla sem z glasom, v katerem bo je močnejše izražala hladna nevolja in očitanje, kakor pa prejšnja ljubezen.
_ Česa bi ne bilo? rekel je začuden in obrnil se k meni: — Baj tako tudi ni ničesar. Vse je dobro, jako dobro pristavil je in nasmejal se.
„ Ali me on ne razume, ali pa, kar je še slabše, neče razumeti," mislila sem in solze so mi stopile v oči ... .
— Ne bilo bi tega, da bi ti mene, ki nesem ničesar zakrivila pred teboj, kaznoval s svojo ravno-dušnostjo in preziranjem, zaklicala sem pri tej priči. Ne bilo bi tega, da bi mi ti brez vse moje krivde odtegnil vse, kar mi je bilo drago.
— Kaj praviš, draga moja! rekel je, kakor bi me ne bil razumel, kaj sem govorila.
(Dalje prih.)
in slavnem podpornem društvu iz Ajdovščine. Me- , seča mata t. I. pokluml se je odbor vladiki Djako- : varskemu, milostIjivemu gosp. Josipu Juriju Stross-mayerju, ko je bival v Gorici, ter je bil od njega preprijazno vsprejet. Visoki gospod je podaril pozneje društvu 100 gld., za kattre se mu je odbor spodobno zahvalil. 5 oktobra imelo je društvo tiho sv. mašo v cerkvi sv. Antona o priliki imendana pre-BVitlega cesarja, zvečer pa domačo zabavo v društvenih prostorih iz istega povoda. Na vernih duš dan 3 novembra bila je pri sv. Antonu slovesna Črna maša za umrle društvenike po naročilu lan-Bkega občnega zbora. 22 novembra bila je v spodnji Stabilovi dvorani lepa veselica, obstoječa iz godbe, petja deklbinacj in Brečkanja, katere se je udeležilo obilno število društvenikov in odličnih gostov. V adventu morale so domače zabave s poučnimi govori odpasti.
V prtteklem diušivenem letu oskrbel je odbor z radodarnimi doneski društvenikov in prijateljev društva krasuo in draguceuo zastavo s podobo sv. C rila iu Metoda, društvenih patrouov. Odločen je bil tudi dan blagoslovljenju zastave in delale so se v to lepe priprave; uli zadnji trenotek ae je motala slavnost odložiti na ugodnejši čas. Upati je, da ne preteče jedno leto, ko bo smelo društvo z blago-Blovljeno /.ustavo obhujati društvene iu patrijotične Blr vnostne dni. Kdor koli pravično iu plemenito čuti, bo podpiral društvo v tem njegovem prizadevanji, ki služi v čast dtuštvu in naši ožji goriški domovini. Društvo se veselo širi iu šteje že 380 udov.
Društvo je imelo v preteklem letu 1389 gld. 27 kr. dohodkov, 911 gld. 47 kr. pa btroškov, mej katerimi je 443 gld. 55 kr. su podporo bolnim čin nom, 30 gld. 81 kr. pa za zdravila. Društvo ima Ž« 1428 gld. 9 kr. premoženju. Od te vjote je v hrunilnici nalož. uih 1230 gld. 80 kr. V kratkej dobi svojega obstanka je društvo prav vrlo napredovalo, žel'mo mu i za bodoče leto najboljši uspeh iu veliko novih članov, da bode društvo pravo zavetišče in izobiaževališče svoj m članom in piavi steber za tukajšnji slovenski živeij !
Iz Ljutomera 16. decembra, [i/.v. dop.j V nedeljo 15 t. m. zvečer priredila je tukajšnja Čitalnica slavnost v sp in n dr. Fr. Prelima po sle dečem sporedu: 1. nDimuvbiu", 2. Slavnostni govor. 3. „Mornar". 4. „Suvaku". 5. Deklamacija. 6. „Staro-česka". 7. „Slovemc sim". Mej posamičnimi točkami Bvira Ljutomerska godba. —
Temu sporedu je občinstvo sledilo s posebno zadovoljuostjo do zadnji točke.
Pesui „Mornar", „Savska", „Sloveuec Bem" morale so se vsled občne želje ponoviti in bb je pri prvi odlikoval posebno gospod Schueider 8 svojim krepkim zvonkim glasom, pevši krasen solo.
Slavnostni govor izpeljal je g. Freueusfeld izborno s tako mlademško navdušenostjo, da se je gotovo v marsikaterem srci, ki še ni vedelo cenit* ljubljenca narodovega dr Preširoa, nehote vzbudilo to čuvstvo. Ravno tako rešil je omeojeni gospod deklamacijo Gregorčičevih BTreh lip" v splošno za-dovoljnost iu zaslužil sodelavši pri vseh pevskih točkah v prvi vrsti vso hvalo.
Omeniti še moramo g. Horvata kot pevovodjo in g. Huber ja, kapelnika godbe, ki sta z neutruje-nimi močmi pripomogla prirediti lepo slavnost
Gotovo je vsakdor i/mej čč. občinstva, kojega se je mnogobrojno udeležilo tudi iz bližnje okolice, zadovoljen odšel z odkritosrčno željo: Naj nam Čitalnica priredi še mnogo takih večerov.
Domače stvari.
— (Knezu in škofu dru. Misiji) predstavili so se včeraj profesorji in učitelji srednjih šol pod vodstvom šolskega nadzornika g. J. S mole j a.
— (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) kupili bo dalje: mestni zaBtop v Kutni Gori na Češkem, županstvo v GraJBki vasi v Savinjski dolini in mestni odbor v Novem mestu in sicer poslednji 30, kar priporočamo v primerno posnemanje vsem drugim mestom po Slovenskem, lzmej  |iosamičnikov  naroČi si je  vnovič visoko
Število sreček gosp. Vinko Majdič v Kranji! _
Rodoljubi, zdaj je čas, da pokažete srce za i— narod i n dom!
— (Dvojno m ne nje.) Odličen rodoljub po-elal nam je dopisnico z naslednjim vprašanjem: „Kakor znano, naložil je deželni šolski svet Ljubljanskej meBtnej občini, ustanoviti z letom 1885/86 2 javui ljudski šoli z nemškim učnim jezikom. Ob jednem
se ima po vseh drugih javnih ljudskih Šolah mesta Ljubljanskega upeljati slovenščina kot učni jezik, a nemščina kot obligaten predmet s 3. razredom priČenši. — Pri razgovoru v prijateljskej družbi o tem sklepu trdilo se je dvoje: I, da se bode tudi na nemških šolah upeljala s 3 razredom slovenščina kot obligaten predmet. 9. da se ne bode. Kaj je pravo?" — Na to odgovarjamo: Pravo so pogodili oni gospodje, ki so trdili, da se slovenščina na nemških ljudskih šolah ne bode upeljala kot obligaten predmet, kajti baš danes objavlja L'jbaherica obširni ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega, v katerem se kaže uprav ganljiva skrb za u i • 111 • k t jezik, v katerem se z veliko ostroumnostjo in S*; z večini veseljem doka/.uje potreba nemških Sol v Ljubljani, o tem pa, da bi za nemško deco bila počenši s 3. razredom slovenščina obligatna, o tem uesmo ničesar mogli zapaziti, akoravno smo precej bistrih očij. Glavna stvar je in ostane: o b 1 i-gatnost nemščiue!
— (Volitve za trgovinsko in obrtno zbornico.) Volilne, komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Liubljaui je volilne imenike za trgovski in obrtni odsek in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov sestavila.   Imeniki  bodo od 20. decembra 18S4 do vštetega 2. januvarja 1885 javno za ulaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestuem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri ces.  kralj, davkarijah  razpoloženi. — Ugovori zoper volilne imenike ae smejo v omenjenem obroku za L'ubljauo pri mestnem magistratu, na deželi pri c. kr. davkarijah ustno ali pismeno oglasiti; smejo se ua tudi neposieino pri volilni komisiji v Ljubljani uložiti.   Na ugovore po obroku uložene, se ne bode Oziralo. Po obroku za ugovore bodo imenovan1 uradi volilske imenike volilni  komisiji vrnili,  in ta bode o ugovorih rnzsodila, razsodbo pa ugovornikom naznanila.   Na podstavi  popravljenih volilskib imenikov bodo volilna komisija  izkaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I. stopinje (okrajnim glavarstvom oziroma mestnemu magistratu),  katera bodo navedene tiskovine volilcem ptoti vročilnemu izkazu,  in Hicer v Ljubljani neposredno, dru -od pa  |.otom občinskih uradov vročila. — Komisija  tudi   opozoruje volilce  na  to,   da ae Btnejo tudi popravki naslovov uložiti pri imenovanih uradih ali  neposredno pri volilni komisiji  (pisarna ' trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani).
— (Sokolski „iour fix") bode v soboto due 20. t. m. „pri Bavarskem dvoru", začetek ob 8. uri zvečer. Reditelja temu večeru sta gg. Dru-škovič »n A. Saxer, katera uljudno vabita brate „Sokole" in gg. pevce Ljubljanske čitalnice k obilnej udeležbi.
— (Poezije, zložil S. Gregorčič), izišle so ravnokar v drugem pomnoženem natisu v Ig. pl. Kleinmayr-a in F. Bamberga knjigotržnici v Ljubljani. Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. Tiskalo so je 2400 izvodov. Več o tej prelepej knjigi v kratkem.
— (Iz zapora izpuščen) je bil včeraj v Celovci tudi France Štur m, in kakor se govori tudi Dhii. Govori se, da bodo izpustili tudi Turno. Iz tega bi se smelo sklepati, da je državni pravdnik ničnosti pritožbo umaknil.
— (Brez obsodbe kazuovani) bile bo priče, ki so morali k pravdi anarhistov v Celovec. Štiri dolge dni morali so korakati po ozkih in mrzlih hodnikih deželne sodoije Celovške, po 8—12 ur na dan morali Čakati, kdaj pride vrsta na nje, ne da bi smeli na prosto, kajti kakor kerub s plam-tečim mečem izgubljeni raj, tako čuval je orožnik z nasajenim bajonetom izhod. A ne samo, da se jim je tako kratila osobna svoboda, so se jim stroški za potovanje v Celovci in nazaj tako skromno odmerja val i, da imajo nekateri po 15 in več gold. izgube. Dovolilo se je le 2 gold. na dan za stanovanje in hrano in vožnja v 3 razredu, druzega pa prav nič. Kar je pa posebno znamenito, je to, da so priče, ki so bile v 9. dan t. m. zvečer gotove, dobile ravno toliko plačila, kakor one, ki so se odpustile še le drugi dan zvečer. Taka matematika nam ni umevna, še manj pa to, da se bolnej, brzojavno pozvanej priči, ne plača niti voz na kolodvor in nazaj.
— (Izpitne pristojbina za pravnike.) Minister.sivo za uk in bogočastje povišalo je pravnikom pristojbine za državne izpite od 8 na 12, za privatne študije pa od 24 do 36 goldinarjev.
— (Odbor slovensk. pevskega dru-Btva) bode imel due 21. t. m. ob 6. uri popolu-dne v Ptuj i prvo sejo s sledečim programom: 1. Konstituiranje odbora. 2. Volitev poverjenikov za posamične okraje. 3. Volitev kapelnika in 4. Eventualni predlogi.
— (Domača umeteljnost.) Za cerkev srca Jezusovega izdelal je monštraco, istinito moj-Bterski naš rojak, zlatarski mojster v Wo!fsbergu, Fran Jerančič. Ogledali smo si to krasno delo in čestitamo naročnikom odnosno darovateljem kakor tudi mojBtru Jerančiča na izbo. nem delu. Monstranca je izdelana v strogo gotiškem slogu, visoka je 73 cm. od brona iu jako bogato v ognji pozlačena. Na gornjem delu je k'pek Matere Božjo z dvema an-geljema. V sredi kipa sv. Avguština iu Jarneja. „Luna" je od pravega zlata, okovana z demanti. V podnožji so umeščeni 4 evangelisti. Vsi ti kipi bo izdelani od pravega srebra. Vsa monstranca pa je z izredno natančnostjo jako skrbno cizelirana, vse v lepej harmoniji, ki svedoči, da je delo iz pravih mojsterskih rok. Omeniti nam je še, de sta dragocena kamenja, topas in ametist iz prstanov umršega gospoda vladike kneza dr. Pogačarja, isto tako gori omenjeni 'demanti. Gotovo bi bilo mnogim ustreženo, ko se ta umotvor razpostavi na primernem mestu na ogled.
— (Ker se   bliža  žrebanje loterije „Naroduega doma",) priobčujemo danes glavne dobitke, ki so v resnici jako lepi in dragoceni. Zadeti se namreč more: Kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 24 osob,  potem žlica za torto, sladkonijak, klešče za sladkor, žlica in vilice za salato in solnjak — vse iz Čistega srebra 1000 gld.; koieselj in konj s popolno opravo 500 gld.; kaseta z namizno opravo za jedila  in  desert za 24 osob, potem žlica za torto, sladkorojak, klešče za sladkor, žbca in vilice zx salato, solnjak — vse srebrno 500 gld.; zlata remontoirna ura z verižico 250 gld.; lišp za dame in sicer broehe, uhani in zapestuica z bri-Ijanti 250 gld.;  kaBeta z namizno opravo za jedila iu desert za 12 oaob — vse srebrno 250 gld.; Zug-inayer-jev plug, brana, čistilnica,  prepeljiva mlatil-nica z mahalom 250 gld.; remontoirna ura za gospode z dvojuim pokrovcem 100 gld.; /lata ura za gospe z verižico 100 gld.; harmonij 100 gld.; bri-Ijanten prstan 100 gld.; lovska puška, prima bernad-damaščenka,  z zapahom,  lesenim  kopitom in fino rezbarijo  na njem 100 gld.; kaseta s srebrno namizno opravo za jedila za šest osob 100 gld.; trijer 100 gld.; 3 telice pinegavskega plemena po 100 gld.; veliko viseče ogledalo 50 gld.; salonska ura 50 gld.; 2 uri z n balom po 50 gld.; žitna čistilnica 50 gld.; slamorezni stroj 50 gld.;  3 puške risanice z dvojnim zaklepom po 50 gld.; 4 potni kožuhi po 50 gld.; 8 zlatih remontoirnib  ur  po 50 gld.;  4 briljantni prstaui po 50 gld.; briljantni uhani 50 gld.; 2 lišpa in sicer zlata broehe in zlati uhani po 50 gld.; medaljon i briljanti 50 gld ; križec z briljauti 50 gld.; 5 zlatih verižic po 60 gld.;   1 zlata  zapestnica 50 gld.; dva srebrna svečnika 50 gld.; popolna namizna oprava za šest osob iz  kitajskega  srebra 50 gld.; popolno namizje iz  porcelana za dvauajst osob 50 gld.;  popolna steklena posoda za dvanajst osob 50 gld.; Poleg teh imenovanih dobitkov je pa še 2199 drugih; verjetnost, kaj zadeti, tedaj jako velika.
— (Labonska omika.) V Trstu sprla sta se predvčeraj dva lahonska časnikarja A. M. od časnika Imparziale in G. C. urednik časnika „Indipen-dente". Slednji je svojega nasprotnika v palec desne roke ugriznil, menda za to, da bi na ta doslej še nenavadni način preprečil njegovo prepikro pisavo. Hvala Bogu, pri nas vender še nesmo tako daleč!
— (Izgubil) se je včeraj popoludne zlat prstan z bnljantom, velike vrednoBti. — Kmetovalec Martin Vovk pa je izgubil na potu iz hranilnice v Kurjo vas listuico, v katerej je bilo 25 gld.
—(„Slovensko braluo in podporno društvo v Gorici") uljudno vabi vse p. n. gospode društvenike v letni redni občni zbor, ki bo dne 28- decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odborovo; 2. računski sklep sa leto 1884; B. proračun za leto 1885; 4. predlog za imenovanje častnih udov; 5. posamezni predlogi; 6. volitev novega odbora. Gospodje društveniki, ki nameravajo staviti pri občnem zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru vsaj do 26. dne t. m.
— (Imenik odvetnikov in notarjev.) C. kr. ministerstvo za pravosodje bode meseca janu-
▼»rja 1885. 1. izdalo imenik odvetnikov (advokatov) in c. kr. notarjev po kraljevinah iu deželah v državnem zboru zastopanih. To knjigo bo založila c. kr. dvorna in državna tiskarna m Dunaj i (I. Singerstrasse 26 ) Dobila se pa bo po 60 kr. v tej tiskarni ali pa potom knjigotržtva.
Razne vesti.
* (12.000 gld. p rimu nk Ij aj a) isktgal je račun letošnje električne razstave v Steverji. Nem-tiki listi pohvalno omenjajo ta jako ugoden uspeh rekoč: ves d< rieit znaša le 12 000 gld., »ko m pa odračuni vrednost od ratatftVe ostalih stvarij preko 4000 gld. preostaja le 8000 gld. nepokritih. To je torej primerom^ jako ugoden resultat.
* (Štrajk i.) V Bukureštu napravile so ne <b:vno učiteljice više dekliške šole štrajk. Upornice razsrdilo je imenovanje gospodične Fihonesku ravnateljico na tej šoli, kar so smatrale za posebno protekcijo. Vsi. d tega odpovedale so se vse svojim službam iu ustavile — nadaljni pouk, tako da so morali šolo takoj zapreti. Naučni nrnistcr bil je primoran preklicati imenovanje in izvoliti jedno upornih učiteljic gospo Dragiceanu ravnateljico na višej dekliškej šoli. — Ravno tako so se te dni v tnbačm tovarni v Benedkab vsi delavci spuntali in ustavili delo radi nekega spora z domačim tebuičmm voditeljem. 14. t. m. prouzročili so uporniki pred tovarno grozen izgred, pobijali okna iu žugali uradnikom. Več izgrednikov so prijeli in zaprli. Noč in dan mora redarstvo straž ti in varovati tabačno tovarno. —
* (Elektrika na mestu para.) Pri amerikanskih železnicah nameravajo nadomestiti par z električno močjo. Pred kratkem so se namreč v Novem Jorku nesli zastopniki raznih električnih d, listov, da so se posvetovali zastran upeljave električnih motorjev na železnicah. Ker se je prva po skušnja z elektriko vrlo dobro obnesla, ukrenila so razna diuštva izdelovati električne motorje. Glavno dru štvo, ki se je vsled tega ustanovilo, deluje z glavnico 2 iniii onov dolarjev.
* (Tatvina na Berolinskej pošti.) Poštni asistent J. B harcs« ukral je iz poštne blagajnice v Berolinu 10 250 mark ter 12. t. m pobegnil od doma. Kdor ga ulovi, dobo nagrado 750 mark. Nemški uzmovič pa iuk peš daleč ne bo prišel, ker je hrom in z desno nogo šepa.
*(Oj ti nesrečni tabak!) Pri zadnjem občnem zboru Pariškega društva proti uporab! tabaka prestali so tuni neko p smo, katero je pisala društvu gospa Hvacinthe LopOn v imenu svojega soproga. Nekdanji pater Hvacinthe baje niti ne kadi niti ne noslja tabak. , ker po njegovem mnenji ue zmerna uporabu tabaka zdivja ve.it v zi.sobiern in javnem 'življenji, ker je tabak pravi in glavni pro-uzročitejj nihilizma v Rusiji, brezverstva in pornati kanja tjudikegd naraščaja v Francoskej. — Mor* biti izvira ta trditev iz blatnega skustva bivšega patru. Hnc illae lacrimae!
* (Nadobudna Nemka.) Nek Francoz, ki se je oženil z mlado nemško udovo, trudi se, raz-tolma^in svojej soprogi »nzlocek mej besedama „se-cond" in „deuxiemeu. BS"('ond,*' piavi soprog. „tH-bimo tedaj, kedar govorimo :>amo o dveh osebah ali rečeh; „deuxiemeH pa tedaj, kadar drug j osebi sledi ali je sploh možna še tretja, četrta o-eba itd. Na pr. Dragutin bil je toraj tvoj prvi soprog, j.-z sem torej tvoj —". rDeuxieme!" mu naglo pretrga besedo ljube'.njiva uČeuka,
Denašnji številki „Slov^nskegu Naroda* priložena je priloga A. Wiuter-ja v steltinu o „Gotovi pomoči proti protiuu, revmatizuiu in njih nasledkih itd.". (805)
Tujci:
16. decembra.
Pri Hloim : Sor a Dunaja. — Miillcr iz Kočevja. — "VVeiss iz Gradca. -   Schnabl iz Črnomlja.
Pri Wir»ll«*i: Pl. Neubaaer, Bn slau z Dunaja. — Bunt iz Trata. — Ha.lmiann, Preiss, Gntmann, Fischer, Michel Lampe z Dunaja.
Pri u\si i-ijsK«*iu eenarjl: K eis iz liregenca. — lTlepič i". Skocijana.
U iu i'I i so t LjubljiftBii :
10. decembra: Janez Gostiša, umirovljeni duhovnik, 51 lfct, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Vilhclmina Patz, poštnega kondukterja vdova, 37 let, Stari trg št 20, za jetiko.
12. decembra: Liza Kepic, gostija. 83 let, sv. Petra cesta št. 8, za oslabljenjein. — Janez Wolt", reeto Pajer, akad. slikar, 69 let, umrl potoma v bolnici* v Kolodvorsklb ulieab in bil k sv. Krištofu prepeljan.
13. decembra: Jakob Vičič, dninar, 72 let, Hradecki-jeva vas Št. 2, za tnrtvoudom. — Fran Kozuian, delavec, 69 let, sv. Petra cesta »t. 27, za otrpneujem pluč.
IG. decembra: Fran Počivavuik, delavec, 30 let, Mesarska cesta št. 2, za iiirtvoudom. — Anton Esterl, umirovljeni asistent, 76 let, za otrpneujem pluč.
V dež.dnej bolnici:
11. novembra: Murja Belic, gostija, t»2 let, za pluč-
nico.
13. decembra: Fran GrofieJj, gosta& 70 let. za srčno nap'iko. — Ivana Gorjauc, delavka, 17 let, za jetiko. — Marija Pod lesnik, gostija, 03 let, za plućnim edemom.
14. decembra : Mihael Omejec, dninar, 24 let, za vročinsko boleznijo.
Meteorologično poročilo.
S .a	Čaa opa-7d v ari j h	Stanje barometra v mm.	Temperatura			Mo-krina v mm.
16. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735 09««. 1 + 7-4°C 73641 mm   -(-  84"C 739 00ra*. -f- 54" C		z. j z. si. zjz. si. jvz.	obl. obl. dež.	5-80 mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 7'1°, za 85° nad nonnalnm.
Tr/nr ceno v ljul>lj«i nI
dne 17. decembra t. 1.
		irl. kr.	Speh povojen, kgr. .		kr.
Pšenica,	hktl.   .   . .	6 31		—	72
Rež,	n ...	5 4	Surovo maslo,    „ .	_	M
Ječmen,	n ...	4 71	Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	_	8
Oves,	n ...	3 9		_	
Ajda,	i» ...	4 71	Goveje       meso, kgr.	_	64
Proso,	n ...	4169	Telečje „	—	6()
Koruza,	n ...	5 40	Svinjsko         „ „	—	c>a
Krompir,	» ...	2 86	Koštrunovo    „ „	_	36
Leča, Grah,	71 ...	8 -		_	4f>
		8 -	Golob......	_	17
Fižol,	71 ...	8!50	Sen i,   100 kilo    . .	1	69
Maslo,	kgr. .	— \)2	Slama,   „             . .	1 51S	
Mast,	n	— !82	Drva    trda, 4 □ metr.	7	r>o
Speh frišen, n		—158	„   mehka,   - „	5	—
dne" 17. decembra t. I.
(livirno telegrailtao poročilo, i
Srebrna renta . Zlata renta . 5°/o marčna renta
Kreditne akcije......
London............123
Napol.............
C. kr cekini..........
Nemške marke.........
iu, državne sruose iz !. isf)4 flbO gk. Državno srečke iz 1. 1864. 1«K) urld.
•lft/„ jivatr. zlata renta, davku j>rosta. Odrska zlata renta 6" „
4*1
„     papirna renta 5°/,, r.u/„ štajerske zemljišč. »<i .ez. ubiij,'. Dunava ret;. srečke 5" „    .   .   100 gld. />udj. obč. avst:. 4*/t0... t ati zast. listi Prior. oDlig. Klizabetiiu' zapad, tulesnlce Pr-.r. obltg. Ferdinandov« tov. ielestilce Kreditno arečke .   ... ......      100 # Id.
RuUoiiove arečke  .... IU ,
Ak. ij« anglo*avatr. banke        120 ,
i'i';om:;wa.v-druAt. velj.  l7o gld. a. v.
81 gld. 75		kr.
82	i 75	
104	71	n
96	„ 90	_
	rt	
293	* 90	
123	n 3=.	
9	• W7t	7>
6	n 78	n
60	n 27«/,	ti
125	■ 76	n
171	. 75	
104	—	
124	—	
95	. 80	
90	. 80	
1<H	50	^
116	. 75	
199	, 20	
110	25	
10R	. 70	
180	t —	
18	. 25	n
98	s 2.S	n
211	. 50	7)
1
Zahvala.
Podpisani izrečejo vsem prijateljem in znancem srčno zahvalo za hlngosočutje in obilno udeležbo sprevoda dnč 7. t. m. nepozabljivega nam dragega brata (802)
FERDINANDA LILEKA,
doktorja vsega zdravništva, bivši sekn idarij ce-sarjevič Iiudollove bolnice za otroke i I operater na c. kr. Irirurgionl in poioilniški \'seu.liliflcnl kliniki in praktičen zdrav r ik v Wiiliringu na Da naj i,
posebno pa slavnemu pevskemu zboru vsenčilUč-iiega društva „Slovenija" za premile in ganljivo nagrobnlee in vs m darovateljem krasnih vencev, ter nam bosta v tolažbo in zadostilo občna ljubav in Spoštovanje, katero je ranjki užival.
VČ rnomlji, dno 15. decembra 1881.
Josip Lilek, Franjo Lilek,
župnik v Moiitrilji, Istra, posestnik, br.it. brat.
is Prekrasno Mm in Novoletno darilo! ,
Ravnokar so v našem založništvu  izišle na yj «W svitlo: (806-1) gjjji
I Poezije, m S. Grecorčič.
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno ve- Si 111 zane in z zlatim obrežno m stanejo 2 gld. Q
Ign. v. Kleinniayr & Fed. Bamberg m knjigotržnica v Ljubljani. ^
Priden in soliden
(794—2)
vsprejuie se takoj v s;> jsU«-j prodajalni«'i
M. E. SUPAM-a na Dunajskej cesti.
Ozitmnlo.
Po-lp smo mestno županstvo s tem si. obC;n--tvu oi'.ir.'i.ja <la hode jichoiioj HOnien.j v poau?-deljek <lstcl 22 Kru,«liitt, ne pa, knkor je v prstiki tiskano.
Mestno županstvo v Višnji Gori.
A. Stepic,
Dekleta,
ki znajo belo perilo bodi si z roko, bodi si na šivalni stroj  (Ilovve) dobro in lepo šivati,  dobč |>r<>«•«■ j delo.
Natančneje zvč se (804—1)
v Kljurjarskih ulicah št. 3 v drugem nadstropji.
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
j ml je tak«> j pekorino in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, i/.vleče vsaka iilfs« brez razmehčalnega sredstva In brez rezanja skoruj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, zaatarane laiškudbe na nogah, /an< biiine. »zebljine, pripadne rane, razpokane roke. itd. 111 tro pomaga pn kašljn, dnAivnemn ka^ljn, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, revmatizmu v členkih. Dobiva se škatljica po HO kr. pri lekaruarji j. Svrobodl, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—6)
l Umetue (32—94) X
l zobe in zoliovja j
i
J ustavlja po na,novejšem a m e r i k a ti s k e m načinu « brez vHakih bolečin ter opravlja |»loui bo \ nn j t* in < vse sobne »|>erafl j.
t zobozdravnik A. Paichel,
o poleg Hrideekjjevega mostu. I. nadstropje.
Izvrsten med
( ii nrn ti i i i-ji ii pltunec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi
med t satovjili. "J^C
0b je<lnein priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
w®i<š#ffiib sveč., ^
0R0SLAV DOLENC, {
svečar v Ljubljani.        (746—9) k
"Važno
za vsacega irpefcegn na živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat električni strojček) se. da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri uobeinj rodbini. Tiganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo so z indukcijskim aparatom. Cena apararu z obzirnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld — Naročiti ne morejo samo direktno pri im-ni. (741—9)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Poirtlares 2.
^ E. GAEDT1TEE & Co.,
tovarne iu sSnuipilij«-.
Dunaj, IV., HauiitstrasKe 4!) in _ Atigersdorl pri Dunaji oh j. žel. s
Priporočajo za božično sezeno ra- s zen svetovno znanih štampi ij vseh g vrst in specijalitet žepnih stainpilij, £ medalijonov, kreall, nožev itd. s auiuauDz itaiopflllanil, 4 jako fine čudovite patent'>vane novosti!!! Patentovano sport kresilo s štampilijo . . . Putentovani že|mi nožek h štampilijo . . . Isti s avedrcem za odmai. stekleni.-, s štamp. Medalijon z ven potegljiviui dalj ogledom . .
(Ne presezajoč normalne velikosti.)
gld. 2.^0. , 2.50. - 2 70. „ 2.50.
(760—5)
Ploske za staiupilijo^sport-kresilo 43—11; nož 40-5; vse vkup« proti poštnem u pivzetju ali s piedpnHiljiitvo zgornjega znesku in niitunčiio Objave tekstu štampilijo.
Salicilna ustna voda,
upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob liab duh iz ust. 1 velika steklenica >>0 kr.
Salicilni sobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a dO k..
aromatična, in odpravi slab
Najnovejše spričalo. ^W I
V Še blag .rodje ! Mnogo let uporabljam Vašo aalicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega B steklenice.
Spoštovanjem Anton šilima, župnik.
Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jili razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna    p r i .«# a m o r o k11 **
JUL. pl. TRNKOCZY-ja
v IJubljanl, na Mestnem trgu at. 4. JkW Vsakej v lekarni Trn>*>v'.y kup'jeuei ori-Snalnej salieilnej usmej vodi iu aaUciinema /.ohneniu prašku se zastonj priloži obširni pouk,  kako zttruve (7o3—7) ohranili zobe in usta
(808 ! • ''"',;;n
.ziJaMi m od^ovonu m\dntk: Iva u Železnikar.
Li-.stniuu ip tisU „Naroune Tibkarne",