Št. 54 (14.450) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja .številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SREDA, 24. FEBRUARJA 1993
ITALIJA / PO ZADNJEM PRETRESU USODA VLADE SKRAJNO NEGOTOVA
Konstmktiven začetek dvostranskih pogovorov
Delegaciji se bosta prihodnjič sestali v Rimu
Bogo Samsa
GRAD STRMOL - »V prisrčnem in prijateljskem vzdušju« so se včeraj pričeli slovensko-ita-lijanski pogovori o ureditvi odprtih vprašanj med obema državama. Razgovori so se pričeli točno v istem prostoru, kot sta se 1975. leta pogajala za italijansko stran veleposlanik Carbone in za jugoslovansko Snuderl o osimskih sporazumih. S tem pa je tudi vsa podobnost končana.
Italijanski in slovenski pogajalci so izredno zaprti. Uradno so povedali samo štiri stvari: pogajanja so se pričela ob prisotnosti zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, kar jim daje še poseben pomen. Potekala so v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, kar je najvišja diplomatska formula o učinkovitosti in konstruktivnosti pogajalcev. Formalno so opravičili »zaprtost« in rezerviranost«, češ da morajo poročati zunanjimi ministroma in vladi, dejansko pa žele delati konstruktivno brez prehudega pritiska javnosti. In končno, zelo kmalu se bodo pogajanja nadaljevala v Rimu. Datum pa še ni dokončen, ker se bodo sedaj posvetovali z obema vladama.
V bistvu so torej obravnavali vozni red, kot je to v ponedeljek na tiskovni konferenci povedal Peterle. Obe strani naj bi navedb seznam odprtih vprašanj in njih najpomembnejše značilnosti. Med drugim naj bi to bila obmejni promet, pomorski promet, imovina
ezulov, pokojnine in drugo. Na prvem mestu je bila zaščita manjšin: slovenske in italijanske. Pri ita-hjanski manjšini je bil z italijanske strani govor o enaki ravni povsod, kjer živi in torej o nujnosti dogovora s Hrvaško. Seveda pa gre pri tem za dvostranske odnose in dogovore Slovenije z Italijo in Slovenije s Hrvaško. Meja je dokončna, naj pa bo cim bolj prepustna, kot je med državami članicami Evropske skupnosti.
Na dnevnem redu zasedanj ni zgodovine in dogodkov med vojnama, med zadnjo vojno in po njej.
Ta tema bo predmet poglobljene razprave zgodovinarjev in strokovnjakov, kot sta se v Gorici dogovorila oba zunanja ministra.
Razgovori in dogovor obeh delegacij naj privede do dvostranskega sporazuma, ki naj globalno v duhu prijateljstva uredi vsa odprta vprašanja.
RIM - Ko je pred nekaj tedni demokrščanski tajnik Mino Martinazzoli začel pogovore z DSL in PRI, da bi preveril, ali je mogoče razširiti vladno koalicijo, se je predsednik vlade Giuliano Amato pritoževal, da se zaradi nje-gotovosti počuti kot na žaru in zahteval, naj pogasijo žerjavico pod roš-tiljem. V teh dneh je pod usodo komaj preosnovane vlade marsikdo večkrat podkuril in žerjavica Se tli, čeprav je predsednik vlade včeraj napovedal, da bo v parlamentu zahteval zaupnico.
Italijanski pemier je še v ponedeljek menil, da zaupnica ni potrebna, ker so bile zamenjave v vladi skromne. Včeraj pa se je premislil in napovedal, da bo zahteval zaupnico. »Zmeda in politična negotovost škodita predvsem državi. Ge je parlament sposoben izraziti drugačno večino in vlado, naj se za to odloči, in zagotavljam, da moja oseba razširitvi ne bo v napoto. Ce razširitev ni možna, je nujno podpreti sedanjo vlado, ki mora nadaljevati z delom,« je dejal včeraj Giuliano Amato in podčrtal, da zaradi negotovosti lira tone na denarnih tržiščih. Ob tem je tudi odločno zavrnil, da bi bila njegova »vlada presed-nika republike, ker je nastala kot izaz neke parlamentarne večine«.
Opozicije, ki so zaradi nedavne preosnove napadle tudi predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, ker je podprl spremembe, bodo glaso-
Predsednik vlade Amato
vale proti vladi, SKP in Mreža na levi, MSI na skrajni desni pa bodo spet zahtevale razpust parlamenta in predčasne politične volitve. Toda žerjavice, ki je razbelila žar, ni prižgala opozicija pač pa večina. In to je jasno prišlo do izraza včeraj. Ce je tajnik KD Mino Martinazzoli spet zagotovil podporo Amatovi vladi in kot dokaz navedel vstop novega proračunskega ministra Nina Andreatte, je takoj dodal, da bo za privatizacije vlade morala odločati skupaj in ne prepustiti odločitev ministru Baratti.
Načrt o privatizaciji javnih podjetij je eno od netiv, ki prispevajo, da je žar razbeljen. Minister Guari-no pa s svojimi včerajšnjimi izjavami ni prispeval k pomiritvi polemike, saj je spet jasno pokazal na nasprotja v vladi o tem
vprašanju.
V socialistični stranki pa je netivo bolj politično, saj Giulianu Amatu dober del socialistov zameri, da je preosnoval vlado, ne da bi se posvetoval s PSI. Predstavnik strankine opozicije Enrico Manca je dejal, da bo njegova komponenta presojala na osnovi Amatovega poročila. Pa tudi v večini, ki je omogočila izvolitev Gior-gia Benvenuta za tajnika PSI, je veliko negodovanja. Se najbolj odločen je bivši finančni minister Rino Formica, ki je že namignil, da »si v tem primeru jemlje politično avtonomijo«. Skoraj neverjetno bi bilo, da bi stranka, katere izraz je predsednik vlade, vrgla svojega premiera, verjetno pa je, da ga bo pogojevala.
DSL bo glasovala proti vladi in najbrž zelo disciplinirano, saj kaže, da člani »vladne levice« ne bodo sprejeli poziva socialistične opozicije, da bi se skupaj vzdržali. In če se načelnik poslanske skupine Massimo D’Alema z zaskrbljeno ironijo vprašuje, ali še obstaja vladna večina, predstavnik reformističnega krila DSL Gerardo Chiaromon-te sicer označuje vladno preosnovo kot nezadovoljivo, obenem pa obtožuje tudi opozicijske sile, da »niso sposobne pripraviti doslednega in realističnega predloga«.
Eden od aspektov italijanske krize je tudi nesposobnost večine, da vlada, in opozicije, da bi oblikovala pogoje za prevzem oblasti.
VELIKA BRITANIJA
BALKAN / ZARADI SRBSKIH BLOKAD
ITALIJA / LAHKA GLASBA
Kupil za 3 dolarje, sedaj bo prodal za 30 tisočakov
LONDON - Američani naj bi bili znani po slabem okusu in naj bi veljali za nepoznavalce umetnosti. Očitno to ne velja za vse. Ostroviden ameriški turist je sliko »Rdeče grlo s cvetočo jablano« kupil na bolšjem trgu v Bristolu za bore tri dolarje. Sedaj jo prodaja: pri Christiesu bo 11. marca na dražbi, izklicna cena pa je 30 tisoč dolarjev. To navidez nepomembno sliko je namreč naslikal britanski naturalist Martin Johnson Heade leta 1864 med potovanjem v Brazilijo, kamor je šel preučevat življenje kolibrijev. (Te-lefoto AP)
ZDA bodo odslej pomoč pošiljale s padali
V New Yorku btožnica zoper Radovana Karadžiča
NEW YORK -Ameriška pomoč in prvo neposredno vključevanje v krvavo dramo BiH, bi se utegnilo začeti že koncem tega tedna, ko naj bi z padali odvrgli humanitarno pomoč Muslimanom v obkoljenih mestih vzhodne Bosne. Ta pobuda je že dobila podporo ameriškega kongresa, podrobnosti pa sta skušala danes določiti predsednik Bill Clinton in generalni sekretar ZN Butros Gali. Vendar pa ni jasno, kdo naj bi varoval ameriška transportna letala C-130, ki so počasna in zato lahka tarča.. Logična je domneva, da bodo to nalogo opravila ameriška letala z letalonosilke John Kennedy, ki je že v Sredozemlju.
Na sedežu ZN v New Yorku, kjer je včeraj VS soglasno sprejel sklep o ustanovitvi vojaškega sodišča za sojenje vojnim zločincem iz BiH, še ni jasno, kdaj naj bi se začel nov krog pogajanj. S tem v zvezi sta se Cyrus Vanče in lord Owen uradno
obrnila na Belo hišo s prošnjo, naj vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadziču zagotovi imuniteto v zvezi s obtožbo, ki jo je podalo pred desetimi dnevi zoper njega newyorško zvezno sodišče. Čeprav Karadžič ni v nevarnosti, da bi ga prijeli, saj gre za civilno tožbo, pa je kljub temu našel povod za zahtevo o
preložitvi pogajanj v Ženevi ter pri tem omenil »slab tretman, ki ga ima Y ZDA«. Karadžič pri tem misli tudi na omejitve, ki mu jih je predpisala newyorška policija, ki mu je omejila pravico gibanja na krog kilometer in pol od sedeža ZN na Prvi aveniji Manhattna.
Obtožnico zoper Radovana Karadžiča so vložili v imenu neke 16-letnice, ki bila pretepena in posiljena, ter v imenu 18-letne-ga dekleta, ki so ga, kot je zapisano v obtožnici »srbski vojaki posilili in ji kasneje pred očmi ubili mater«. (Z. K.)
Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič
Sanremo je od sinoči spet središče že tradicionalnega festivala. Na sliki Loredana Berte in Mia Martini.(AP)
V Samemu spet festival
Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unira) Tel. 040/362459
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Čas pustnega veselja se izteka
Ob glasbi in plesu se je v poznih nočnih urah iztekel letošnji pustni čas. Na Tržaškem je bil včeraj v ospredju pustni sprevod po mestnih ulicah za Nagrado rajonov, na katerem je openski voz o zimski olimpiadi v Merčedolu osvojil drugo mesto (na sliki fotokolor Križ-. mančič). Danes bodo na sporedu pustni pogrebi.
......................stran 6...
Navtičnega sejma v Trstu letos ne bo
Prihodnji mesec bi moral biti v Trstu 16. navtični sejem, vendar ga ne bo zaradi pomanjkanja denarja oziroma krize, ki bremeni ta sektor. Pač pa naj bi ga priredili marca 1994.
..................... stran 7...
Gorica: na občini so si premislili
Na goriški občini so si spet premislili glede vprašanja odstopa dveh odbornikov, ki sta prejela sodni obvestili v zadevi Coop. Na seji občinskega odbora so razpravljali o možnosti, da bi se odpovedala svojima resorjema, a bi kljub temu ostala v upravi. O tem kompromisnem predlogu se bo nocoj župan pogovarjal s tajniki strank večine.
......................stran 8...
Pust v Tržiču,
Lovre v Doberdobu
Na Goriškem so bile včeraj glavne pustne prireditve v Tržiču s sprevodom alegoričnih vozov in oporoko siorja Anzoleta. Danes napovedujejo številne pogrebe pustov, med katerimi izstopa v Doberdobu pogreb strica Lovre-ta, ki bo letos nekoliko drugačen.
......................stran 8...
Danes »domača« gospodarska stran
Današnja gospodarska stran je v celoti posvečena vestem z naše strani meje. Med drugim objavljamo stališče obrtne sekcije SDGZ do problema zastopanosti v pokrajinskih komisijah za obrtništvo in poročilo o delu gospodarskega odbora SKGZ.
.....................stran 10...
Zlato za Belmondovo
štirindvajsetletna Italijanka Stefania Belmon-do je na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Falunu na Švedskem v zasledovalnem teku na 5 km osvojila zlato kolajno, Furlanka Manuele Di Centa pa je bila četrta.
................................stran 19.......
Sreda, 24. februarja 1993
DOGODKI - MNENJA
NOVICE
Ameriško-ruski vrh prihodnjega marca?
MOSKVA - Prvi ameriško-ruski vrh med predsednikoma Clintonom in Jelcinom bo po vsej verjetnosti že prve dni marca v neki »tretji državi«. To je vsaj sinod agentiji Interfax izjavil neki visok funkcionar raškega zunanjega ministrstva. Ameriški viri so pred tem navajali, da bo do srečanja prišlo zadnje dni marca Vsekakor bodo toCen datum in kraj prvega vrba Clinton-Jelcin določili na prihodnjem ženevskem sestanku med GhristopherjeminKozirjevom
Peterle v Miinchnu
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle bo danes na povabilo nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla odpotoval na enodnevni obisk v Munchen. (STA)
V Skopju mimo
SKOPJE - Nezadovoljni prebivalci skopskega primestnega naselja DorCe Petrov, ki so nasprotovali gradnji centra za begunce iz BiH v njihovi soseščini, so se umirili. Policija se je umaknila, demonstranti pa so se razšli. Dokler bo veljala odločitev ustavnega sodišCa o začasni ustavitvi gradnje, novih nemirov ni pričakovati. Sodišče naj bi v tem Času preučilo ustavnost vladne odločitve o gradnji tega objekta. Vlada je zaskrbljena zaradi naraščanja verske in etnične nestrpnosti in bo za preprečevanje tega uporabila vsa sredstva, ki jih dopušča zakon. (M. K.)
Odmevi na pošiljanje pomoči s padali
BEOGRAD - Odmevi na odločitev ameriškega predsednika Clintona, da dovoli pošiljanje pomoči BiH s padali, ki bi jih metab s transportnih letal, varovanih z lovskimi letali, so zelo razbcni. V Beogradu je marsikdo prepričan, da pri tem ne gre za človekoljubno akcijo. Domnevajo, da bodo tako v BiH lahko poslah nov kontingent vojakov, morda komandosov ali pa celo orožje za sprte strani. Če bodo transportna letala spremljala tudi lovska, je mogoče, da se njihova dejavnost ne bo omejila le na ozemlje BiH, ampak tudi širše. (MIA)
LONDON - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je v torek sicer pozdravil ameriško namero, da bodo v vzhodno Bosno pošiljah človekoljubno pomoč s padali, vendar je opozoril, da Velika Britanija za akcijo ne bo prispevala svojih letal. Zunanje ministrstvo je po Hurdovi izjavi objavilo, da je za London pomembnejše pošiljanje pomoči po kopnem in po zračnem mostu v Sarajevo. (AFP)
Obrat pivovarne Union v Buzetu v likvidaciji
BUZET - Vodstvo pivovarne Union je sprejelo sklep o uvedbi postopka za likvidacijo svojega obrata v Buzetu, so sporočili po sestanku med tamkajšnjim stavkovnim odborom in vodstvom ljubljanskega Uniona. Takšen sklep so sprejeli zato, ker v Buzetu niso spoštovali devetdnevnega roka, v katerem bi morah preoblikovati podjetje, ki bi nato kot novi pravni subjekt nadaljevalo poslovanje. (STA)
Lestvica za odmero dohodnine
LJUBLJANA - Potem ko so bili znani in javno objavljeni podatki o lanskih plaCah in povprečni bruto plaCi, je pripravljena tudi lestvica za odmero dohodnine za leto 1992. Povprečna bruto plača, ki je hkrati tudi izhodišče za popravljeno dohodninsko lestvico, znaša 51.004 tolarjev. (STA)
Protest francoskih ribičev
PARIZ - Bretonski ribici so v noči na torek v Rungisu, veliki tržnici na obrobju Pariza, uprizorili nasilno manifestacijo proti uvozu rib iz neevropskih držav. Napadli so skladišča in uničili veC sto kilogramov rib. Ribici so iz Bretanije prispeli v Pariz že predsinoCnjim in jim je uspelo Idjub posredovanju policije nasilno vdreti v skladišča. Pri tem je bilo več policistov ranjenih, med temi eden hujše, saj so razjarjeni ribiči segli celo po zažigalnih steklenicah.
Papež razpustil komisijo za Rusijo
VATIKAN - Komunizem v vzhodni Evropi je dokončno pokopan, saj je tudi papež Janez Pavel H. razpustil komisijo »pro Russia«, ki jo je ustanovil papež Pij XI. leta 1925, da bi poskrbela za preganjane katoličane v Sovjetski zvezi. Namesto te komisije so že 15. januarja ustanovili posebno komisijo, ki bo sledila razvoju katolištva v nekdanjih komunističnih državah in ki bo skrbela za ekumenski dialog s pravoslavjem. (Ansa)
V Poslovnih sistemih Mercator so bili pri politiki osebnih dohodkov vseskozi zelo restriktivni, imeli so nekakšno sidro, ki je podobno temu, M ga sedaj predlaga vlada. Zato menijo, da predpis ni napačen glede na ekonomsko situacijo v Sloveniji in bo kot kratkoročen ukrep koristen. Pri Belinki pa nasprotno menijo, da še nobena zamrznitev do sedaj ni prinesla nič koristnega. Zato se sprašujejo, ah bo Slovenija kot samostojna država uspela tak odlok speljati do konca. PlaCe so v zadnjem letu precej narasle predvsem zaradi zaostajanja tečaja Zato se pri Belinki sprašujejo, ah ne bi bilo bolj pametno določiti ustreznejši tečaj -predvsem pri podjetjih, kakršno je tudi Belinka, ki se je pretežno usmerila na izvoz. Franc But, direktor Zadružne zveze Slovenije, meni, da administrativno poseganje pri plačah ni potrebno, mogoče i^olj v fazi, ko lastnina še ni olastninjena. Vendar pri zadrugah to ni potrebo, ker je lastnina znana. Zato ne vidi razloga, zakaj zadružna podjetja oziroma zadruge ne bi dvigovale plač, Ce bi poslovala uspešno. Franc But tudi meni, da bo ta odlok padel v vodo ob znanih lastnikih.
a. P.)
Neto plače: Odstotek povečanja oziroma zmanjšanja leta 1992 v primerjavi z letom 1991
SLOVENIJA / LASTNINJENJE SKOZI ZADNJAVRATA?_
Ponujena rešitev naj bi pospešila privatizacijo
Sindikati podpisniki kolektivne pogodbe za negospodarstvo nasprotujejo zakonskemu omejevanju
KOMENTAR
Omejitev in ponudba za vložek
LJUBLJANA - Zloglasni vladni intervencijski zakon o omejevanju rasti plaC po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za gospodarstvo med sindikati in Gospodarsko zbornico ni veC zaupno gradivo. Predlog zakona predvideva način obračunavanja in izplačevanja plaC pri pravnih osebah, ki poslujejo z več kot 50 odstotki družbenega kapitala, in v državnih organih. Od aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo se nekoliko le razlikuje. Eskalacijska lestvica za gospodarske dejavnosti je enaka kot tista v aneksu. V negospodarskih dejavnostih naj bi do maja izplačevali plaCe, upoštevaje izhodiščno plaCo za prvi tarifni razred od izplačil za fe-
Alenka L. Jakomin
bruar do izplačil za maj 1993 v višini 23.833 tolarjev. Od junija (za gospodarstvo) oziroma od julija (za negospodarstvo) pa bi se plaCe povečevale v skladu z drago eskalacijsko lestvico. Z zakonom bi vlada pravzaprav posegla tudi v že veljavne panožne pogodbe oziroma razveljavila nekatere člene zakonov, ki urejajo plaCe v negospodarstvu. Bistvo tega intervencijskega zakona ni toliko v zajezitvi rasti plaC, pač pa v njegovem 10., 11. in 12. členu. Ti ponujajo rešitev, s katero lahko pravne osebe, ki se bodo lastninsko preoblikovale po določilih zakona o lastninskem preo-
blikovanju podjetij - ce jim likvidnost to omogoča - razliko med polno valorizacijo plaC z življenjskimi stroški in valorizacijo plač po zakonski lestvici rezervirajo kot udeležbo delavcev v lastninjenju podjetja. Bistvo je torej v pospeševanju procesa lastninjenja, kar pove že sam naslov zakona. Težava je le v tem, da manjka še veliko izvedbenih aktov, na katere bi se moral opirati zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Temu intervencijskemu zakonu se pridružuje še zakon, ki usklajuje pokojnine in denarna nadomestila za primer brezposelnosti v letu
1993 z rastjo povprečnih življenjskih stroškov. Pri tem je upoštevana eskalacijska lestvica, ki jo določa zakon za izplačevanje plaC. Tako naj bi začasno, do konca leta 1993, nadomestili dosedanji način usklajevanja pokojnin in drugih dajatev ter nadomestil z načinom, ki je predlagan v zakonu o načinu obračunavanja in izplačevanja plaC. Predlog zakona predvideva, da bi nov način usklajevanja pokojnin začel veljati 1. aprila 1993. Razmerje med povprečno starostno pokojnino, preračunano na polno pokojninsko dobo in povprečno plačo, bi se po zakonu znižalo od 86, 9 odstotkov na 85 odstotkov, pokojnine pa bi se tako znižale za 2, 2 odstotka.
Katarina Fidermuc
nominalni realni
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
+ (povečanje) - (zmanjšanje)
+ 59,4 + 84,7 +127, 7 +152, 3 + 206,0 + 236,7 + 258,6 + 269,2 + 269,9 + 259,1 + 249,0 + 251,0
-16,5 -15,3 -9,0 -11,6 -1,1 -6,1 -1,6 -1,7 -1,3 -0,2 + 5,7 +10,8
Vt Zavod za statistiko RS
Svobodni sindikati ostro protestirajo zaradi predloga vlade, da v državnemu zboru po hitrem postopku sprejmejo zakon o plaCah v podjetjih. Ne strinjajo se z mnenjem, da predlog zakona le sledi dopolnilu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Zakon bi namreč izničil dogovor, da za podjetja, ki izplačujejo manj kot 80 odstotne plaCe, eskalacijska lestvica ne velja. »Ce bo zakon sprejet, bo marec mesec stavk,« je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
»Aneks je plod dogovorov, zakon pa administrativni poseg«, je dejal Branimir Mišic, elan predsedstva ZSSS. Zakon v 33 kolektivnih pogodbah, ki veljajo na državni ravni, razveljavlja določila o izhodiščnih plaCah. »S tem zakonom se skuša povsem izenačiti plače v gospodarstvu in v negospodarstvu. To so socialistične rešitve, zato zakon ni sprejemljiv,« je še povedal Mišic.
V sindikatu Neodvisnost so načelno proti zakonskemu omejevanju plaC, vendar z vsebino predlaganega zakona včeraj še niso bili seznanjeni. (B.M.)
Sindikati podpisniki kolektivne pogodbe za negospodarstvo odločno protestirajo, ker se z zakonom, s katerim naj bi se zamrznile plaCe delavcem v negospodarstvu v znesku 23.833 tolarjev (bruto) izhodiščne plače, ne strinjajo. Vladi še očitajo, da je njeno obnašanje dvolično in cinično, saj je Se v začetku februarja v sporazumu s sindikati javno obljubila, da bo se pred koncem februarja nadaljevala pogajanja o kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Vlada s tem tudi izničuje kolektivno pogodbo, ki jo je podpisala oktobra 1992. Ta predlog pa pomeni, da jemlje vlada vsem nižje plačanim delavcem v negospodarstvu temelj za preživetje. Tako ravnanje vlade odvezuje sindikate zagotavljanja socialnega miru, še posebej, ker nima vlada nikakršne konsistentne, ekonomske in socialne politike za izhod iz težkih socialnih in ekonomskih razmer. Zato ne morejo sprejeti dogovora, ki so ga sindikalne centrale podpisale ob sklenitvi aneksa k kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ker bistveno odstopa od enake cene dela v sistemu kolektivnih po-godb.Prav zato napovedujejo zaostitev sindikalnega boja vse do splošne stavke, v kar (tako sindikati) jih prisiljuje vlada Republike Slovenije.
Ekonomistov, ki se s plačami ukvarjajo na ravni narodnega gospodarstva, praviloma ne zanimajo plaCe posameznikov. Vsa njihova pozornost velja masi plaC na državni ravni ter njeni rasti in usklajenosti s kazalci, ki govorijo o »stanju gospodarstva nasploh«. Tudi vlade načeloma ne zanimajo plaCe posameznikov, paC pa tisti del mase plaC, ki si ga izplačujejo podjetja z večinskim družbenim kapitalom in državni organi. Vlado torej posebej zanimajo plače, na katere lahko vpliva - ah vsaj misb, da vpbva. Natančneje: omejevanje plaC lahko pričakujejo podjetja, ki imajo veC kot 50 odstotkov družbenega ab državnega kapitala. Vec kot 50 pa je seveda ze 51. Tako se kar sama od sebe ponuja rešitev, ki bi vladi najbolj zanesljivo omogočila vpbv na plače in znižanje tega - po vseh zagotovilih daleč previsokega - stroška v gospodarstvu. Poskrbi naj le za to, da bo v Sloveniji v vecim podjetij vsaj 51 odstotkov družbenega ab se bolje državnega kapitala! Resnici na ljubo, bi s takšnim pristopom težko izpeljala naCrte z lastninjenjem, kar pa glede na vse znane kritike »procesa lastninskega preoblikovanja« morda sploh ne bi bila najslabša izbira. Vendar je malo možnosti, da bi si vlada nadzor nad plačami zagotovila z omenjenim »modelom.« V predlagani zakon o omejevanju je namreč vrinila tudi člen, povezan prav z lastninjenjem. Ce se nekoliko potrudimo, ga lahko razumemo natanko kot spodbudo za »proces lastninskega preoblikovanja« ati kot droben prispevek k temu. Podjetjem, ki se bodo olastninila po določilih zakona o preobli-kovanju, vlada namreC ponuja možnost, da plaCe obračunajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov v celoti, odštejejo z zakonom omogočeno maso za plaCe, ugotovljeno razliko pa razdebjo med delavce kot njihov kapitalski delež v podjetju, ko bo v njem stekel »proces lastninskega preoblikovanja. Po mnenju vlade bodo delavci zaradi omejevanja plaC očitno lahko prav zadovoljni. Kaj je namreč lepšega kot biti delničar!
GLOSA
i—| isti, ki so že dalj Ca-
I sa na svetu, se še -L spominjajo, kako smo imeli pred vojno v naših krajih politični sistem, ki smo ga zanosno imenovali samoupravni sociahzem in se je v svetu bolje prepoznal pod univerzalno blagovno znamko komunizma. No, ne pod enim in ne pod drugim imenom ni bilo zanj na domačem in svetovnem tržišču kaj prida povpraševanja, zato se je na hitro umaknil z borze političnih idej in sistemov.
Ta sistem pa ni bil či-' sto od muh. Le tri lepotne napake je imel. Eni se je reklo »občutek za človekove pravice«. Ta napaka je za nas manj zanimiva, ker po zamenjavi sistema večina državljanov večine omenjenih držav ni imela
kaj prida koristi, pa tudi Slovenci v tem pogledu nismo hib ravno hendike-pirani. Druga napaka je bila ekonomska neučinkovitost, a tudi za to vse bolj kaze, da ni v ekskluzivnem vzročno posledičnem odnosu s komunizmom. Tretjo lepotno napako smo poimenovali »kadrovska politika«. Za izrazom »kadrovska podtika« se je skrivala famozna selekcija in promocija kadrov po izključni ali prednostni partijsko-drža-vni preferenci. Bolj nesramni in antisamoupravno nastrojeni so to formulirali takole: ni važno, Ce je neumen, glavno je, da je naš. In v tej nesrečni kadrovski pohtiki, ki je dajala lojalnosti in zvestobi prednost pred strokovnostjo in ambicioznostjo, koreninijo vsi drugi pro-
Politika neuvrščenosti in nevmešavanja
blemi starega, predvojnega režima. Vsi se še spomnimo banalne kadrovske rošade, po kateri so na primer udbovci postati vodje sindikatov, celo šefi vlad, strokovnjaki za turizem ... Dejstvo, da je bila prav udba kovačnica kadrov, je bilo posledica banalne domneve, da so udbovci partiji najbolj lojalni kadri.
No, zdaj je vse drugače. Ne more se zgoditi, da bi policisti postali vodje sindikatov, vlad ali stroko-
Vlado Miheljak
vnjaki za turizem. Zdaj postajajo - povsem nasprotno - vodilni turistični delavci policisti. Pa to ni nic hudega, saj zdaj ne zahtevajo lojalnosti partiji kot za Časa starega režima. Zdaj se - spet popolnoma nasprotno - predpostavlja le lojalnost šefu partije. In slednje postavlja na laž vse tiste, ki kar počez kričijo, da nastaja v Sloveniji nekakšna surova partitokracija. Da ni res, da pripadnost in lojalnost strankam postajata
merilo kadrovskih rešitev, ni težko dokazati. Tipičen primer je Skolceva izjava, da v poslanskem klubu LDS niso govoriti o Sirše-tovi kandidaturi za šefa VIS. Brez diplomatskega balasta to pomeni, da niso razpravljali, ker s tem niso biti seznanjeni. Seznanjeni pa niso biti, ker jim Drnovšek ni nic povedal. In ker slišimo, da postaja ta manira univerzalna in načelna ze vse od začetkov mandatarjevih pogajanj s potencialnimi koali-
cijskimi partnerji, lahko zaključimo, da vsaj pri vodilni stranki zagotovo ni opaziti težnje po partitokraciji, saj se njeni elani še v znotrajpartijske zadeve lastne stranke vse manj vmešavajo. Vse lepo in prav! Nekako nenavadne in opazne - za tiste, ki ugledne pripadnike vodilne stranke srečujemo v tedenskem ciklu - so le nekakšne perceptivne motnje z izraženim amne-stičnim sindromom. A zdi se, da so te pravzaprav evolucijsko razložljivi obrambno-adaptivni mehanizem organizmov. Prosto po Darvvinu bi to pomenilo, da tisti, ki je veliko v vodi, dobi škrge in plavalno kožico; tisti, ki je veliko na snegu, dobi obilen kožuh; tisti, ki ne zna razložiti pogostih sal-tomortalnih atrakcij svo-
jega predsednika, pa dobi amnesticne motnje.
Seveda Širše v tej kadrovski zgodbi ni posebno problematičen. Ne vemo, ati je dober ati slab. Morda je dober. Morda. Bolj problematično je, da je edina nesporna referenca Siršeta kot policista ta, da je lojalen predsedniku in da mu ta zaupa. Ali mu zaupa tudi parlament, ni pomembno, saj ima ta komaj kaj nadzora nad delom VIS. In dejstvo, da je tej izgubi parlamentarne kontrole nad delom VIS botrovala sedanja opozicija, več pove o stanju duha v opoziciji kot o racionalnosti sedanje su-bordinacije.
Parlament in delitev vpliva ter kontrole med pozicijo in opozicijo pa je že stvar naslednje zgodbe in še hujše amnezije.
POGLED
-■-predsednik italijan-LJ ske republike Scal-JL faro je proti koncu prejšnjega tedna naslovil na predsednika vlade Amata pismo, v katerem pravi, da je treba osvetliti okoliščine, v katerih so jugoslovanske partizanske enote po vojni »eliminirale« nekaj tisoč italijanskih državljanov. Scalfaro piše, da »so jugoslovanske oblasti v preteklosti poudarjale, da gre za ekscese, ki so neizbežni v vojnem Času in ki so zajeti fašistične elemente ali ljudi, kompromitirane s preteklim režimom. Ne glede na dej-
Pogovorov ni mogoče začeli z očitki
stvo, da nobena politična zavezanost ne more biti vzrok za naglo sodišče, je tudi znano, da so bile mnoge osebe eliminirane brez obtožb, krive le tega, da so Italijani in vidni predstavniki lokalnega gospodarskega in političnega življenja. Zato bi bilo nujno osvetliti, kolikor je mogoče, posamezne primere, da bi rehabilitirali nedolžne žrtve komunističnega režima. Vprašanja bi se lahko lotili v okviru pobud za revizijo osimske pogodbe«.
Tako predsednik Scalfaro, kakor ga je v nedeljo, 21. februarja, citiral
milanski dnevnik II Gi-omale. Zgodovinarju, ki se je, Čeprav obrobno, ukvarjal s problematiko »fojb«, pismo vzbuja marsikateri pomislek. Iz njega bi lahko sklepali, da predsednik italijanske republike ne ve, da vprašanje ni povsem neobdelano in da so se, nasprotno, z njim ukvarjati stro-kovnja.ki in nestrokovnjaki vseh političnih barv. O »fojbah« pravzaprav vse bistveno že vemo (glej na primer knjigo z naslovom Venezia Giu-
Joze Pirjevec
lia, Immagini e Problemi, ki jo je pred kratkim izdal Raoul Puppo). VeC bo mogoCe izvedeti šele takrat, ko bodo na voljo arhivi JLA, ki pa so v Beogradu. Verjetno nam bodo lahko odgovoriti na vprašanje, kdo je bil v krvavi rihti maja 1954 ubit po nedolžnem in kdo ne. Marsikaj vemo tudi o tem, kako so nacionalistične in desničarske sile v Trstu v zadnjih petdesetih letih pogrevale ta boleč in obsojanja vreden dogodek v italijan-
sko-jugoslovanski preteklosti. V odnosih med narodi je nekje treba potegniti Črto, zaCeti znova in prepustiti preteklost zares samo zgodovinarjem. To se v Trstu ni zgodilo, ker so v njem še aktivne sile, ki nočejo sprave, temveč »gonijo« politiko sovraštva in prezira, Čeprav je ta v našem stoletju povzročila še največ škode prav italijanski »pristojnosti« na vzhodni obali Jadrana. Vprašanje »fojb« je zanje očitno samo poteza v po-
litični igri, ki ji ni videti konca, njena posledica pa je neprestana napetost v odnosih med Italijani in Slovenci, ki živijo skupaj. Problem revizije (?) osimske pogodbe ne bi smel imeti nikakršnega opravka s »fojbami«, Ce naj pogovori med Italijo in samostojno Slovenijo ustvarijo novo ozračje zaupanja med sosednjima državama in narodoma. Dejstvo, da predsednik Scalfaro to vprašanje zastavlja prav zdaj, je ravno tako neprimerno, kakor Ce bi predsednik KuCan v pismu Drnovšku naročil, da je
treba v okviru pogajanj razsvetliti usodo, krivdo ati nedolžnost tistih Slovencev, ki so umrli v Gonarsu, na Rabu in v drugih fašističnih koncentracijskih taboriščih. Pogovorov, ki naj gradijo boljšo prihodnost, ni mogoCe začeti z očitki zaradi preteklosti, Čeprav nanjo seveda ne gre pozabiti. A predsednik
Scalfaro, ki je kristjan, se bo z menoj strinjal, da tudi pri presoji preteklosti ne smemo pozabiti na ■ evangelijski nauk, ki samo tistim brez krivde daje pravico, da prvi vržejo kamen.
KULTURA
Sreda, 24. februarja 1993
3
lr©na Majcen (Foto: Potrč)
Akademska slikarka kena Majcen je svojo prvo knjigo ilustrirala v new age komuni na Škotskem leta 1976. Drobna knjižica se imenuje TheLittle Church. Trije angeli so stari samo dva tisoč in triindvajset let. Njihova telesa so lahkotna, obrazi pa resnobni in spominjajo na predrenesanCne slikarske upodobitve. Ljudem v komuni angeli niso bili všeč. Da so grdi, so govorili. Vendar je knjižica zelo prikupna, gozdne živali jedo v cerkvi iz rok angelov, v vsesplošnem sožitju narave in etericnosti je veliko idile.Zgodbe s panjskih konCnic pa so Cisto nekaj drugega. Malarka Marjanca je vandrala od vasi do vasi in risala zgodbe na hlevska vrata, skrinje in na panjske deščice
iz smrekovine. Irena Majcen je zgodbe naslikala v belih, sivih, Črnih in okrastih tonih. V knjigi za odrasle ima vsaka slika patino. Kako tudi ne, saj so razni Bilbani, Johce, Jarmazi, Čudaki Juriji, orjasi Glasi in drvarji Ma-luki že prastari.Vendar ponovno prihajajo. S težnjo navznoter in z veliko sle po padanju. Gregor se sklanja cez rob ladje, ker se je odločil, da bo skočil v vodo, Ljudmila se nagne h kotlu, ko j o' njena mati pahne v krop, mrtva Ljudmila potem kleCi in rojeva v skrinji. Tudi dekla Jerca s sklanja k dvoglavemu sinu. Podlaga slike se zdi kot grobo prepleskana stena.
V enem izmed kotov so stlačene živalice, rastlinice in obrazi, Cisto majhni,
LIKOVNA UMETNOST / ILUSTRACIJE
Onstran temnega in svetlega
Pogovor z Ireno Majcen, ilustratorko knjige Zgodbe s panjskih končnic Lojzeta Kovačiča
Mirjam Žgavec
a strašljivi, njim nasproti pa so nakazana drobna znamenja, ki sliko odpirajo.
Svoja prva ilustrator-ska izkustva ste si nabirali v new age komuni na Škotskem celih pet let. New age je zadnje Čase prisoten tudi pri nas. Vam je to gibanje še vedno zanimivo?
Findhomska komuna je združevala ljudi zelo različnih generacij in narodnosti in deluje še danes. To je bila zanimiva, pa tudi boleča izkušnja zame in za vse tiste, ki so bili po svoji naravi bolj individualistično usmerjeni. Kot tujka z določeno mladostno naivnostjo sem bila večkrat žrtev ideološkega nasilja, ki je bil posledica pretirano dobesednega razumevanja alternativnega, okultnega...Danes me te reci še vedno zanimajo, vendar iz pozicije, ki dopušča dvom in distanco.
Ce prav razumem, pa tedaj, ko ste to doživljali, distance niste mogli vzpostaviti?
Precej na začetku svojega bivanja v komuni sem narisala ilustracijo v nadrealističnem duhu, ki je postala sporna zaradi kosa zidu, ki je asociiral na grad. Sledil je mučen proces obtoževanja, da uvajam fevdalizem in negaati-vno umetnost, tako da sem morala pristati na risbo z metulji, ki sedijo na cvetovih in imajo veliko
pozitivne energije. Potem sem si naslednja leta upala risati samo metulje in podobne motive. Sele zadnji dve leti sem, skupaj z nekaterimi, ki jih je doletela ista usoda, upala bolj energično zastopati svoja stališča in iz tega obdobja je tudi ilustracije pravljice The Little Church.
Vaše ilustracije besedilo interpretirajo, v besedilu iščete psihološke arhetipe, ki jih ne poenostavljate, kvečjemu obratno. Bralec naj bi razbiral simboliko, žel pa risbo pogosto gleda kot dekoracijo. Kaj bi lahko rekli sebi v zagovor na primeru Kovačičevega teksta?
Svoje ilustracije razumem kot nekakšno soin-terpretacijo teksta. V Kovačičevem besedilu sem beležila predvsem pobude za moje slikarsko razmišljanje. Z besednjakom likovnosti sem poskušala formulirati svoja pronicanja v tista vozlišča človekove psihe, ki so izvor destruktivnosti oziroma sa-modestruktivnosti, s tem, da sem se koncentrirala na vprašanja o njihovi potencialni razrešitvi, ne gledam temnega kot neke končne danosti, ampak poskušam vzpostaviti distanco, iz katere se temno zdi kot del nepotvarjanja realnosti. Idealizacija temnega se mi zdi past.
Mar v njej vidite nevarnost, da zaide v pozo?
Tudi to, predvsem pa je
to postavljanje pike, mene pa zanima vprašaj.
Zame je moje delo bolj ali manj uspešen poskus refleksije temnega, s katerim poskušam doseči katarzo. Umetniško ustvarjanje pa se po mojem mnenju ne veže niti na temne niti na svetle pobude, pac pa na prebijanje do pozicije senzibilnosti in v tem kontekstu vidim tudi Kovačičevo besedilo. Na misel mi je prišel stavek iz Gospe Bovaryjeve, kjer Flaubert pravi, da je bila Ema bolj sentimentalna kot senzibilna. Koliko nasilja se je zgodilo v imenu svetlih idealov! Ilustracija k Zgodbi o Čudaku Juriju in njegovi muhi je kompozicijsko zastavljena tako, da običajnim temnim rezom v slikarsko ploskev odstopi mesto svetel, kot nekakšna sentimentalna fantazma, ki prekriva zavrto , v tem primeru mogoCe strah in beg. Predvsem se poskušam prebiti do Cisto likovno formalne senzibilnosti kot najvažnejšega pogoja za likovno umetniško večplastnost. Blagor tistim, ki to senzibilnost dosegajo z lahkoto!
V zgodbah s panjskih konCnic se Kovačič odmakne od avtobiografije in sestopi v izmišljeno, v stilizacijo, v metaforiko. Kako ste jo razvozlavali in kako ste nanjo odgovorili?
Jung je nekoC dejal:“Na-uCi se CimveC o simbolih, ko pa analiziraš pacienta, na simbole pozabi.“Da ne zameglijo pronicljivosti. V tem smislu sem izdelala predpriprave, kjer sem razčlenila psihološke odnose z elementi likovne govorice. Torej, kako napeti eksprresivnost risbe in Črte, da bom dobila ekspresivnost drže in obrazov, kako uporabiti .predmete s področja slovensko folklornega, da bodo dobili določen simbolni naboj, kako uporabiti stru-
kturo materialov, kot je les in namesto predlaganih Cmo belih ilustracij izprositi pri založbi vsaj še eno barvo, v tem primeru oker, da bom podčrtala temeljno asociacijo, ki jo sugerira naslov knjige. Pri pripravi sem upoštevala tudi dramatične možnosti kontrasta med svetlim in temnim, ki sem ga uporabila v osnovni kompozicijski shemi temnih rezov v prostor slike. Brez te priprave si akta slikarske spontanosti, analogno z Jungovim pozabljenjem,
ne bi upala lotiti.
Pa vendar so panjske konCnice primer ljudske umetnosti in tudi knjiga se med drugim vrača v stilizirano arhaiko, vase ilustracije pa ciljajo drugam. Ali ni to na nek način nekorektno do avtorja in njegove teme?
Pobude na tekst sem formulirala paC v okviru svoje specifične ilustrator-ske govorice, ki je takšna, kakršna je. Ima pa moj način ilustriranja tudi stičišča s tekstom, predvsem zaradi mojega zanimanja za dramatičnost, ekspresivnost, za simbolno, arhetipsko. Tu se ponovno
sklicujem na avtonomnost medijev.
V Forumu sem zasledila prispevek o vaši razstavi v DSLU. Ko pa so predstavljali Kovačičevo knjigo, je kamera snemala ilustracije za Lepotico in zver. Kako se počuti ilustrator ob taksni medijski površnosti?
Bila sem prav obupana, da se je televizijski škrat tako poigral. Poleg tega mi je tudi tiskarski škrat kar nekajkrat ponagajal pri tiskanju knjige. Najbolj mi je žal, da je izpadla druga ilustracija k Zgodbi o orja-šu Glasu s pastoralnim vzdušjem.
Čudak Jurij in njegova muha (Ilustracija k Zgodbam s panjskih končnic)
ŽIVLJENJE METROPOL - BRATISLAVA
Vrsta za rezance z makom
BRANKO ŠOMEN
Presenetila me je av-strijsko-slovaška meja, tista pred Bratislavo. Izginile so dvojne betonske zapornice, odstranili so mitraljezna gnezda, že prej so preorali minska polja. (O vsem tem so ostali samo grenki spomini, nedolžne žrtve in kakšna drobna anekdota, na primer tista o družini, ,ki je doma več let konstruirala tank. Z njim so ponoči hoteli zbežati »-Cez železno zaveso«, vendar jim je tik pred mejo zmanjkalo bencina: družinski elani so dobili po deset let zapora, otroci pa pobolj-ševalnico!). Sedanji slovaški mejni prehod so razširili, promet je živahen, cariniki prijazni, vse je brez kakršnihkoli socrealističnih formalnosti.
Slovaška prestolnica je ždela v meglenih jutranjih Čipkah. Povsod po ulicah so bili gradbeni odri: komunistična sivina izginja, vrača se patina monarhije.
Knjigarna, v katero sem hotel vstopiti, je bila še zaprta. Pred bližnjo zasebno okrepčevalnico je ženska v beli halji pometala pločnik. Vstopil ser... V polmraku sem bil edini, najbrž prezgodnji gost. Na vinski karti so bili poleg tujih in domačih pijaC tudi francoski sendviči na različne načine. Točajka, ki je prišla okrog visokega točilnika, je imela Črno mini krilce in dolge, lepe slovaške noge. A to je bilo tudi vse. Ni imela ne borovi-Cke, ne francoskih sendvičev, ki bodo šele po-
poldne, ko jih bo doma pripravila njena mama, kava pa je bila brez okusa. Tudi v bratislavskih knjigarnah je knjig manj kot pred leti. Imeli so celo razprodajo knjig po osem kron. V mislih sem preračunal in ugotovil, da je to manj kot pol marke, torej manj kot trideset tolarjev. Kupljeno. Slovaški satirik Peter Gregor je v knjigi Majhni spodrsljaji objavil tudi tri aforizme:
»Kadar resnica prespi svojo priložnost, se lahko zbudi kot banalnost. Kdor bo popeljal ljudstvo iz teme, se bo znašel pred novo dolžnostjo: kako zadržati svetlobo! Kaj je mir? Trobentač v oddelku lahke konjenice išče mesto trobentarja v jazz orkestru. Naslov v oddelku za male oglase.«
Ko sem se s knjigami vrnil do parkiranega avtomobila, so me obstopile debele Romke. Z lažnimi prstani na mastnih, Črnih rokah. Menjava je bila ugodna, za eno marko so mi ponujale osemnajst kron. Vedel sem, da so Cehi v treh dneh zamenjali Češkoslovaške krone in zadržali bankovce, na katerih so bile posebne znamkice in tako Slovakom prepustili možnost, da si omislijo lastno valuto. Slovaška država je podedovala 23 milijard kron dolgov. Te bo skušala odplačati z novo valuto, slovaško krono, kar bo seveda odvisno od uspešnega gospodarstva. Pokazali so vzorčne bankovce za 100, 500 in 1000 slovaških
kron. Natisnili so jih v tujini in so mikavni, evropski. Ker nisem menjal svojih deviz, so me »švercarke« v madžarščini, slovašcini, rom-SCini in zakarpatski ruščini pošiljale »nekam«.
Ta izkušnja, ki nam je vsem znana, se je ujemala z literarno ugotovitvijo: med tem, kar se je tukaj zgodilo in med tem, kar se še bo, se razprostira velika, neznana pokrajina. To, kar je.
Eden od slovaških literarnih peres Ladislav Tažky me je sprejel kot znanca iz Vilenice (kraj nesrečnega imena za navdušenega moravskega pesniškega genija Ja-
na Skacela, ki je dobil leta 1989 v Vilenici slovensko literarno priznanje kot disident in predstavnik malega naroda z velikimi ustvarjalci in je nekaj mesecev kasneje umrl v Br-
nu). V nekem Češkem Časopisu sem kasneje prebral, da med drugim tudi zato, ker se je v Lipici nažrl ostrega zraka iz konjskih hlevov. . .).
Pogovor z Ladislavom Tažkym je bil prisrčen. Najprej sva malo politizirala: ne Madžari, Romi nam bodo delali težave. Z Madžari se bomo dogovorili, pameten narod so, radi delajo, toda z Romi so
že zdaj križi in težave. Povsod so, tukaj, na Madžarskem, na Poljskem, v Romuniji, na Balkanu. In stalno se premikajo. Štiri, pet milijonov ljudi je v neprestanem gibanju, brez
svoje kulture, brez tradicije . . .
A to je problem naših politikov, ne nas . . . Slovaška književnost bi rada prav tako kot slovenska iz ustvarjalne anonimnosti. Posamezni avtorji bi radi opozorili nase s svojo moderno besedo, izvirno mislijo, a težave so povsod iste (v Bratislavi, Ljubljani, Zagrebu in še kje): knjigo je lahko na-
pisati, tudi denar za tisk se najde, problem je prodaja, distribucija . . . »Jaz, na primer, sem svoj roman Kdo je ubil Abela prodajal na literarnih večerih, in to uspešno. Kar pomeni, da sem knjigo sam napisal in jo tudi sam prodajal,« je povedal Tažky. Potem me je opozoril, da pri mariborski založbi Obzorja že nekaj let lezi prevod njegovega romana in da bi bil zelo vesel, Ce bi ga izdali . . . Zazrl se je skozi okno. Ko je slišal, da sem prišel v Bratislavo samo za nekaj ur, me je povabil na ponovni obisk. Obljubil mi je, da me bo odpeljal do GabCikovega, o katerem je napisal roman . . .
Standard je padel tudi pri nas, je nadaljeval Ladislav Tažky. Mnogi, ki so še pred nekaj leti redno kupovali knjige, si jih zdaj sposojajo v knjižnicah. Avtorji pa še vedno pišejo, silijo na tržišče, hočejo do svojih bralcev . . .
Slovaki so zaceli iskati najrazličnejše poti za uveljavitev. Država je prenehala financirati državne institucije, med njimi tudi kulturo, in tako je naprej pokleknila kinematografija, nato založništvo. Zdaj bo treba zelo pametno, predvsem pa drugače vzpostaviti ravnovesje med povpraševanjem in porabo . . .
Somrak se je spuščal ne le na Bratislavo, marveč na že omenjeno veliko, neznano pokrajino. Prav ima Tomaš Janovic, ko pravi, da se tudi tema širi s hitrostjo svetlobe.
Kasneje, ko sem se znova znašel pri avtomobilu, parkiranem ob veleblagovnici, sem videl dolgo vrsto ljudi, ki je stala pred lokalom. Najprej sem pomislil, da zamenjujejo Češkoslovaške krone za slovaške, vendar so Čakali pred dietno restavracijo, kjer so bili rezanci z makom za nekaj kron.
Ko sem stopil do kioska in pokupil dnevne Časopise in stare tednike, se me je prodajalec razveselil, bralec za mano pa je bil prepričan, da sem Mečiarjev cenzor. Ko sem poprosil tudi za Češke Časopise, je bilo vljudnosti konec. »Jaz jih ne prodajam,« je odsekano odvrnil prodajalec in tako zaostril Ceško-slovaško-slovenski odnos, pri Čemer slovenski ni bil pomemben.
Težave, s katerimi se srečujejo, so podobne našim in ko sem se Cez kakšne pol ure vozil proti meji, sem se pridružil koloni avtomobilov, ki so hoteli v Avstrijo. Med Čakanjem sem prebiral časopise in se Čudil njihovi »veseli« novici, kako bo samostojna enota slovaških vojakov, kakih 500, že aprila letos skušala narediti red na Balkanu. Vojaki bodo nosili slovaške oznake, in to je mednarodno priznanje, na katerega so zelo ponosni.
Vsi so namreč prepričani, da bo vojna še trajala, saj je radijski komentator zagotavljal, da gre tokrat v Evropi ponovno za »stoletno vojno«.
Karikaturi Petra Gossanya
RUBRIKA
Glasbena izmenjava med Nico in Ljubljano
CIRM studio iz Nice, ki se ukvarja z glasbenimi raziskavami na področju elektronske glasbe, je 10. februarja organiziral projekt z naslovom Musiques ActueUes de Slovenie & Croatie. Direktor CIRM, gospod Michel Redolfi, je na pobudo društva Muzina predstavil delovanje studia v Ljubljani že prejšnje leto na samostojnem koncertu. Sledilo je povabilo za kulturno izmenjavo med Nico, Ljubljano in Zagrebom. Koncert v Nici sta sestavljala skladateljska portreta, Brine Jež-Brezavškove iz Ljubljane in Dubravka Detonija iz Zagreba. Koncert, ki se je odvijal v novem, impozantnem muzeju sodobne umetnosti, je privabil številne obiskovalce.
Skladateljica Brina Jež-BrezavšCek je večino svojih skladb izvedla sama in je bila kot skladateljica in pianistka deležna ugodnih kritik. Njena skladba Orfej, ki jo je izvajal znani zagrebški multiin-strumentalist Ratko Vojtek, je zaradi svežega eksperimentalnega pristopa in dobre elektroakusti-Cne opreme dvorane, zazvenela v pravi zvočni ar-tikulaciji in navdušila poslušalce. (M. Z.)
Repertoar sezone 93-94 za pariško opero Bastille
Sedanji šef administracije v pariški operi Bastille Jean-Marie Blanchard je prejšnji teden objavil repertoar svoje hiše za naslednjo sezono. Očitno je. vodstvo opere v primerjavi s prejšnjimi sezonami postalo dosti ambicioznejše, tako da lahko pričakujemo zelo zanimivo in bogato operno produkcijo, ki jo podkrepljuje še nova dvorana, namenjena eksperimentu.
Sezono bo septembra otvoril prvi Wagner v ba-stilli, Leteči Holandec v režijo VVernerja Herzoga in pod vodstvom dirigenta Myunga VVhan Chun-ga. Sledila bo Puccinijeva Madame Butterfly, ki jo bo režiral Robert Wilson, katerega Čarobna piščal iz predprejšnje sezone se je pariški publiki krepko vtisnila v spomin. Veliki italijanski repertoar bo nadaljevala Cileajeva Adrienne Lecou-vreur z Mirello Freni in Giacomom Aragellom v glavnih vlogah, orkester bo vodil veteran Gian-nandrea Bavazenni, režiral pa bo Jean-Luc Bout-te iz Comedie Francaise. Konec leta, v prazničnem decembrskem vzdušju, bodo predstavili Offenbachove Razbojnike v režiji Jeroma De-scampsa in Mache Makeieff, ki sta to delo postavila za amsterdamsko Opero. Sledila bo scenska praizvedba Vojakov Brenda Aloisa Zimmermanna, pomembne sodobne opere, napisane leta 1965. Orkester bo vodil Aloys Kontarsky, specialist za Zimmermanna, režiral pa bo Harry Kupfer iz Stuttgarta. Za njo pa še Straussova Salome v režiji Andrea Engla in pod taktirko Myung VVhung Chunga, Rousselova Padmavti, ki je bila na sporedu že prejšnjo sezono, a je niso uspeli izvesti, in pa Gluckov diptih Alekstis in Ifigenija z Aulidi s scenografijo Archima Freyerja. Poletje 94 pa bo sezono zaključila s Tosco, Seijijem Ozawo, Carol Veness in Placidom Domingom, režiserja pa še iščejo.
Skratka, na razpolago imajo dovolj denarja, da ga lahko uspešno zapravijo. (J.P.)
Sreda, 24. februarja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
r
NOVICE
Čestitke SSk
državnima sekretarjema
TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izreklo Čestitke in voščila obema novoimenovanima državnima sekretarjema v slovenskem zunanjem ministrstvu.Veleposlaniku Ignaciju Golobu, ki je tudi vodja slovenske pogajalske skupine za dograjevanje sporazumov med Italijo in Slovenijo, je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar zaželel uspešno delo v korist pravičnih in v prihodnost psmerjenih sporazumov za dobro obeh sosednjih držav in obmejnega prebivalstva, ki naj prinesejo tudi potizivne premike glede reševanja odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji.
Prof. Petru Venclju, ki je prevzel skrb za manjšine in Slovence po svetu, pa je SSk ob voščilu nakazala obsežno problematiko, ki je za slovensko narodnostno skupnopst življenjskega pomena in za katero je državni sekretar že pokazal svojo občutljivost in zavzetost.
V Mantovi komemoracija tirolskega heroja Hoferja
MANTOVA - Prejšnjo soboto je bila v Mantovi komemoracija za tirolskim herojem Andreasom Hoferjem, ki so ga v tem lombardskem mestu ustrelili Francozi leta 1810. Udeležili so se je pripadniki »mittelevropejskih« organizacij iz Padske nižine, Tirola, Tridentinske, Trsta in Hrvaške. Zbranim je spregovoril generalni poveljnik Schiitzenov Pius Leitner, ki je v svojem posegu omenil boj za tirolsko enotnost v Evropi, ki ne sme postati plen trgovcev in finančnikov. Leitner je tudi izrazil solidarnost Hrvaški in Bosni ter vsem narodom srednje Evrope, ki se borijo za samoodločbo. Hofer je za »Mittelevropej-ce« simbol odpora proti nečloveški masifikaciji in kot tak tudi borec proti centristiCnemu nacionalizmu, ki je dedič načel francoske revolucije.
Danes bo šlo preko Trsta v Pesaro 45 beguncev iz BiH
TRST - Danes okoli poldne bo prešel italijasko-slovensko mejo pri Škofijah konvoj s 45 begunci iz Bosne in Hercegovine. Namenjeni so v Pesaro, kjer jih bodo začasno sprejele razne družine. Pobudo je podprla Občina Pesaro in je le nadaljevanje naporov humanitarne organizacije »Dai ruote alla pace« (Dajte zagona miru), ki ima svoj glavni sedež v Trstu. Ta organizacija navaja, da se je Italija z zakonom 390 iz leta 1992 obvezala, da bo začasno sprjela na svojem ozemlju begunce, izgnance in celo dezerterje iz vseh republik nekdanje Jugoslavije.
TRST / LERNERJEVA ODDAJA »MILANO, ITAUA«
Trst na TV - razdvojeno in frustrirano mesto
Do izraza je prišla predvsem nacionalistična komponenta
Sandor Tence
TRST - Televizijska oddaja »Milano Italia«, ki je bila posvečena vojni na Balkanu, vprašanju beguncev in odnosom med Italijo, Slovenijo in Hrvatsko, je (znova) dokazala, da je Trst razdvojeno in v marsičem frustrirano mesto. »Oblegana cita-dela«, kjer glasna nacionalistična in fašistična frakcija izstopa nad tiho in preplašeno demokratično komponento, se je v očeh italijanske republike spet izkazala kot trdnjava cinizma in maščevanja do tragedije, ki pretresa ves svet. Trst - vsaj tisti, ki je hrupno prišel do izraza v oddaji Gada Lernerja - je očitno izven sveta in kot taki nima bodočnosti.
Podpisanega je bilo sram, kot najbrž vsakega količkaj tenkočutnega Tržačana, da živijo v tem mestu ljudje, ki tako mislijo in ki jih krvava zgodovina teh krajev ni prav ničesar naučila. Upajmo, da je imel prav novinar Pic-cola Paolo Rumiz, ki je na koncu rekel, da ponedeljkova klavrna predstava ne odraža večinskega Trsta.
Lerner se je lotil tvegane in za tako oddajo preobširne tematike, ki
jo je sprva dobro obvladoval, nato pa se je predal emocijam in demagogiji desnice. O fašistih nima smisla trositi besed, pretresljivo pa je, da je brezbrižnost do jugoslovanske klavnice izstopala tudi v posegih nekaterih istrskih beguncev, ki so na lastni koži doživeli (in plačali)'vojne tragedije. Zaslepljeni od revanšizma ti ljudje stremijo samo po vrnitvi Istre in Dalmacije Italiji. Prepričal jih ni niti senator Giu-lio Andreotti, ki jih je
svaril pred ozemeljskimi apetiti in pred nevarnostjo novih razkolov in napetosti. Teh pa se ne boji urednik dnevnika II Giornale Divio Caputo, ki je še prepričan, da je bil italijanski podpis Osima popolnoma noro dejanje.
Na srečo, da je Lerner povabil v oddajo tudi Italijanko bosanskega porekla Eliso Bulovic, evropskega poslanca Zelene liste Alexandra Langerja in novinarja Rumiza. In pa zlasti nekatere mirovnike
(npr. združenje Telefonski most), ki se konkretno borijo in pogumno prizadevajo, da še gori plamenček upanja za mir na Balkanu. Posebno prepričljiv se nam je v tej cinični areni zdel Rumiz, ki je skušal dokazati, da je Trst hočeš nočeš del balkanske stvarnosti in da je glede narodne nestrpnosti nekaterih zelo podoben Zagrebu in Sarajevu. Tisti, ki danes tako vehementno zahtevajo Istro, Reko in Dalmacijo, naj se zavedajo
Cernu gredo naproti.
Oddaja »Milano Italia« je dokazala, da je Trst dosti bližji balkanski tragediji, kot menijo nekateri, v političnih navadah pa je že popolni Balkan, seveda če to pojmujemo kot miselno kategorijo. Prireditev je imela veliko pomanjkljivosti, ki jih Lerner, kljub dobri volji, v ključnih trenutkih ni znal (ali mogel) obvladovati. Lahko bi ponudil mikrofon Istranom, ki ne mislijo kot odvetnik Sardos Albertini in so prepričani, da je sožitje med Italijani, Slovenci in Hrvati ne samo koristno, a tudi nujno potrebno. Lahko bi dal tudi besedo zgoniškemu županu Milošu Budinu, ki ga je tudi vidni voditelj MSI ozmerjal, ker je zgo-niška šola poimenovana po 1. maju 1945. Tega pa žal ni naredil.
Odlika Lernerjeve oddaje pa je najbrž v tem, da je še enkrat razkrila cinizem in zlo-mernost tistih, ki si zagotavljajo konsenz na človeških tragedijah. Pred tremi leti je padel berlinski zid, tržaški pa še ostaja. Do kdaj?
RIM / PSDI ZAHTEVA JASNOST,
0 Osimu tudi minister Facchiano
RIM - »Italijansko zunanje ministrstvo se mora pogajati brez bojazni, da se izogne napakam preteklosti. Vodilo naj mu bo ustavno določilo, ki nalaga vladi, da ščiti pravice italijanskih manjšin, ko sklepa mednarodne pogodbe.« Tako je poudaril včeraj v daljši izjavi minister za civilno zaščito Ferdinande Facchiano, ki je sicer nastopil v svojstvu šefa socialdemokratske delegacije v vladi.
Facchiano je poudaril, da »je treba odstraniti že danes sence, ki lebdijo nad osimskimi sporazu-
mi« in dodal, da moraj0 pogajanja s Slovenijo te meljiti na dveh izbo diščih: 1. zaščititi intera se italijanske skupnos i tostran in onstran meje> razčistiti vse, »kar so nekateri hoteli pokopan pod 50 let krivičnega molka«.
Za zaščito celovitos 1 italijanske manjšine v Istri pa je Facchiano prJ poročil zunanjemu mim stru vzporedna Pp gajanja s Slovenijo in Hrvaško, saj je »ta vzporednost nujna zaradi ab s ur dne delitve bivše Cone B Tržaškega svobodnega ozemlja«.
ANKETA
Večina Italijanov zahteva takojšnjo reformo institucij
RIM - Italijani izražajo jasno zahtevo po reformah tako na gospodarskem, kot na političnem in institucionalnem področju. To je po oceni tajnika DSL, Achilleja Occhetta glavni rezultat javnomnenjske raziskave, za katero je dala pobudo DSL skupno s Sociološkim inštitutom milanske univerze. Raziskava temelji na odgovorih na vprašalnik, ki sta ga delila tednik Espresso in Časopis L’Unita med svojimi bralci. Raziskovalci so doslej preučili 40 tisoč od
skupnih 140 tisoč dobljenih odgovorov.
Stefano Draghi, ki Je
znanstveni koordinator pobude, je dejal, da sicer raziskava odraza dejstvo, da je bil vprašalnik razširjen med bralci omenjenih Časnikov, vendar p° njegovem mnenju se bistveno ne razlikuje od ocen splošnejših vzorcev italijanske družbe. Ocena o trenutni italijanski krizi je zelo stroga, obenem pa je tudi zaznavna velika zaskrbljenost za perspektive prihodnosti.
TRST, GORICA / SODELOVANJE MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Vstop zamejskih podjetnikov v Razvojno banko v Ljubljani
Štiri slovenska podjetja iz zamejstva bodo nadzorovala banko
TRST - Štiri slovenska podjetja iz Trsta in iz Gorice, na Čelu katerih je finančna družba Safti, so pristopila med delr„~ rje Razvojne banke v Ljubljani. Občni zbor sedanjih elanov Razvojne banke bo v prvi polovici marca. Na njem bodo dosedanji člani potrdili vstop štirih novih delničarjev, ki bodo doprinesli svež kapital, s katerim bodo praktično nadzorovali banko. V Razvojni banki je že doslej kakih sedemdeset delničarjev. To so slovenska banCna, trgovska in industrijska podjetja, ki so banko ustanovila leta 1989, ko so se v tedanji Jugoslaviji začele uvajati gospodarske reforme. Naloga Razvojne banke je bila poslovati v južnih
Marko Waltritsch
republikah tedanje federacije. V Razvojni banki je doslej bil najmočnejši delničar Ljubljanska banka s kar 60 odstotki delnic. S sedanjim doprinosom novih delničarjev iz Trsta in Gorice se bo delež Ljubljanske banke znižal na 26 odstotkov.
Na že prej omenjenem obenem zboru bodo izvolili tudi nov upravni odbor, v katerem bodo seveda tudi zastopniki novih večinskih delničarjev. V Ljubljani bodo pridobili nove prostore, ki bodo v strogem poslovnem središču glavnega mesta Slovenije. Banka si bo nadela novo ime, saj bo poslovala v širšem prostoru. Poslova-
li ne bodo samo v Ljubljani, marveč tudi v drugih krajih Slovenije, kjer bdo odprli podružnice.
Tržaška in goriška slovenska podjetja že več let poslujejo s Slovenijo in s širšim jugoslovanskim prostorom. To poslovanje hočejo ne le obdržati marveC tudi povečati tudi z novimi prijemi v državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje jugoslovanske federacije kot tudi v državah Srednje in Južne Evrope. Direktno angažiranje v prej omenjeni banki bo seveda to poslovanje olajšalo, tudi zaradi tega, ker so ta podjetja pomembni vezni člen
med italijanskim gospodarstvom in tistim omenjenih držav. Dovolj bi bilo pri tem omeniti primer podjetja Adriaim-pex, ki je v Novi Gorici ustanovilo svoje podjetje Adria-Avto.
Na bančnem področju bo pristop slovenskih podjetij iz zamejstva prva realna investicija v finančnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Kmalu bo sicer v Ljubljani odprta tudi podružnica velike italijanske banke Credito Italiano. V tem primeru gre za nekakšno zamenjavo za odprtje podružnice Ljubljanske banke v Milanu. V Kopru ima Tržaška hranilnica svoje pred-
stavništvo, prav tako svojo izpostavo namerava v kratkem odpreti v Novi Gorici tudi Grup, t.j. videmsko-pordenon-ska hranilnica. Vsi drugi dosedanji poiskusi italijanskih bank iz Veneta, da bi odprli svoje podružnice v Ljubljani ali pristopili kot delničarji v slovenske banke niso doslej imeli konkretnih rezultatov. Prisotnost italijanskih bank v Sloveniji, kjer so Avstrijci množično prisotni, je torej zelo skromno in zaenkrat ne gre preko dobrih namenov. Tudi zato je pobuda slovenskih zamejskih podjetij prvi realističen pristop k sodelovanju, ki ga v Trstu pojmujejo tudi kot okrepitev vezi med matico in zamejstvom.
PODKUPOVANJE / Dl PIETRO ZASLIŠAL MATTIOLIJA __
Fiat še naprej v žarišču
Prava »racija« v Venetu
MILAN - Včeraj in danes se milanski sodniki posvečajo predvsem Fiatu: včeraj so zaslišali »finančno pamet« turinske-ga koncerna, Francesca Paola Mattiolija, danes pa bo na vrsti predsednik zavarovalnice Toro Mo-sconi. Bivši pooblaščeni upravitelj podjetja Coge-far-Impresit Enzo Papi je medtem Di Pietru priznal, da je milanskemu »blagajničarju« KD Pradi predal del podkupnine v znesku 1, 8 milijarde lir, vendar ni vedel povedati, ali je za to vedel takratni predsednik podjetja Mat-tioli.
Nadaljevalo se je tudi zaslišanje generalnega direktorja cestnega podjetja Anas Mariana Del Papa, ki je komaj odstopil in ki bo zaenkrat ostal v mi-
lanskem priporu. Ob včerajšnjem obisku predstavnikov rimskega pravdništva v Milanu so namreC sodniki razčistili nesporazume iz preteklih dni in se sporazumeli, da je preiskava Anas v pristojnosti Milančanov.
Polne roke dela so imeli organi varnosti včeraj tudi v Venetu. V Padovi so aretirali nekega bivšega socialističnega občinskega odbornika, v Veroni pa kar 24 oseb, ki so vse osumljene »nečistih« poslov pri delih za razširitev avtoceste. V Benetkah so nepravilnosti pri oddajanju javnih spravile v zapor šest oseb, sedem pa jih je prejelo jamstvena obvestila, med njimi tudi nekateri člani deželne vlade.
FESTIVAL / SINOČI V SANREMU
Začel se je popevkarski vrtiljak
Oder sanremskega festivala je tudi letos bleščeč
SANREMO - Sredi običajnih polemik o njegovi veljavnosti se je začel sinoCi v Sanremu tradicionalni festival popevk. Vodi ga Pippo Baudo, pomagata pa mu Lorella Luccarini in Alba Parietti. Kakor že lani so nekateri mnenja, da je zmaga že oddana....
SinoCi so bili na vrsti popevkarski par Loreda-na Berte-Mia Martini (s pesmijo »Stiamo come stiamo«), dalje Tullio De Piscopo (»Qui gatta ci cova«), Francesca Alotta (»Un anno di noi«), Pep-pino di Capri (»La voce delle stelle«), Alessan-
dro Canino (»Tu tu tu«), Paola Turci (»Stato di calma apparente«), Enri-co Ruggeri (»Mistero«) in Schola Cantorum (»Sulla strada del ma-re«) ter še vrsta »mladih« : Marco Conidi, Laura Pausini, Marcello Pieri, Maria Grazia Im-pero, Rosario Di Bella in Clio. Vsak večer bodo na sporedu tudi mednarodne baletne skupine, tako je nastopil sinoči ansambel Music-halla iz Sankt-Peterburga, medtem ko se je kot posamezni gost iz inozemstva predstavil rock zvezda Rod Stevvart.
RIM / ODKRITJE
Tudi predzgodovinski banditi izsiljevali
RIM - Podkupnine in izsiljevanja niso samo zlo naših dni, pač pa spremljajo človeštvo v njegovi tisočletni zgodovini. To je grenki zaključek, ki spremlja sicer izjemni kulturni dogodek: v rimski palači Barberi-ni so namreC včeraj predstavili javnosti topografski kamen iz Džebel Amuda, ki je doslej najstarejša znana topografska »karta.
Kamen so odkrili v jordanski puščavi, mapa pa je bila začrtana vsaj 3.000 let pred našim štetjem. Razi-
skovalci, ki so razbirali »dokument« dolgo let in preverjali njegove indikacije na kraju najdbe, nimajo dvomov: mapa je služila tolpam prazgodovinskih beduinov, ki so izsiljevali okoliške vasi in naselja ter se preživljali z izkupičkom svojega kriminalnega početja.
Vprašanje, na katero v mapi ni odgovora, pa je, ali se je tudi pred tolikimi tisočletji našel kje prazgodovinski sodnik Di Pietro in se lotil boja zoper skorumpirane izsiljevalce.
Tretji mož Fiata Francesco Paolo Mattioli (Telefoto AP)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 24. februarja 1993
___________RIM / POLEMIKE V VLADI
Guarino ni prebavil okrnitve pristojnosti
Minister za industrijo dolži kolego zo zaklad Baruccija, češ da je zakuhal vso zadevo
RIM - »Ce sinu nudiš Pametne nasvete, dosežeš ravno nasprotni učinek, br podobno se dogaja tudi v vladi.« Minister za industrijo Giuseppe Guarino, ki je zagrozil z maščevanjem, ker mu je Predsednik vlade Giulia-no Amato ob vladni preo-snovi odvzel pooblastilo, da nadzoruje proces privatizacije državnih podjetij, je včeraj sklical tiskovno konferenco, da bi pojasnil svoje stališče. In pe je v nedeljo reagiral jezno, je včeraj izbral vlogo priletnega, izkušenega in modrega, obenem pa potrpežljivega družinskega očeta,,ki se zaman trudi, da bi s primernimi in »pametnimi« nasveti pripravil otročad (beri ministrski svet) k treznemu ravnanju.
V svojem izvajanju je minister Giuseppe Guarino, ki je v vladi večkrat prišel navzkriž s kolegi, ker je zagovarjal usmeritev starejšega dela KD, da državna podjetja niso zlo in da bi jih bilo treba še razširiti, potrdil, da bi se bil odpovedal ministrstvu za industrijo, če bi mu bil predsednik Giuliano Amato ponudil finančno ali proračunsko niinistrst-vo, ni pa hotel sprejeti ne šolstva ne znanstvenega raziskovanja. In v dokaz, kako so njegovi ministrski kolegi podobni lahkomiselnim kratkohlač-
VIDEM / UNIVERZA
Izobraževanje učiteljev v okviru projekta Tempus
Ogled šole v Špetru
Živa Gruden
Minister za industrijo Guarino je užaljen (Telefoto AP)
nežem, je obnovil afero privatizacijskega načrta, ki je pred nekaj meseci prispel prej v uredništva časopisov kot na mizo ministrskega sveta. Vsega naj bi bil kriv zakladni minister Piero Barucci, ki naj bi dokument naivno poslal iz Milana v Rim s faksom milanske podružnice bančnega zavoda Credito Italiano, »namesto, da bi ga zaupal karabinjerjem ali ministrskemu funkcionarju«.
Guarino s svojim zagovorom ni prepričal vsaj
dela novinarskih in poslovnih krogov. Tako je gospodarski dnevnik So-le-24 ore, ki je last zveze zasebnih industrijcev, sklenil, da od danes ne bo več objavljal ministrovega imena, potem ko je »spoznal njegov arogantni prezir za vsako pravilo dobrega upravljanja«. Časopis poudarja, da je za »dnevnik molk nedvomno velika žrtev, vendar so priložnosti, ko je to edino sredstvo za izražanje svoje državljanske ogorčenosti«. (VT)
VIDEM - Evropski program Tempus, ki zadeva sodelovanje med državami evropske skupnosti in državami srednje Evrope, se v našem prostoru uresničuje s triletnim projektom o izobraževanju učiteljev jezika okolja in tujih jezikov na predšolski in osnovnošolski stopnji. Pri programu sodelujejo univerza v Vidmu, univerza Stendhal v Grenoblu, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Pedagoška akademija v Celovcu. Torej štiri visokošolske ustanove in štirih držav, kjer so pristopi do problema različni in kjer je tudi ureditev visokošolskega študija za bodoče učitelje različna. Za projekt je posebej zainteresirana pedagoška fakulteta v Ljubljani in prav predstojnica koprske enote te fakultete Lucija Cok je tudi koordinator projekta. Slovenija namreč želi uvesti v visokošolski študij poseben program za učitelje tujih jezikov na začetni stopnji šolanja, izhajajoč iz lastnih izkušenj pri formiranju učiteljev za šole na jezikovno mešanih območjih (italijanska in madžarska narodnost) in ob strokovnem sodelovanju drugih univerz.
Videmska univerza je v projekt vključena s svojo katedro za didaktiko modernih jezikov.
V	okviru tega projekta je prejšnji teden potekal v Vidmu dvodnevni študijski seminar z udeležbo predstavnikov vseh štirih omenjenih visokošolskih ustanov. V četrtek so si udeleženci najprej ogledali na terenu, kako poteka uvajanje dvojezičnosti na predšolski ih osnovnošolski stopnji: bili so v vrtcu v Gaglianu, kjer že leta poteka program dvojezične vzgoje v furlanskem in italijanskem jeziku, ter v šolskem središču v Spetru, kjer so si ogledali slovenski pouk v osnovni šoli.
V	popoldanskih urah je bila na videmski univerzi okrogla miza o poklicni pripravi učiteljev jezika okolja, drugega jezika in tujih jezikov. Predstavniki vseh štirih univerz so prikazali lastne programe in odprli nekatere probleme, ob prisotnosti predstavnikov šolskega življenja iz videmske pokrajine pa so prišli na dan specifični problemi uvajanja tujih jezikov v osnovne šole in ustrezne kadrovske priprave, pa tudi ustvarjanja motivacije učencev za ta pouk.
PATRONAT INAC SVETUJE
Ztižaipo
pomoti
»Ko sem pred nekaj dnevi kasiraJa pokojnino na posti, sem z velikim presenečenjem ugotovila, da so mi jo brez nobenega obvestila znižali skoraj na polovico. Slišala sem, da so strožji zakoni za minimalno pokojnino, toda kako so jo lahko znižali meni, ki razen revnega stanovanja, nimam drugih dohodkov. Po vasem mnenju imam pravico, da se pritožim?« J. B.
V vsakem primeru imate pravico, da vložite na zavarovalni zavod INPS pritožbo, oziroma zahtevek naj pregledajo vašo pozicijo in ponovno odmerijo celotno minimalno pokojnino z neokrnjenim dopolnilnim deležem. Ce pač nimate drugih dohodkov, ki bi lahko omejili pravico do celotnega minimalnega zneska, vas ne morejo prizadeti niti nova omejevalnejša določila, po katerih se odslej upoštevajo tudi zakončevi dohodki. Sicer iz dopisa ne izhaja, če ste poročeni, pa tudi INPS ni še ukrepal v tem smislu. Zelo verjetno gre tudi v vašem primeru za pomoto. INPS je baje vnesel v računalnik zgrešen program za odmerjanje minimalnih pokojnin, ki so vsem upravičencem bile iz-
plačane v februarju brez dopolnilnega deleža. To napako bodo sedaj odpravili in aprila naj bi spet vzpostavili prvotno stanje.
Izpolnjevanje obrazca o dohodkih inozemskih upokojencev
Številni upokojenci iz Slovenije in Hrvaške, ki prejemajo v Italiji minimalno pokojnino in jim je INPS poslal v izpolnitev obrazec TM/-91 EST sprašujejo zakaj v Trstu izpolnjujejo odsek B, medtem ko so v Gorici črtali odsek A. Na izrecno prošnjo Patronata je deželni odbor INPS obravnaval zadevo in prišel do zaključka, da je edino pravilno izpolniti odsek B z navedbo v lirah vseh upokojenčevih dohodkov, vključno z obema deležema pokojnine po konvenciji: se pravi tako pokojninski znesek, ki ga izplačuje INPS, kot tistega, ki ga nakazuje Skupnost iz Slovenije ali iz Hrvaške.
Vsi tisti, ki so prekrižali okence A, pa bi morali verjetno popraviti oziroma dopolniti izjavo. Ker so obrazce odpošiljali iz Rima, bi bilo treba najbrž vprašati za izstavitev duplikata, vkolikor ne bo prišlo do drugačnega dogovora. B.S.
NOVICE
MNa Mednarodni turistični borzi v Milanu tudi FJK
TRST - Danes odprejo milansko Mednarodno turistično borzo - BIT, ki bo trajala do nedelje. V okrog 80 kvadratnih metrov prostornem standu bodo pod geslom »Biti srečni malo stane« prikazali tudi turistične zanimivosti Furlanije-Julijske krajine. Med drugim bodo predstavili lignansko, gradeško in tržaško riviero, hribovske in gorate predele, tipične obrtne izdelke, kuhinjske specialitete, vino in kul-tumo-umetniške ter folklorne prireditve - od razstave »Palmanova evropska trdnjava« (od junija do septembra v Palmanovi in Vili Manin pri Passaria-nu) do Mednarodnega operetnega festivala v Trstu in potujočega »Folkesta«, ki se bo končal v Spilim-bergu.
Podpore za odpravo arhitektonskih pregrad
TRST - Deželni zakon št. 13 od 9. januarja 1989 predvideva nazakovanje denarnih podpor telesno prizadetim osebam, da lahko odpravijo arhitektonske pregrade na svojih domovih. Prošnjo za prispevek je treba predložiti najpozneje do 1. marca in nasloviti na župana občine, v kateri nesrečnik prebiva.
Pomoč beguncem v Sloveniji in Hrvaški
TRST - S cestnega mejnega prehoda pri Standrežu na Goriškem odpotuje danes zjutraj ob devetih konvoj s humanitarno pomočjo beguncem z vojnih območij na tleh bivše Jugoslavije, ki so se zatekli v Slovenijo in Hrvaško. Pobudo je dala Civilna zaščita v sodelovanju s Caritasom videmske škofije.
Ambientalna vzgoja v organizaciji WWF
VIDEM - Deželna delegacija vzgojne sekcije Sklada za varstvo narave - WWF bo priredila 3. in 4. aprila pri centru »Valle Canal Novo« v Marami Lagunare dvodnevni vzgojni tečaj pod geslom »Laguna - raziskovanje okolja«. Udeleženci (največ 20) se bodo seznanili z geomorfologijo, ekologijo in biologijo la-gunskega okolja tako v teoriji kot v praksi. Informacije na tel. 0432/507895-502275.
Posvet o gospodarskih in zaposlitvenih težavah
VIDEM - Tržaški škofijski urad za socialo in delo bo priredil v sodelovanju s sorodnimi uradi iz Gorice, Vidma in Pordenona okroglo mizo na temo »Kriza zaposlovanja in nova revščina, etika in solidarnost«. Posvet bo v soboto, 6. marca, od 9. do 13. ure na gradu Madonna Missionaria di Tricesimo (Videm). Moderator bo prof. Bruno Tellia (sociolog z Univerze v Vidmu), sklepno pa bo spregovoril videmski nadškof Alfredo Batisti.
RAZISKAVA / PO RAZSODBI VRHOVNEGA KASACIJSKEGA SODIŠČA OB PROCESU ZOPER SAMA PAHORJA
Protislovenski izpadi na Tižaškem
Mazaške akcije, oskrumbe spomenikov padlim v NOB, protislovenski napisi in žaljivke kot na tekočem traku
Oskrumbe v letih 1985/87
Leto 1985
12. april: pomazali dvojezične napise v Dragi in na Jezeru,
22. april: pomazali tablo osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu,
6.	maj: pomazali spomenik padlim na Colu, kip Antona Ukmarja-Mi-ra pri Domju in tablo podružnice Tržaške kreditne banke pri Domju,
7.	maj: protislovenski in profašistični napisi v Logu in na Krmenki,
16. maj: oskrunili spomenik padlim v NOB na Proseku,
junij: oskrunili spo-
menik padlim sovjetskim partizanom na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani.
Leto 1986
16. januar: poškodovali dvojezično tablo pri Banih,
23. januar: pomazali table v Ul. sv. Frančiška 20, kjer so sedeži slovenskih ustanov, društev in organizacij,
22. marec: pomazali vhodna vrata Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, oskrunili spomenik padlim v Gropadi; protislovenski napisi pri Domju,
1.	april: pomazali pročelje Kulturnega doma v Trstu,
7. april: oskrunili spomenik padlim pri Domju 17. april: pomazali Ljudski dom na Pončani, 11. junij: oskrunili spomenik padlim v NOB v Bazovici,
23. avgust: pomazali dvojezične napise v Ric-manjih in v Borštu,
4. oktober: pomazali slovenske napise pri Briščkih,
2.	november: protislovenski napisi na Ljudskem domu v Pod-lonjerju,
19. november: podtaknjen požar na Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Ul. Valdirivo, pomazali lepake KPI,
november: pomazali jugoslovanski avtomobil v Trstu.
Leto 1987
6.	januar: protislovenski napis in profašistični znaki v Drevoredu D’An-nunzio in v tržaški športni palači,
7.	april: pomazali slovenske napise na tablah pri Bajti, v Koludrovci, v Zgoniku, v Repniču, pri
Briščkih in v Zagradcu, 12. april: pomazali tablo pri Beloglavu, protislovenski in profašistični napisi na osnovni šoli Fran Milčinski na Kati-nari; oskrunili spomenika padlim v NOB v Boljuncu in Mačkoljah, 16. april:	razbili
dvojezično tablo padlim sovjetskim vojakom na pokopališču pri Sv. Ani, 11. maj: žaljiva protislovenska gesla na pločniku pred pisarno odvetnika Bogdana Berdona v Ul. sv. Frančiška.
Z fašističnimi napisi pomazan avto z jugoslovansko tablico (Foto Davorin Križmančič)
MNENJA / ADELE PINO
Zadnji čas je med mladino več rasizma kar pa je povezano s pojavom naciskinov
Adele Pino
TRST - Adele Pino, deželna tajnica sindikata UIL: V Trstu in na Tržaškem je bilo slovensko vprašanje vedno zelo delikatno. Mislim, da v zadnjem času ni prišlo do poslabšanja odnosa med italijansko večino in slovensko manjšino, čeprav ugotavljam, da je med mladimi občutiti porast rasizma in ksenofobije. To je mogoče razbrati tudi iz vse številnejših rasističnih napisov na zidovih po mestu. Seveda ni to fenomen, ki zaobjema vso mladino. Omejen je na skupine naciskinov, ni
pa v veliki meri povezan z narodnostno mržnjo do Slovencev.
V Trstu je med Italijani in Slovenci vedno obstajala določena napetost, odnosi so bili vedno težki. Na delovnih mesti pa ni zaznati, da bi prišlo do protislovenskih izpadov. Edino pri opravljanju javnih natečajev so bili morda slovenski kandidati v težavah, predvsem kar se tiče pisanja izpitnih nalog v italijanščini in izražanja v italijanskem jeziku pred izpitno komisijo.
MNENJA / RENATO KNEIPP
Nacionalistične kampanje so v mnogočem odvisne od zadržanja tržaških sredstev javnega obveščanja
Renato Kneipp
TRST - Renato Kneipp, sindikalist CGIL: Mislim, da sedaj ni več protislovenskih izpadov kot jih je bilo pred nekaj leti. Poudarjam pa, da so za protislovensko zadržanje Tržačanov v veliki meri odgovorna tukajšnja italijanska sredstva javnega obveščanja: časopisi in televizija. Leta izkoriščajo določene dogodke, kot je na primer ponovno sporazumevanje o osimskem sporazumu, za pravcate kampanje. Tak primer je bila tudi ponedeljkova oddaja Gada Lernerja iz Trsta, ki so jo znali bivši
Istrani spretno izkoristiti za poudarjanje lastnih zahtev. To skratka ni nič nenavadnega. Časopisi dajejo tem skupinam možnost, da pridejo do glasu. Tako je bilo tudi s Scalfarovim pismom Amatu, v katerem predsednik republike zahteva, naj se enkrat ža vselej rešijo	zagonetna
vprašanja o fojbah. To je le dodalo novega olja tržaškemu nacionalističnemu ognju. Osebno upam, da bo resnica kmalu končno prišla na dan; s tem bodo fašisti, listarji in tudi del tčrscanske demokracije
izgubili argument, s katerim so v vseh povojnih letih krojili lastno volilno srečo.
Menim, da med delavstvom ni občutiti protislovenske klime: delavska solidarnost še obstaja. Seveda, delavski svet ni srečna oaza v tržaški nacionalistični pušči. Ponekod je občutiti protislovensko naravnanost; to predvsem pri starejših delavcih, ki so doživeli prvo povojno obdobje, in pri mladih, ki ne poznajo zgodovine in so izpostavljeni negativnim učinkom teh protislovenskih kampanj.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. rrtaja 1, tel: 0481-533382, fax. 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija- Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRST
Sreda, 24. februarja 1993
PUST / IZTEKEL SE JE OB ZABAVI, GLASBI IN PLESU
ZDRAVSTVO / ZAMISEL SEGA V LETO 1982
Pustno veselje pozno v noč Openski voz drugi v Trstu
Mestni pustni sprevod si je ogledala večtisočglava množica
Pustu je opolnoči odklenkalo, a le v koledarskem pogledu. Naši veseljaki se sploh niso ozrli za koledarski termin, temveč so ob plesu in glasbi proslavljali po društvih, javnih lokalih, diskotekah in drugod do zgodnjih jutranjih ur, danes pa bo mnogokateri od njih »odigral« še pu-stno-pepelniCni podaljšek.
Včerajšnja osrednja pustna prireditev je bila v Trstu. Po zgledu Milj in Opčin je tudi tržaška občinska uprava priredila v središču pustni sprevod za Nagrado rajonov. Po pričakovanjih organizatorja naj bi zanjo tekmovali vsi tržaški rajoni (ki pokrivajo področja rajonskih svetov), letos pa se jih je udeležilo le pet: Naselje sv. Sergija, Sv. Alojzij-Melara, Skedenj, Sveti Ivan in Opčine. V sprevodu od Goldonijevega trga po Korzu do Trga Unita je bil med vsemi nastopajočimi najbolje izdelan prav openski voz o zimski olimpiadi v Merčedolu, ki je ze na Kraškem pustu osvojil drugo mesto. No, v mestu so se Openci povzpeli še stopnjicko više in zasedli drugo mesto po Sv. Alojziju - Melara, ki se je predstavil z godbo in krdelom mask. Na tretje mesto s samo točko zaostanka za Opčinami
Svetoivančani so se s svojimi vozovi in maskami posebno izkazali (foto Križmančič)
se je uvrstil rajon Sv. Ivana.
Mestnemu sprevodu je sledila večtisočglava množica, ki se je nato z maskami vred zbrala na Trgu Unita. V sprevodu je bilo mnogo živahnosti, mnogo lepih mask, mnogo ljubkih otrok, ki so še največ pritegnili pozornost gledalcev. Manjkali pa so vozovi. Nekateri rajoni so se predstavili z zasilnimi
vozovi, ki se sploh ne morejo kosati s tistimi s Kraškega pusta, kaj šele, da bi se potegovali z miljskimi. Ob taki predpostavki ni bilo mogoCe zahtevati, da bi se posamične skupine mask lotile tem, ki so bile značilne za letošnji pust.
Velika množica ljudi je vsekakor potrdila, da Zeli podobne manifestacije, zato gre vsekakor nadaljevati na ubrani
poti. Po drugi strani pustni organizatorji po rajonih tarnajo, da nimajo primernih prostorov, kjer naj bi gradili vozove, manjkajo pa jim tudi ustrezna finančna sredstva. Ob takih ugotovitvah je treba še bolj pohvaliti organizatorje Kraškega pusta, ki v takih pogojih, skoraj brez javnih prispevkov, vztrajajo Ze veC kot Četrtletje.
Danes slovo: pustni pogreb na Kontovelu in v Boljuncu
Po prekrokani noCi Čaka danes tržaške pustolovce še epilog letošnjega pusta: pustni pogreb. V mestu in v okolici se bodo poslovili od kralja šaljivcev in slovo spet zalili s kapljico, da bi utešili globoko žalost.
V zamejstvu ostaja najbolj odmeven pustni pogreb na Kontovelu in Proseku, letos pa se mu bo pridružil še »obujeni« poslovilni pustni običaj v Boljuncu.
Na Kontovelu in Proseku se bodo ob 14.30 poslovili od Bertola Fuksa, ki ga bodo ob prisotnosti vdove Nježe Zeljetove in užaloščenih ostalih zažgali na konto-velski Mlaki, v Boljuncu pa bodo po dolgoletnem premoru spet obudili običaj, ki je bil nekdaj prava pepelnična atrakcija: pusta Boljunika bodo izstrelili v vesolje.
Zdravstveni okraji še vedno mrtva črka
Na tiskovni konferenci DSL kritike na račun KZE
Ze leta 1982 je bilo predvideno, da področje, ki ga krije tržaška krajevna zdravstvena enota (KZE), torej tržaško pokrajino, porazdelijo na dvanajst okrajev, tako imenovane »distret-te«, katerih naloga bi bila, da nudijo osnovno zdravstveno oskrbo (družinska posvetovali-ca, pediater, splošni zdravnik, oskrba ostarelih na domu, psiholog, rentgenska služba, itd.). Zamisel je bila odlična, saj bi okraji predstavljali neke vrste preventivo, marsikatero težavo bi rešili že na kraju samem in se izognili koncentraciji v bolnicah. Istočasno bi bolnice služile le za hude primere obolenj, operacije in paC za vse posege, ki terjajo večjo opremljenost.
Zal zamisli niso uresničili. Okraji so sicer (vendar bolj na papirju kot v resnici) zaživeli v Devinu-Nabrežini, Roco-lu-Melari ter v Skednju-Carboli-Valmauri: imajo svojega odgovornega (v Devinu-Nabrežini je to dr. Simunic), prostore in nudijo nekaj malega oskrbe. V bistvu pa gre za oskrbo, ki je že obstajala. Povsod drugje se zadeva ni premaknila niti za ped. Sedaj pa naj bi KZE izdala okrožnico, s katero bo število okrajev skrčila na sedem, od katerih bosta dva na Krasu.
Kakšna bo njihova natančna teritorialna porazdelitev, pa zaenkrat ni znano.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta jo sklicali osnovni enoti Demokratične stranke levice pri KZE in na Občini Devin-Nabrežina, povedal Claudio Mutton iz Milj, je pri nas bolj bola-na sama zdravsvena struktura kot marsikateri pacient. Giorgio Sirotti, tajnik osnovne enote DSL pri KZE, pa je s svoje strani nakazal nekaj vprašanj, ki nujno terjajo rešitev. KZE namreč po njegovem mnenju daje prednost zdravniškim strukturam in tehnološki opremi (Trst bi lahko kril 600-700 tisoč ljudi), a vsa ta oprema razumljivo ni izkoriščena. Posledica takih izbir je seveda obubožan j e uslug na teritoriju. Zato bi bilo potrebno Cimprej urediti boljšo koordinacijo med osebjem in vzpostaviti enotni center, v katerem bi na primer koordinirali obiske pri specializiranih zdravnikih in podobno. Pri tem pa morajo odločilno vlogo odigrati javne uprave s stalnim zavzemanjem in pritiskom na KZE.
Na tiskovni konferenci je Diana De Rosa (predstavnica DSL v odboru garantov KZE) uvodoma omenila predvče-
rajšnji sestanek med odborom garantov KZE ter odborniki iz Devina-Ne-brežine, Zgonika, Repen-tabra in Milj, torej občin, ki so izrekle kritike nad uslugami, ki jih KZE nudi (ali bolje, ne nudi) na teritoriju. Na sestanku, na katerem sta bila tudi zdravstveni koordinator KZE in koordinator zdravstvenih okrajev, so lahko ugotovili, da okraji dejansko ne obstajajo in da so pritožbe veC kot upravičene. Z druge strani pa KZE, ki očitno nima nobenega posluha za teritorij, nadaljuje z osredotočenjem vse oskrbe v bolnicah (pričeli bodo obnavljati tudi glavno bolnico v Trstu), a istočasno se pritožuje zaradi sprejemov v bolnico tudi v primerih, ko za to ni resnične potrebe.
S svoje strani je načelnik svetovalske skupine DSL v Devinu-Nabrežini Giorgio Depangher govoril o izkušnji v tej občini, kjer so leta 1984 izdelali naCrt za okraj, ki ga je KZE tudi sprejela, dejansko pa so v tem Času uredili le sedež. Kot je še povedal Mutton, so v Miljah rešili že precej vprašanj, med drugim so na tem, da uredijo sedež za okraj in v prihodnjih dneh naj bi imenovali koordinatorja. Po njegovem mnenju pa bi KZE morala imeti izdelan
program za vso pokraji' no, s katerim bi v skladu z razpoložljivimi fmanc' nimi sredstvi zadovolji vali osnovne potrebe prebivalstva, ne da bi oremenjevali bolnic, saj sedaj veliko energjl trošijo zaradi pomanj' kanja koordinacij®-Gianluca Festini s kati' narske bolnice je pouda' ril vlogo, ki bi jo morali imeti okraji, in sicer pr®' ventivno vlogo. Pri tein je omenil izkušnje iz San Danieleja v Furlaniji, kjer so v okraj® vključili celo primarij®' ki sedaj na primer sodelujejo pri reševanju problemov oskrbe z ostarelimi. Omenil je nadalje; da bi morali omogočiti sodelovanje med sploS-nimi zdravniki in specialisti v posameznih bolnicah, zaustavil se j® pri vprašanju pacientov, za katere ni veC pomoči, a se jih vsi otepajo, težave, ki nastajajo pri povratku ostarelih domov, za kar bi se morali zavzemati okraji, itd.
Na tiskovni konferenci so še postregli s podatkom, da je za vsakega prebivalca v FJK namenjenih približno poldrugi jnilijon lir na glavo, vprašanje pa je, kako ta denar porazdelijo: sedaj gre večji del te vsote za bolniške stroške, posledica pa je, da usluge ne zadovoljujejo potreb prebivalstva.
NOVICE
Novi železniški progi za Dunaj
S prihodnjim 23. majem bodo Tržačani lahko izbirali, po kateri železniški progi bodo potovali na Dunaj. Ob mednarodnem vlaku Benetke - Dunaj, ki mu v Vidmu priključijo spalne vagone iz Trsta, bodo namreč uvedli še eno progo, in sicer preko Ljubljane, Maribora in Graca. Gre za železniško progo, ki je v daljnjem letu 1857 prvič povezala glavno mesto Avstrije s Trstom.
DSL za demokratizacijo odnosov na deloviščih
Tržaški zvezni odbor Demokratične stranke levice je odobril te dni resolucijo, s katero pristopa k pobudi o zbiranju podpisov za ljudsko glasovanje o 19. členu zakona št. 300 in sicer v prepričanju, da lahko ta referendum izsili od parlamenta izglasovanje novega zakona o pravici do sindikalnega predstavništva in večji demokraciji na delovnih mestih. Sleherni delavec mora imeti pravico soudeležbe pri odločitvah, ki zadevajo sklepanje delovnih pogodb, piše v tiskovnem sporočilu DSL izpod peresa Claudia Tonela.
ACT: Premalo denarja za avtobusne prevoze
Izredni komisar pokrajinske uprave Marrosu in arh. Starc na eni strani ter predsednik Avtobusnega konzorcialnega podjetja (ACT) Roton-daro in svetovalec Gomezel na drugi strani so preučili včeraj popravke k deželnemu zakonu 41/86 oziroma najnovejše določilo deželne vlade glede oklestenja stroškov za krajevne potniške prevoze. Da bi Cimprej izpeljali ustrezna navodila, bodo sklicali 3. marca na sedežu Pokrajine sestanek med župani in pristojnimi odborniki, ki bodo seveda v prvi vrsti preverili morebitne negativne učinke omenjenega finančnega klestenja na avtobusne prevoze.
Konferenca v Laboratoriju znanstvenega imaginarija
V sklopu cikla konferenc, ki se odvijajo v Laboratoriju znanstvenega imaginarija pri Kongresnem centru Velesejemske ustanove v Trstu pod naslovom »Od sveta preciznosti do univerzalne kompleksnosti: živi sistemi«, bo danes ob 18. uri predaval prof. Antonino Cat-taneo z oddelka za biofiziko na Sissi. Govoril bo na temo »Sinapsa in sinergije: stopnje kooperacije v živčnem sistemu«.
Umrl prof. Agosti ravnatelj pediatrične klinike
Včeraj je zaradi posledic infarkta umrl zdravnik prof. Eriberto Agosti, ki je bil ob leta 1989 ravnatelj pediatrične klinike tržaške otroške bolnice Burlo Garofalo. Prof. Agosti je bil star komaj 52 let.
Na svoj račun prišli predvsem najmlajši
Pustovanje je Cas veselja in zabave za vse, predvsem pa za mlade in najmlajše. Prav zanje so naša društva in ustanove namenili tudi letos vrsto zabav in plesov. Največ jih je bilo seveda včeraj, ob zaključku pusta.
Obiskali smo Dijaški dom v Trstu, kjer so imeli vCeraj najmlajši svoje pustno rajanje. Ni bilo potrebno razlag in besed, da smo razumeli, da se otroci zabavajo, z njimi starši pa še vzgojitelji, prav tako oblečeni v pustne šeme.
»Naša tradicija je, da vsako leto organiziramo pustne prireditve,« nam je povedal ravnatelj doma Edvin Švab. »Pred leti smo imeli v rokah celo materialno plat pri organizaciji takratnih novinarskih plesov. VeC let smo imeli v domu tudi zelo priljubljene mladinske plese. Sedaj so vse prireditve v času pusta v našem domu porazdeljene v tri skupine: višješol-ci gredo po svoje, nižješolci so imeli svoj ples že v soboto v našem domu, tokrat so na vrsti najmlajši.«
Atrakcija včerajšnje prireditve je bil čarodej Marjo Pogačnik iz Seža-
ne. Ob njegovih Čarovnijah pa se niso zabavali le, kako bi zapisali, domači otroci, temveč smo med pustnimi šemami spoznali še mlado begunko iz Sarajeva Elizabeto, Amarilda iz Tirane, Petri ta - Roma iz Albanije in Agrarna iz Drača v Albaniji. Vsi so bili v maskah, vsi so se zabavali, vsi so, verjetno vsaj za nekaj ur, pozabili na svoje težave.
V Dijaškem domu je bilo vCeraj tako res zelo lepo. Toda taksnih zabav je bilo na našem območju še veC. Zabavali so se otroci, pa tudi njihovi starši na Opčinah, kjer je rajanje priredilo KD Tabor. Dober obisk je bil tudi na otroškem plesu v Lonjerju, veselo je bilo v Trebčah, kjer so se otroci in njihovi starši zabavali v Ljudskem domu. Športni krožek Kras je priredil ples za najmlajše v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Zabavali pa so se seveda vsi, mladi in stari.
Otroško rajanje je bilo tudi v društvenih prostorih v Dolini in v prostorih KD Barkovlje, kjer se je v večernih urah nadaljevala zabava s plesom tudi za odrasle. (N.L.)
OTVORITEV / NOV SERVISNI CENTER
Na tržaški železniški postaji v teku pomembna pieuieditvena dela
Postajo naj ne pomeni le peronov in vlakov, ampak naj nudi še kaj več
Včerajšnja otvoritev servisnega centra na železniški postaji (foto Križmančič)
PRISTANIŠČE / POTEZA SINDIKATOV
Beseda prefektu
Sindikalni predstavniki zaposlenih v Pristaniški ustanovi in elanov Enotne družbe pristaniških delavcev se bodo danes ob 12. uri sestali s tržaškim prefektom in mu orisali stališče, ki so ga pristanišCniki sprejeli na včerajšnjih sindikalnih skupščinah. Razpravljali so o zadnjih potezah komisarske uprave oziroma o načinu, s katerim se je ta uprava lotila privatiziranja pristaniških dejavnosti.
Sindikalne organizacije pristanišč-nikov načelno ne nasprotujejo privatiziranju teh dejavnosti, pač pa ostro kritizirajo metodo, ki jo je ubrala komisarska uprava. Ge obstaja naCrt za privatiziranje - poudarjajo CGIL, CI-SL in UIL - potem mora biti celovit in kot tak predmet razprave s sindikatom zaposlenih. Le-ti namreč ne
sprejemajo zaletavega privatiziranja in torej razprodaje delov pristanišča, ki vodi v popolno »deregulariza-cijo«. Drugo vprašanje, ki si ga zastavljajo, zadeva komisarsko upravo: ali sta lahko komisarja, ki jima mandat poteCe 24. marca, zanesljiva akterja tega zapletenega in občutljivega postopka, ali pa jima je le do tega, da na silo pomašita nekaj proračunskih lukenj, ne glede na to, da bo za njima najbrž ostalo opustošenje? Ce torej govorimo o privatiziranju -zaključujejo sindikati - je treba najprej poskrbeti za jasna pravila, saj je kandidatov za zakup pristaniških storitev več, njihovi pogoji pa morajo biti predmet javne presoje. Tega pa pri sklepanju dosedanjih sapora-zumov za oddajo zakupov v zasebne roke preprosto ni bilo.
Na krajši slovesnosti so vCeraj otvorili nov »servisni center« na glavni železniški postaji, v katerem bodo urad za informacije, filiala za potnike, center za skupine in pa urad Ustanove za turistično promocijo tržaške pokrajine. Novi center so pridobili s preureditvijo prostorov, kjer je bila bivša restavracija in za kar so potrošili okrog 280 milijonov lir, sodi pa v širši naCrt preurejanja celotne postaje, ki mora služiti prvenstveno samim potnikom in ne drugim, kot je poudaril okrajni direktor Carmelo Lovec-chio. Pri tem je bil še zlasti kritičen do tržaške Občine, ki bi morala na primer drugače poskrbeti za vse tiste, ki se zatekajo na železniško postajo samo zato, ker nimajo drugega zatočišča. Omenil je tudi zaprtje bližnje Ulice Flavio Gioia: namenili jo bodo za parkirišče, vendar se je bodo posluževali iz-kljuCo tisti, ki pripeljejo ali pridejo po potnike: prvo uro bo cena za parkiranje nizka, za naslednje ure pa jo bodo zasolili. Pohvalne besede pa je Lovecchio izrekel na raCun sodelovanja z Deželo, ki jo je na včerajšnjem odprtju zastopal odbornik Gian-carlo Cruder.
Po posegu odbornika Lapaineja v imenu Občine (župan se slovesnosti ni mogel udeležiti), pod-direktorja za potniški odsek Gardija, predsednika letovišCarske in turistične ustanove Fatara je arh. Manta orisal nadaljnje načrte. Prihodnji
mesec naj bi preuredili zgodovinski del stavbe na Miramarskem drevoredu, kjer bodo v pritličju sprejemnica za potnike, a v prvem nadstropju uradi za sestanke, kongresna dvorana z opremo za simultano prevajanje ter vsem potrebnim komfortom (predvideni stroški znašajo milijardo lir). Preuredili bodo tudi sedanjo kavarno-restavracijo, ki jo bodo razširili v eno od sedanjih Čakalnic. V poletnih mesecih bodo izkoristili tudi miniaturni park med uradi za vozne karte ter samim barom. Nadalje bodo uredili še 1. in 2. progo z vsem, kar sodi zraven, podaljšali bodo peron-ske strehe, uredili novo razsvetljavo, Čakalnico pa so že dokončali, itd.
V načrtu, ki zaenkrat sicer nima finančnega kritja, imajo še preureditev prostorov, kjer je zdravniška ambulanta, drugače pa bo zgledal tudi glavni vhod. Ob omenjenem »servisnem centru« bodo odprli potovalno agencijo (za časopisni kiosk bodo našli drugo, primernejše mesto), sam atrij pa bodo izkoriščali tudi za razne pobude, kot na primer razstave, koncerte in podobno. Čakajo tudi na finančna sredstva, da bi se lotili restavrriranja zunanjih fasad.
Tržaška železniška postaja naj bi se torej vljucevala v širši, pe; strejši okvir: obogatili naj bi njeno vlogo, tako da ne bi ljudem pomenila le to, da so tamle pač samo goli peroni in vlaki.
/
TRST
Sreda, 24. februarja 1993
TRST / ZARADI POMANJKANJA DENARJA
Navtični sejem bo letos odpadel
Gotovo po ga bodo priredili marca 1994, če bodo na razpolago finančna sredstva
Drago Gašperlin
Letošnji Navtični sejem v Trstu, ki bi se motal odvijati po prvotni zamisli od 6. do 14. marca, bo odpadel zaradi Pomanjkanja denarja. Ko je predsednik tržaške ve-lesejmemske ustanove Renzo Crosato to naznanil novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci, mu seveda ni bi prav lahko pri srcu: komaj je nastopil predsedniško mesto in že je moral brisati prireditev, ki je privabila v preteklosti tudi do 20.000 in veC obiskovalcev.
»Toda pazite, tu gre samo za zamrznitev in nikakor ne za kakšno dokončno likvidacijo sejma,« je v spremstvu generalnega tajnika Ve-lesejemske ustanove 1 Giorgia Tamara dodal Crosato s pripombo, da bodo Navtični sejem priredili prihodnje leto in sicer od 5. do 13. marca: »Seveda, Ce ne bo že spet kaj narobe oziroma, Ce iz vrst dejavnikov, ki razpolagajo s finančnimi sredstvi, zopet ne bo potrebnega posluha!« Predsednik je s tem mislil tržaško občinsko, pokrajinsko in deželno upravo, kakor tudi Sklad za Trst, Trgovinsko zbornico pa morda še koga.
Enajstega marca bo sicer na sporedu okrogla miza o problemih nav-
tičnega turizma v navzočnosti vseh zainteresiranih, so napovedali na srečanju s Časnikarji in predsednik Crosato je izrazil upanje, da mu bo tedaj vendarle uspelo utrditi v pristojnih oblasteh prepričanje, kako pomembna je za Trst takšna manifestacija in kakšne razvojne razsežnosti utegne zadobiti navtični turizem v celovitem gornjejadranskem sklopu.
Seveda, industrija turističnih plovil je v krizi, izdelovalce in trgovce pesti davčni vijak, mnogo premalo je privezov, kaj šele marin, pomanjkljiva je tudi koordinacija med organizmi,
ki so zadolženi za prirejanje takšnih manifestacij, nazadnje pa je tu še konkurenca bližnjih držav, je bilo slišati v konferenčni dvorani Velesejma. Od kod in kako pa potlej prikaz plovil in opreme v Caorleju? Očitno zato, so pojasnili, ker so tam javni upravitelji dovzetnejši za takšne pobude, a tudi sponzorje imajo in še zaslombo nemške navtične zveze. Od Caorleja do Trsta torej popolna praznina... Očitno je nekje volja, da se Furlaniji-Julijski krajini na tem področju ne pomaga - je s trohico polemike potožil predsednik Renzo Crosato.
Gianfranco Funari v soboto v hotelu Excelsior kot gost krožka Miani
V soboto ob 17. uri bo v hotelu Savoia Excelsior srečanje z Gianfrancom Funarijem, znanim vodjo priljubljenih televizijskih oddaj. Funari bo prišel v Trst na povabilo krožka Ercole Miani kot gost prvega v nizu srečanj o problemih televizijske informacije. Funari je imel priložnost delati tako na RAI kot za mreže Fininvest (na obeh delovnih mestih pa je imel težave z vodstvenimi strukturami), tako da bo lahko marsikaj zanimivega povedal o sedanjem italijanskem televizijskem sistemu, ki sloni na delitvi etra med državno TV in Berlusconijem. Naj dodamo, da bo gost drugega srečanja Sergio Staino, satirični risar in oCe znanega ”Boba ”, ki bo govoril o »satiri, Časopisih in oblasti« in predstavil svojo zadnjo knjigo »Tempeste«.
TEOLOG DR. DRAGO OCVIRK GOST PSI
Katoliška cerkev se mora prilagoditi postmoderni dobi
Helena Jovanovič
Cerkev v postmoderni dobi mora biti usmerjena v družbo, sprejemati mora nove izzive in biti vedno pripravljena na dialog tako znotraj svoje skupnosti kot z drugače mislečimi. Tako se glasi ena osnovnih misli, ki jih je na rednem ponedeljkovem veCeru v Društvu slovenskih izobražencev izrekel dr. Drago Ocvirk, prodekan na teološki fakulteti v Ljubljani in urednik revije "Misijonska obzorja”. V svojem filozofskem predavanju je gost najprej opredelil sodobni, postmoderni svet, za katerega so značilna nova izkustva, nove vrednote in seveda nove negotovosti. Teoretiki postmodernizma, je med drugim dejal, vidijo v Človeku nekakšnega ustvarjalca, ki bo oblikoval samega sebe. Nekateri imenujejo to dobo kot "narcistično”, saj se sodobni Človek obraCa v sedanjost, zanima ga zdaj in tukaj in je sam sebi najvišja vrednota. Te "narcistične vrednote” se seveda odsevajo tudi na verskem področju. Tako katoličani, je dejal dr. Ocvirk, nismo veC "pokorna Čreda”, pac pa vedno bolj poudarjamo potrebo po dialogu ter zahtevamo soodgovornost in soodločanje v vsakdanjem življenju.
Gost v DSI je govoril tudi o pojavih nove duhovnosti, verskih sektah oziroma gibanjih ”new age” ter o težnji sodobnega človeka k individualizaciji vere. Katoliška Cerkev se mora tej
novi dobi prilagoditi, pomembno pa je, da je vedno navzoča in aktivna, je dejal dr. Drago Ocvirk. Nikakor se ne sme pred temi spremembami zapreti sama vase, premalo bi tudi bilo, da bi postala nekakšna gostoljubna skupnost, napačno pa, da bi se zaradi novih okoliščin spremenila v agresivno, osvajalsko. V postmoderni dobi, je poudaril predavatelj, mora Cerkev predvsem postati solidarno občestvo, sodelovati mora pri tistih akcijah, ki so v prid vsem ljudem. Njena avtoriteta se bo povečala le, Ce bo Cerkev pospeševala dialog o vseh vprašanjih, tudi o moralnih.
Dr. Drago Ocvirk
Tižaški CGIL podpri protest v Rimu
Nova krajevna zvezna sindikalna zbornica CGIL v Trstu kljub nekaterim pridržkom pristaja na vsedržavno splošno stavko uslužbencev industrijskih podjetij s shodom v Rimu, ki bo to soboto, 27. februarja, v organizaciji enotnih delavskih svetov CGIL, CISL in UIL. Drugi generalni tajnik tržaškega sindikata Riccardo De-vescovi in tajnik Bruno Zvech nagla-šata v tiskovnem sporočilu, da morata stavka in vsedržavni shod, za katera je dal pobudo Bruno Tren-tin, izzveneti proti gospodarski politiki Amatove vlade, »ki ni sposobna odpraviti javnega dolga, ki zavira proizvodnjo in ki zaradi krivične porazdelitve davčnih bremen nevzdržno obremenjuje ljudi v podrejenem delovnem razmerju in upokojence ter - skratka - izničuje socialno državo.
Protestna pobuda naj izsili korenito spremembo vladnih ukrepov in prisili podjetništvo k sporazumu s sindikati glede obrambe kupne moči plač in demokratične prakse po-gajalstva. Cilj pa bo mogoče doseči, kakor zatrjujeta Deve-scovi in Zvech, edinole z res enotnim nastopom delavcev in delavk, ki morajo doumeti, da se sindikat in delovni svet borita za en in isti cilj: takšno državno gospodarsko politiko, ki naj vodi k vsestranskemu razvoju
Podobno je uglašena nota pokrajinskega vodstva manjšinske struje CGIL »Essere sindacato«, v kateri Renato Kneipp, Giorgio Ve-snaver in Marino Calcinari ugotavljajo, da mora sindikalno gibanje nasloviti politikom in podjetnikom nedvoumen signal delavske mobilizacije. Sindikat mora spet navezati tesne vezi z delavstvom, ki ga je razočaral z znanim sporazumom iz dne 31. julija 1992, obenem pa sprožiti ofenzivo proti politiki »socialnega mira«, ki jo zasledujeta Confindu-stria in Amato.
MARCA V GABROVCU SPOMINSKO SREČANJE
Spomnili se bodo 50. obletnice prisilne vključitve v zloglasne »battaglioni speciali«
6. marca bo v društveni gostilni v Gabrovcu srečanje vseh bivših deportirancev v tako imenovane »Battaglioni speciali« ob 50-obletnici njihove prisilne mobilizacije.
Vpisovanje za to spominsko srečanje poteka pri poverjenikih - Janku Simoneti v Zgoniku in Alojzu Kapunu s Proseka, vpise pa sprejema tudi Drago Slavec iz Doline. Simoneti smo se javili kar po telefonu in ga povprašali, kakšno je zanimanje za srečanje.
»Najprej naj povem, da je tokratno srečanje namenjeno vsem bivšim de-
portirancem od Nabrežine do Brega, kot tudi vsem iz krajev onstran meje. Ker gre za 50. obletnico, bo seveda srečanje bolj svečano, povezano s položitvijo venca in cvetja pred spomenik padlim v Gabrovcu, nato pa seveda tudi z govori in skupnim kosilom.«
Pred tem so deportiranci imeti že nekaj skupnih srečanj. Eno od teh je bilo lani v Dolini, 40-letnico pa so s skupno večerjo pri Križmanu v Repnu.
»Mislimo, da bo to pomembna priložnost, da se spomnimo tistega 9. marca 1943, ko so nas prisilno
odpeljali iz Trsta v Aqui-lo, kjer so nas namestili v "Battaglioni speciali”. Takrat so nas iz Trsta odpeljali kakšnih 600 do 700 mladih fantov, da bi tako preprečili naš odhod v partizane.«
Vseh tistih dogodkov pred 50 leti, pa tudi različnih usod in poti, ki so vodile bivše deportirance v boju proti fašizmu vse do konca vojne, se želijo udeleženci spomniti na srečanju v Gabrovcu, ki bo tudi priložnost, da se ponovno utrdijo prijateljske vezi, ki so tiste Čase povezovale takratno slovensko mladino. (N.L.)
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
24.	februarja 1993 PEPELNICA
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 20.59.
Jutri, ČETRTEK,
25.	februarja 1993
TARAS
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,4 stopinje, zračni tlak 1012,8 mb rahlo pada, veter 16 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja s sunki 36 km na uro, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Letizia Belancich. Jessica Guariso, Stefano Vranic, Matteo Via-nello, Elisa Henke, Alessia Moratto, Piero Primieri in Federico Parma.
UMRLI SO: 70-letna Pia Minca, 60-letni Giorgio Carlo Pizzignacco, 91-letni Carlo Erič Klein, 81-letni Alessandro Destradi, 84-letni Mario Visintin, 78-let-na Maria Žagar, 91-letna Maria Decovich, 72-letna Onorina Svagna, 87-letna Amelia Roncalli, 96-letna Amelia Vitri, 65-letna Neri-na Ulcigrai, 91-letna Virginia Strolego.
n
LEKARNE
[alertja Ul. Sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 24. t. m., ob 17. uri
na otvoritev kiparske razstave
DAVIDE ŠKERLJ
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Thornton VVilder
NASE
MESTO
Režija:
ADRIJAN RUSTJA
Od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Kolonkovec - Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Kolonkovec - Erta S. Anna 10, Ul. Giu-lia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
mer6NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
~ PRIREDITVE
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz, prijave lahko interesenti telefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD - tel. 635626 ob uradnih urah ali na St. 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : petek, 26. februarja.
V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (UL Do-nizetti 3) bo v soboto, 27. t.m., gost večera prof. Samo PAHOR, ki nam do pojasnil KAJ JE OSIMO. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 28. februarja na ogled Goldonijeve komedije SLUGA DVEH GOSPODOV, ki jo bo uprizorila Standreška dramska skupina. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah.
DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD I. Grbec priredijo DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 28. t.m., ob 16.30 v domu J. Ukmarja. Vabljeni.
OB PREŠERNOVEM DNEVU, prazniku slovenske kulture, prirejata župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej z Opčin VEČER SLOVENSKE PESMI, ki bo v Finžgarjevem domu na Opcinh v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo Dobrepolje agoi
fantje in skupina, ki ohranja ljudsko petje ter običaje iz Dobrepolja in okolice rojstnega kraja Primoža Trubarja - vodi župnik Franc Škulj, igralska skupina Tamara Petaros s predstavitvijo knjige »Leto
DANES, 24. februarja ob 20.30
ABONMA RED D
odmrznitve« pesnika Vinka BeliciCa - pripravila prof. Lučka Susic. Priložnostna misel prof. Marija CešCut. Prisrčno vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca, ob 20. uri v restavraciji »Al Carso« v Mavhinjah PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo in glasbo. Zabava zagotovljena. Vabljene vse družabne ženske. Rezervacije tel. 299798 in 299335 od 20. do 21. ure.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE v petek, 26. t. m., ob 20. uri v Ricmanjih. Sodelujejo: otroški vrtec Ricmanje, celodnevna šola I. Trinko - Zamejski, mladinska glasbena skupina, pevska skupina S tu ledi in govornik M. Cuk. Vabljeni.
IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin Nabrežina organizira v sodelovanju z agencijo Nord-Est Viaggi vacanze v nedeljo, 7. marca 1993 celodnevni izlet v kraj Chiesa Nuova sul Piave - Časa colonica Old River. Rezervacije sprejema Ida Bortolotti - Nabrežina, tel. St. 200007.
KRIŠKA	ZVEZA
upokojencev SPI-CGIL prireja ob priliki praznika Zena v nedeljo, 7. marca izlet v Provolone (Pn) Vpisuje Mario Turel (tel. 220266) do 2. marca.
□ OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289.
KRUT obvešča, da se začenjajo v torek 2. in v Četrtek, 4. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTa, Ul. Cicerone 8/3 jutri, 25. t.m. od 9. do 12. ure., tel. 360324
OB 50- LETNICI PRISILNE MOBILIZACIJE letnikov 1924/25 in 26 vabimo bivše deportirance na spominsko srečanje, ki bo v društveni gostilni v Gabrovcu (Zgonik) v soboto, 6. marca letos, ob 13. uri. Zainteresirani (z vse Primorske) naj se Cimprej javijo povernikoma, ki sta Janko Simoneta iz Zgonika (tel. 229120) in Alojz Kapun s Proseka (tel 225187).
TPK SIRENA obvešča elane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Mira-mare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno.
PUSTNO OBVESTILO -Danes ob 14.30 bo na Kon-tovelu pri Društveni gostilni tradicionalni pustni pogreb. Vabljeni vsi!
KINO
CPZ Videm-Dobrepolje (Dolenjsko slo), Zagoriski
ARISTON - FestFest: 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Gli spietati«, r. Clint Ea-stwooa, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30. 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »I si-gnori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Aykroyd, Ben Kingsley.
M A 7.ION AT.F I - 16.15.
18.15,	20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, i. Števen Seagal.
NAZIONALE II - 15.15, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »I nuovi eroi«, i. Jean Claude Van-Damme.
NAZIONALE III - 15.45, 17.50, 20.10, 22.15 »Guar-dia del corpo», i. Kevin Ko-stner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Sin-gles, 1’amore e’ un gioco«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon.
GRATTACIELO - 17.30 ,19.45, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola.
MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg.
EDEN - 15.30, 22.10 »Sui marciapiedi di Nevv York«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.15, 19.45,
22.00	»Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nichol-son.
LUMIERE - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »La storia di Qiu Ju«, r. Zhang Yimou.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »II danno», r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bo-noche.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Emanuelle e i piaceri be-stiali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
MALI OGLAŠ!
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška v Zagradcu. Toči belo in Črno.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju 123.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu smo odprli agritu-rizem. Nudimo domač prigrizek in domačo kapljico.
V RICMANJIH je odprl osmico Jadran.
OSMICA v Koludrovci je odprta do 28. februarja.
NA OPČINAH pri Kvr-tiCevih so odprli osmico.
OSMICO v Saležu imata odprto Silva in Maurizio.
POŠTENA gospa srednjih let, z veliko volje do dela, nudi pomoč družini ali osamljeni osebi. Urnik in plaCa po dogovoru. Tel. št. 828251
ZELO prijazen kmečki delavec, veSC obrezovanja in vezanja trt ter drugih poljskih del išCe delo. Tel. 828251.
PEDIKERKA - MA-NIKERKA nudi usluge na domu. Tel. 229347.
30 - LETNA uradnica, resna, dobrega značaja, diploma knjigovodje 48/60, štiriletna praksa v uvozno-izvoznem podjejtju, pet let službe v javni ustanovi »inštruktor z znanjem slovenščine« nujno išCe zaposlitev part-time. Telefon 274978
MLADO 21 - letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov.
PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefonirati na št. (040) 273337 po 15. uri.
PRODAM golf 1800 GTI, rdeCe barve, 1985, s premično streho v odličnem stanju in z novimi gumami
6.300.000	lir.Tel. (0481) 533908 ob uri kosila.
AVTOMOBIL NIVA 4x4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 super kolek prodam. Tel. st. (040) 228932 - Draga 31.
SONČNO visokopritlic-no 3 - sobno manjše stanovanje pri sv. Jakobu potrebno obnovitve prodajajo dediči najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati na Publiest - Ul Montecchi 6 -Trst pod šifro »Sončno stanovanje«
IŠČEMO najemnika z vpisom v REC za sezonski bar v turistični coni. Teh št. (040) 327055.
PLAVO TORBO z osebnimi predmeti sem izgubila dne 21. t. m. v okolici Proseka. Poštenemu najditelju nagrada. Klicati na tel. št. 826459 od 18. do 21. ure.
PRISPEVKI
V počastitev spomina Slavka Streklja, ob 5. obletnici smrti, darujejo žena Marica ter sinova Boris in Alex z družinama 50.000 lir za FC Primorje, 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
Ob 25. obletnici smrti dragega moža in očeta Bruna Trampuža, se ga spominjajo žena in hčerki ter
družina Škabar (Repen 79)
15.000	lir, Jelka Lazar
20.000	lir, družina Raubar (Col 23) 20.000 lir in družina Škabar (Repen 78)
20.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pok. Ivanko Milic vd. Ukmar in Miloša Sardoča darujeta Marija in Anita Furlan
50.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na pok. Marijo Stranj vd. Furlan darujeta družini Sossi in Tretjak od Banov 50.000 lir za Zadrugo Ban.
Za cerkev v Banih daruje Neva Magagnato 50.000 lir v spomin na Nevo BrišCik-Serasini in 25.000 lir v spomin na Lucijana Vidau.
V	spomin na Nevo BrišCik-Serasini daruje družina Ivan Husu 25.000 lir za cerkev v Banih.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Blažiča daruje Rudi KovaCiC 50.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Joška Lukeša daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina Marije Škrk vd. Petelin daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za SD Konto-vel.
V	spomin na Ivanko Danieli daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Stankino mamo Ivanko Hrovatin daruje Jelka Grbec 100.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI.
Alfonso Bertolini - tajnik vsedržavnega Zadruženja ANPI daruje 100.000 lir za pomoč žrtvam vojne bivše Jugoslavije.
V	spomin na dragega Albina Tersarja darujejo Miranda in Augusto Tiberio 50.000 lir, Silvana in Egon Blažina 100.000 lir, Flavia in Alberto Tersar 50.000 lir, Cristiana in Dario Tersar 100.000 lir, Marija Bas-san 50.000 lir Mter Marijana in Mario Padovan 50.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Sedmak darujeta Sandra in Roži
50.000	lir za Dekliški pevski zbor Vesna.
V	spomin na Pino Ma-ganja darujejo Celi in Gicko
25.000	lir ter Evelina in Ra-divoj 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Štefanijo Tence vd. Sedmak darujeta Danila in Virgilio 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na učiteljico Drago Lupine daruje družina Mesesnel 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Ivana Milica darujejo Mara, Stana in Ivanka 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob strica Rudija Blažiča daruje Savina Milic z družino
50.000	lir za Sklad Mitje Cuka.
Namesto cvetja na grob strica Rudija Blažiča daruje Sergij Milic z družino
50.000	lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na Lucijana Vidaua darujeta Slava in Anica 30.000 lir za Godbo na pihala V. Parma -Trebče.
V	spomin na Tommyja Grilanca darujeta Marija in Milan Ukmar (s plača)
30.000	lir za zgoniško cerkev.
V spomin na Pino Maganja d:	, ,
fonda, Anica, Alba, Adeli-
arujejo Ardemia, Jo-
darujejo 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja darujejo
na, Grazia, Grozdana, Anna Maria, Celi, Dragica, Giu-ditta in Anita 125.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Josipino Košuta daruje Sonja in Srečko Sedmak 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Bruna Sar-da daruje Mario Geri z družino 30.000 lir za gradnjo spomenika padlim v NOB iz BrišCikov.
Namesto cvetja na grob Marije Rupel vd. Husu darujeta Vilma in Drago
30.000	lir za Skupnost družina OpCine.
Namesto cvetja na grob drage Ivanke Wilhelm-Hro-vatin daruje prijateljica
50.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
N.N. daruje 15.000 lir za Dom na Brdini.
Namesto cvetja na grob Stana Hrovatina in Ivanke VVilhelm-Hrovatin darujeta Nataša in Vinko TauCer
50.000	lir za SKD Tabor.
Ob 1. obletnici smrti
pok. Ferdinanda Košute (20.2.) darujeta vnuk Fabio in žena Zonta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
Ob 100. obletnici rojstva drage mame Ivane Kralj daruje Albin z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
Namesto cvetja na grob Karla Rustje darujejo Marija, Zofka, Karlo in Milka
60.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB
iz Gabrovca.
Dne 10.2. bi praznoval 66.rojstni dan, padli borec 19. Kosovelove brigade na Poreznu, Guerrino Sedmak-Vojko . Spominjata se ga brat Carmelo in žena Silva ter darujeta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na pok. Pino Maganja Košuta (Medone-va) darujejo Marija in Oskar Košuta 15.000 lir, Silvana, Ester in Marji
30.000	lir, Drago in Danila Maganja 50.000 lir, Jole in Marcello Soavi 50.000 lir, Elvira Tence 25.000 lir, Srečko Sedmak Dolenc
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Štefanijo Tence Sedmak daruje Srečko Sedmak z družino
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Kriza.
V	spomin na padlega brata (Garibaldinca) Radota Švaba daruje družina Simeona Švaba 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob 1. obletnici smrti no-nota in moža (20.2.) Ferdinanda Košute darujeta vnuk Fabio in žena Zofka
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na pok. Pine Maganja Košuta (Medone-va) darujeta Carla in Angelo Košuta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Tiho je zaspala draga mama in nona
Francka Krevatin vd. Glavina
Pogreb bo jutri, 25. februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Žalujoči hci Emilia z možem, sin Peter z družino in drugo sorodstvo
Trst, Zavije, 24. 2. 1993
Ob izgubi drage none Frančiške Krevatin vd. Glavina izreka iskreno sožalje Petru in Jožici ter ostalim najožjim sorodnikom
Korado z družino
ZAHVALA
Svojci
Neve Briscik -Sarasini
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način z njimi sočustvovali. Posebna zahvala dr. Jevnikarju za nudeno pomoč.
Trst, 24. 2. 1993 (Pogrebno podjejtje Zimolo)
SZ Bor izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Marinu Ažmanu ob smrti drage matere.
Vsi elani KK Bora sočustvujejo s predsednikom Marinom Ažmanom in družino ob izgubi drage mame.
Ob izgubi predrage mame izrekajo iskreno sožalje Marinu in družini
Alenka, Mitja, Borut in Aljoša

NOVICE
Na gradu podaljšali razstavo tiskov iz jezuitskega zavoda
Razstava baročnih tiskov s tezami absolventov jezuitskega zavoda v Gorici je v pokrajinskem muzeju na gradu podaljšana do 21. marca. Tako so sklenili spričo velikega zanimanja za razstavo. Se posebno dobro so se obnesli skupinski ogledi, ki jih vodi prof. Maddalena Malni Pasco-letti. Interesenti se lahko zanje prijavijo na tel. 533926. Razstava ostaja na ogled ob delavnikih (razen ponedeljka) med 10. in 13. ter 15. in 19. uro, ob nedeljah pa od 9. do 19. ure.
Nocoj gledališka premiera
Igralki Elisabetta Carta in Valeria Ciangottini (na sliki) imata nosilni vlogi v igri »Teneri legami« , ki jo bodo krstno uprizorili Verdijevem gledališču. Predpremiera bo nocoj ob 20.30 v okviru sezone »Teatrogiovane«, vsedržavna premiera pa jutri. S to igro se bo sklenila letošnja sezona, nakar naj bi zaceli obnavljati Verdijevo dvorano.
Proces proti 14 kmetom
Sodnik za predhodne preiskave je na včerajšnji obravnavi odločil, da bo proti štirinjastim kmetom, udeležencem protestne manifestacije 10.12.1991 v Gorici, sprožil formalni kazenski postopek. Obtoženi so s traktorji sodelovali na protestni manifestaciji kmetov v Gorici in da so s povzročili cestno blokado. Na procesu jih bodo zagovarjali odvetniki Battello, Bevilacqua in Do-nolato. Razprava bo 4. marca prihodnjega leta.
Požig pizzerije v Gradežu
Neznanci so prejšnjo noc zanetili požar v pizze-riji D’Artagnan v Pineti pri Gradežu. Lokal, ki ga upravlja 32-letna Sandrina Griglio iz Padove, je v pritličju večstanovanjskega bloka. Na sreCo so se plameni sami izčrpali in niso ogrozili stanovalcev gornjih nadstropij. Skoda znaša nekaj milijonov lir.
V UPRAVI NE BO ZAMENJAV?
Na občini so se spet premislili
Marko Marinčič
Po izbruhu afere s sodnimi obvestili o zadevi Coop na goriški občini skorajda ne mine vec dan brez kakega presenečenja. Najnovejše je rezultat dokaj razburljive razprave na predsinoCnji seji občinskega odbora, ko so v bistvu spet spremenili odločitev, naj bi odbornikoma Del Benu in Breščaku na seji občinskega sveta 1. marca odvzeli mandat. Ta odločitev je, kot smo poročali, povzročila napoved PLI o izstopu iz večine, grožnjo SSk, da bo ubrala isto pot in negodovanje še nekaterih posameznih svetovalcev iz vrst socialistične stranke.
Ta nesoglasja so odjeknila tudi predsi-noci na seji odbora, ki sta se je udeležila oba odbornika - prejemnika sodnih obvestil. Po daljšem soočanju med stališčem, da bi morala zapustiti mestno upravo (sicer iznesenim v nekoliko o-miljeni obliki) in mnenjem, da sodno obvestilo še ne pomeni obsodbo in torej odbornika lahko ostaneta na svojih mestih, je po poldrugi uri trajajoči razpravi prevladal kompromisni predlog.
Rešitev je domislena, Četudi nekoliko dlakocepska: odbornika naj bi sicer ostala v občinski upravi, odpovedala pa naj bi se svojima sedanjima resorjema. S tem bi delno zadostili zahtevi po njunem umiku, Čeprav bi še vedno ostala elana občinskega odbora. Večina bi se tako izognila tudi vprašanju, ki še nima odgovora, kdo bi ju nadomestil v primem odstopa.
Zupan Tuzzi bo ta kompromisni predlog predstavil tajnikom strank večine, ki se bodo ponovno sestali nocoj, da bi nadaljevali z iskanjem izhoda iz zapleta na občini. Jutri naj bi Tuzzi v isti namen sklical tudi načelnike občinskih svetovalskih skupin. Na teh sestankih naj bi torej ponovno vzeli v pretres sklep o odstranitvi dveh odbornikov, ki je že na dnevnem redu seje občinskega sveta prihodnji ponedeljek, 1. marca. Sploh pa je vprašanje, kaj se bo na tej seji zgodilo. Za večinsko koalicijo obstaja namreč nevarnost, da karkoli bo odločila, ne bo tega mogla zaradi internih razhajanj uveljaviti v občinskem svetu.
PUST / PUSTNE MANIFESTACIJE OD GORICE DO TRŽIČA
Rajanja, plesi in sprevod vozov za slovo od letošnjega pusta
Sior Anzoleto se je v Tržiču moral ugrizniti v jezik, sicer bi tvegal sodno obvesti-/o - Danes še zadnje norčije na pustnih pogrebih v raznih krajih
Tržič je bil vCeraj densjki občini, glavno središče pustnega Razigran pustni živ dogajanja na Goriškem. žav je bil tudi na Pisana množica se je otroških pustnih zbrala na Trgu Repu- rajanjih. V domu An-blike, da bi opoldne pri- dreja Budala v Stan-sluhnila oporoki sior ja drežu je prijetno zabavo Anzoleta Postiera., ki se priredilo društvo Oton je s soprogo (letos je to Zupančič, v telovadnici bila brhka Lara Stefani- goriškega Kulturnega do-ch) in notarjem Toiom ma pa so se mnogi otroci Gratariolom pripeljal na zbrali na rajanju Zveze starodavnim kočiji. Kot slovenskih kulturnih vedno je pikri Anzoleto društev. Tudi tokrat ni vzel v pretres hibe in na- manjkalo presenečenj in pake Tržicanov, začenši zabave ob nastopu Caro-s politiki, podkupnina- deja in ob številnih igri-mi, lokalnimi televizija- cah in drugih točkah mi, dolga leta neure- animacije, ki je popestri-snicenimi načrti mestne la pustni popoldan, uprave. Tudi Anzoleto Pustno vzdušje je bilo pa se je moral tokrat v Gorici sicer otipljivo ugrizniti za jezik in je tudi na ulicah, kjer so se spričo groženj o sodnih kljub pomanjkanju orga- Otroci na pustnem rajanju ZSKD v Kulturnem domu v Gorici (foto Studio Reportage) prijavah, ki jih je dobil v niziranih prireditev prejšnjih dneh, opustil zbrale stotine šem in še, omembo pornoškandala vsaj dokler ni pod veCer in nekatere politike, ki pritisnil ostrejši mraz, jim očitno manjka vsak razkazovale mimoi-smisel za humor.	docim. ZveCer pa so sle-
Popoldne je bil v dile še zabave in pustni Tržiču tudi sprevod ale- plesi po dvoranah in goricnih vozov. Prvo na- društvenih domovih, grado so prisodili ex ae- Prav zadnje slovo od quo vozovoma »II calen- pusta pa bo kot vsako leti ari o« iz Škocjana in to danes s pogrebi pu-»Black mušic« iz Staran- stov. V Doberdobu bodo cana, med skupinami pa pokopali Lovreta, o Ce-so tako kot že v Gorici mer pišemo posebej, v zmagali »I custodi della Gorici bo sprevod krenil luce« iz Zagraja.	s Koma ob 15.30 na po-
Po slovenskih krajih budo kluba »Arniči del je bilo živahno po zaslu- taieto« in se po ulicah gi pustnih klap, ki so po- središča podal do Pod-skrbele za tradicionalne turna, kjer ga bodo sež-obhode po vaseh. V Ru- gali. Pusta bodo sežgali pi so pripravili voz in z tudi v Tržiču ob 16. uri
njim obšli kraje v sovo- na glavnem trgu.	Pustni voz, ki so ga letos pripravili v Rupi (foto Studio Reportage)
DOBERDOB / SLOVO (?) BONSINJORJA KOSIČA
PRETURA / PROCES FIORELU
Pogreb strica Lovreta bo nekoliko drugačen
Sprevod bo krenil ob 14.30 iz osmice žejnih
Bonsinjor in kardinal Stanko Kosič, morda ne bo vec spremljal strica Lovreta! Po tridesetih letih meni, da je čas, da se umakne. Sicer pa še ni bila izrečena zadnja beseda.
Kosič je pojem za do-berdobski pust. Lovreta se spominja še iz povojnih let, ko so ga na vozu peljali v Tržič. Spominja se tudi kako so ga v petdesetih letih ustrelili v Hišati lovci in finančni stražniki in so ga nekajkrat obesili tudi na žerjav. Tradicija je bila živa do polovice petdesetih let, nato je zamrla. Obudili so jo Mirko Gergolet-Merlekina, Giovani Jarc-Fifin in Pjepo Jelen-Fer-
Marko Jarc
lisko. Leta 1962 se jim je pridružil še Stanko in začel se je njegov tridesetletni ciklus.
Od leta 1963 do 1975 je obred potekal v ožjem okviru. Kasneje se je zaCelo dvigati zanimanje in zbiralo se je vedno veC ljudi. Stric Lovre je -postal del doberdobske ljudske kulture, ki ima zelo velik odmev.
Po letu 1975 so zaceli ročno pisati letake in osmrtnice, nato so jih tiskali. Vabiti so zaceli pobratene pustne skupine iz PrvaCine, iz Ozeljana in iz bližnjih kraških vasi. Leta 1983 je Kosič prišel v stik s pustnim društvom iz Beljaka. Njegovi elani so prihaja-
li na pogreb v Doberdob in tudi Lovre je potoval v Avstijo. Nekajkrat je bil Kosič vabljen v Ptuj na tamkajšnje pustovanje. Lovre je sprožil ali obudil podobne običaje tudi v bližnji okolici. Vrhovci so šli dlje. Lovreta so ukradli in za vrnitev so zahtevali nečloveško količino žlahtne kapljice.
Kosiču je žal, da mora zapustiti Lovreta (kdo pa mu to verjame), Čeprav je že vsa zadnja leta godrnjal, da bo odstopil. Letos pa pravi, da se je nekaj zapletlo. Drugačni interesi so si utrli pot, kar je po njegovem nedopustno. Pogreb strica Lovreta ni in ne sme biti samo ozko doberdobski, ker je last vseh pustov. Sožitje se gradi tudi na izmenjavi tradicij in velika množica ljudi, ki sledi pogrebu, je za to najboljši dokaz.
Bonsinjor Kosič se že zahvaljuje vsem, ki so v vseh teh letih veliko prispevali za pustovanje in v “oporoki” želi, da bi se kultura doberdobskega pusta še bolj okrepila. Tudi si ne želi, da bi se doberdobski pustni obred zaprl sam vase. Prepričani pa smo, da ne bo kar tako ostal ob strani. KosiCeve oporoke niso nic zanesljive, saj jih piše že vsaj deset let. Zato mnogi pričakujejo spet kako presenečenje. Kdor se Zeli o tem sam prepričati, naj pride danes popoldne v Doberdob, kjer bo žalni sprevod krenil ob 14.30 iz osmice žejnih.
Bonsinjor Stanko Kosič
Sodnik zahteva od občine novo dokumentacijo

Scarano in drugi občinski svetovalci na preturi (f. SR)
Proces proti občinskemu svetovalcu zelenih, Renatu Fiorelliju zaradi prekinitve odvijanja javne skupščine, se bo nadaljeval 6. aprila letos. Pretor dr. Milocco je namreč ugodil zahtevi zagovornika, odvetnika Tarlaa, da naj sodišče dodatno preuči serijo dokumentov o sklicu občinskega sveta 17. decembra 1990, pa tudi magnetofonske posnetke omenjene seje. Vse to za objektivnejšo valutacijo okoliščin.
Obtožnica, ki so jo sestavili na podlagi ovadbe, ki jo je vložil župan, bremeni Fiorellija kaznivega dejanja oviranja in prekinitve poteka zasedanja javne skupščine. To kaznivo dejanje naj bi svetovalec zagrešil z vpitjem in s tem, da se je usedel na prostor pred odborniško mizo. Pred-
sedujoči župan Scarano, ga je nekajkrat opomnil, končno pa ukazal policiji, naj ga odstranijo. Fiorelli se je kmalu vrnil v dvorano in spet glasno protestiral, župan pa ponovno ukazal njegovo odstranitev. Kakor je bilo mogoče razumeti iz izjav prič, je Fiorelli na seji najprej predstavil predlog, ki ga je občinski svet z glasovanjem zavrnil, da se razprava o povišanju tarif odloži, nato pa začel glasno protestirati.
Pretor je včeraj zaslišal bivšega župana Scarana, občinske odbornike Del Bena, Drufu-co in Breščaka ter svetovalko Altierijevo, ob koncu pa še nekdanjega občinskega funkcionarja Ientileja, vendar ne v zvezi z dogodkom. Obtoženca ni bilo na razpravi.
OBČINA / KONČNA IZBIRA BO PADLA JUTRI
Davek ICI bo v Gorici najbiž znašal 5 promilov
Odbornik za finance predlagal več možnosti
Na ponedeljkovi seji je goriški občinski odbor vzel v pretres vprašanje določitve količnika novega davka na nepremičnine ICI, ni pa sprejel dokončne odločitve. Po vsej verjetnosti jo bo jutri popoldne, ko se bodo ponovno sestali ob 17. uri.
Občinski odbornik za finance Alberto Alberti je na seji odbora postregel kolegom z izčrpnim poročilom in nekaj predlogi glede določitve višine novega davka. Po vsej verjetnosti bo ta v Gorici znašal okrog 5 promilov katastrske vrednosti nepremičnin. Alberti je namreč ponudil v pretres vec možnosti, ki nihajo med 4, 75 in 5, 25 promili. Za vsako so občinski funkcionarji pripravili
približni izračun sredstev, ki naj bi se stekla v občinsko blagajno. Sam odbornik za finance se, kot nam je izjavil, zavzema za količnik nekaj pod 5 odstotki, morda pa bo na koncu prevladala izbira prav okroglih petih odstotkov, s Čemer bi bil izračun za davkoplačevalce lažji, v občinske blagajne pa bi se steklo nekaj vec denarja, kar občinski upravi tudi prav pride.
Alberti sicer nekoliko polemično ugotavlja, da je za ICI povsem neutemeljena oznaka “občinski davek”, saj je v resnici davek državni. Določila ga je vlada, ki je občinam odmerila ozek manevrski prostor (lahko izbirajo le količnik od 4 do 6 promilov) in ki bo tudi pobrala
večji del prihodkov od novega davka. Od prvih štirih promilov bodo občine lahko obdržale le vsoto, ki odgovarja povprečju prihodkov od davka Invim v zadnjem triletju, vse ostalo pa bo šlo državi. Občinski dohodki se bodo torej povečali le za skromni del, ki presega najnizji količnik.
Odtod tudi težavnost izbire količnika. Po eni strani se namreč občinski možje zavedajo, da bo vsako povečanje davčnega količnika še dodatno obremenilo že močno obdavčeno nepremičninsko lastnino, po drugi strani pa imajo pred očmi letošnji proračun, ki komaj čaka na priliv dodatnih sredstev.
J} OBVES1UA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešča, da bo 8. marca tradicionalni izlet v me steče Asolo (kosilo v La stelfrancu Veneto). Pn)a
ve ob sredah, samo na se dežu društva od 10. o° 11. ure do vključno 3. marca.
GORICA
VITTORIA 19.40-22.00 »Luna di fiele«. Režija Roman Polanski. Jutri-20.45 Gorica kinema: »Mac«. Rež. J. Turturro.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sister act - Una svitata in abito da suora«.
VERDI 20.30 »Teneri legami«. Gledališka predstava v okviru sezone »Teatrogiovane«. Jutri ponovitev.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto. Jutri: 20.30 koncert Moskovske akademije za antično glasbo.
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Voglie proibite, desiden osceni«. Prep. ml. pod. 18. letom.
RIBIČI / NATEČAJ ZA MUHARJE
Muharjenje ima privržence tudi pri društvu Naš prapor
Pri prosvetnem in športnem društvu Naš Prapor v Pevmi deluje tudi muharska sekcija. Muharjenje je tehnika ribolova, ki se od drugih razlikuje po tem, da je najbolj obzirna do narave, saj lahko ribo po uplenitvi (na primer, ko je primerek premajhen) izpustijo nepoškodovano. Tehnika temelji na uporabi umetnih muh, ki jih vešči muharji izdelujejo sami in pri tem posnemajo naravo ali pa tudi ustvarjajo povsem izmišljene primerke.
S temi tekmujejo tudi na natečajih, ki so na-
menjeni izdelovalcem najlepših muh. Tak natečaj prireja sedaj muharska sekcija ribiške zveze Slovenije. Člani društva Naš prapor, ki bodo sodelovali na natečaju, vabijo tudi morebitne druge muharje, naj se jim pripdružijo. Izdelke je treba poslati do 1. marca na naslov: Ribiška zveza Slovenije, Zupančičeva 9/2, 61101, Ljubljana, pp. 183/4 s pripisom Muharska sekcija - natečaj 1993. V poštev pridejo vse vrste in izvedbe umetnih muh, to je suhe, mokre, potopke, ličinke in potezanke.
J PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi sovodenjske žene k sodelovanju pri razstavi domačih slašCic, ki jo pripravlja ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca. Informacije nudijo Zlatka, Dana in Alenka.
PEVSKI ZBOR RU-PA/PEC prireja v soboto, 27. t.m., ob 20.30 Prešernovo proslavo v društvenih prostorih pri cerkvi, z naslovom Intervju Prešernu. Nastopili bodo mešani pevski zbor in recitatorji. Uvodno misel bo podal Jan Bednarik.
ZENSKI ODSEK KD DANICA Z VRHA priredi v soboto, 6. marca, ob 19.30 v kulturnem domu na Vrhu družabnost ob dnevu zena. Informacije pri Ireni (882222) in Boži (882201).
::	lekar"ne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA LEKARNA PRI SV. ANI - ul. Garza-rolli 154 - tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
SAN NICOLO’ - ul. Primo Maggio 94 - tel. 790338.
POGREBI
Danes ob 9.30, Gualtie-ro Algadeni, iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev na Travniku, ob 10.15 Rosanna Ceolin por. Greatto iz splošne bolnišnice v Foljan, ob 10.20 Sergio Siriani iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Maria Russian iz splošne bolnišnice v Moš.
Pahor: V združeni slovenski levici morajo imeti vse leve stranke enako besedo!
Artur Lipovž
AJDOVŠČINA -»Slovenska levica se bo ali konstituirala ali pa bo izgubljala na svoji moči, tako da bodo leve stranke le obrobne, «je menil podpredsednik stranke SDP in poslanec v državnem zboru Borut Pahor na včerajšnjem obisku v Ajdovščini. Večji del tega je posvetil predvsem združevanju levice.
» Ne gre toliko za osebni prestiž voditeljev strank slovenske levice kot za narcisoidnost majhnih strank, ki se seveda zelo zavedajo morebitnih usodnih napak ob prenagljenih odločitvah,« je dejal. Ni pa smiselno, da v enih strankah govorijo o članstvu v drugih: da so ene pretežno "komunistične" ali "preveč desničarske" ali pa da edino one predstavljajo pravo "socialdemokracijo". Takšno obtoževanje ne prinaša dobrega na lokalnih volitvah in vodi v izčrpavanje. Pahor je izostril optiko o združevanju levih strank, še posebej po besedah predsednika ajdovskih socialistov Miloša Bizjaka. Ta je dejal, da je očitno ključna "ideologija" združevanja socialdemokracija, da pa na levici še ni videti celotne mavrice. Predvsem manjka skrajno levih strank, ki bi morale nastati tudi iz obstoječih strank, s čemer bi se povečala razvidnost.
Izkazalo se je, da je odločitev Žakljevih socialistov usodnega pomena ža oblikovanje slovenske levice: v primeru njihovega prestopa k LDS, bi Drnovšek izjemno veliko pridobil, to pa bi posledično lahko povzročilo podobno odločitev pri Pučnikovih socialdemokratih. Očitno je prisotna bojazen, da bi ta ali ona stranka prevladala in prevzela "šefovstvo" v slovenski levici. Glede tega vprašanja so stranke očitno rezcepljene; ne le druge stranke temveč tudi sama SDP. To se je jasno pokazalo na ajdovskem pogovoru. »Zaradi učinkovitosti dela je smiselno pospešiti združevalne procese v Združeni listi, vendar z upoštevanjem posebnosti posameznih skupin,« je še rekel včerajšnji gost. Borut Pahor razmišlja o takšnem pristopu, kot so ga nekoč ubrali francoski socialisti, ki so na temelju minimalnih skupnih točk zbrali skupaj vso razbito levico, jo povezali med seboj in tako učinkovito nastopili na-državnih volitvah. Bo model dober za Slovence?
____HRIBOVSKI KRAJI / ŽIVLJENJE JE MANJ PRIJAZNO, A VENDAR...
Cesta brez zvenečega imena te pripelje med prijazne ljudi
Gorje, Poče in Trebenče sestavljajo svojevrstno krajevno skupnost pod bregovi mogočnega Porezna in Bevkove Kojce. Vsi so kot eden.
Roman Bric
GORJE, POČE, TRE-BENCE - V krajevni skupnosti s takim imenom (Gorje-Poče-Trebenče) na Cerkljanskem živi le 280 prebivalcev. Ti živijo po vaseh pod sončnim vznožjem Porezna. Od Cerknega so oddaljeni le po nekaj kilometrov. Včasih je tudi ta razdalja, ko so bile poti primerne le za hojo ali kvečjemu za lažje vprežne vozove, pomenila dovolj veliko prepreko. Danes do vasi vodi nova cestna povezava, spelja-
na pred leti po novi trasi. Cesta povezuje te tri vasi in poleg njih še ostala naselja ob vznožju Porezna, Otavnika in Kojce tja do Bukovega in Zakojce. Redna avtobusna povezava lajša pot v dolino številnim šolarjem in zaposlenim v cerkljanski ETI ter po drugih obratih v dolini. Pred kratkim so te kraje obiskali v sklopu svojih rednih obiskov idrijski
občinski možje.
»Tej cesti bi morali dati tudi kakšno ime,« je na nedavnem obisku idrijskega občinskega vodstva, ki je bil med tovrstnimi obiski krajevnih skupnostih že trinajsti po vrsti, menil idrijski podžupan Tomaž Pavšič, »saj na tem sončnem in prijetnem koncu naše občine popotnik odkriva vse lepote hribovite Cerkljanske«. Poleg
nove ceste, kjer je v tem času nastalo pravcato novo malo naselje Laznica, so krajani Gorij, Poč in Trebenč med prvimi v tej vasi napeljali tudi telefon in druge življenjsko pomembne pridobitve, s katerimi se ohranja življenje v teh krajih. Večina mladih namreč ostaja na svojih domačijah in ob službi v dolini gospodari na svojih posestvih, je med drugim povedal krajevni predsednik Silvo Sorč.
V teh letih so si zgradili tudi skupen kulturni dom, v katerem so poleg gasilcev, prostora za oddajo mleka in sedeža krajevne skupnosti, našli svoje družabne prostore in prireditveno dvorano tudi mladi.
Nove potrebe krajanov, raztresenost vasi in kmetij ter zob časa, ki že načenja nekatere, pred leti ustvarjene pridobitve, pa v teh hribovskih krajih odpira tudi nove probleme, na katere so krajani opozorili občinsko vodstvo. Prav skupna cestna povezava, ki je bila zgrajena in asfaltirana že pred desetimi leti, je zaradi premikov zemljišča, nedokončanih brežin in robnikov že močno načeta in poškodovana. Na osnovno preplastitev bi bilo potreb-
no dodati nov nanos asfalta. Tudi telefonskih priključkov je premalo, saj trenutno na telefon čaka 50 prosilcev pa tudi telefonski vodi bi bili potrebni zamenjave. V vseh treh vaseh so v lanskem sušnem poletju občutili pomanjkanje vode, najbolj krajani Trebenč, ki so jeseni že začeli z gradnjo novega vodnega zbiralnika, v ostalih dveh vaseh pa se na to pripravljajo. Problemi so tudi z neurejeno kanalizcijo, javno razsvetljavo in krajevnimi cestami, vendar vsega sami ne bodo zmogli, zato računajo na dodatno pomoč.
Ta jim je bila tudi obljubljena, vendar za vse potrebe vseh 20 krajevnih skupnosti, ki so si v marsičem zelo podobne, v občinski blagajni še zdaleč ni dovolj denarja, je bilo rečeno na skupnem posvetu občinskega vodstva s predstavniki krajanov. Ob lastni udeležbi in delu ter z dodatno pomočjo pa bo veliko načrtov uresničenih.
Krajani so se ob obisku zahvalili pristojnim občinskim službam in vodstvu za hitro akcijo in pomoč pri odpravljanju nevarnosti zemeljskega plazu, ki je ob lanskem jesenskem neurju nenadoma ogrozil štiri domačije v Gorjah.
Pod Poreznom ob novi cesti raste novo naselje - Laznica (Foto: R: Bric)
GLASBA / RAZPOLOŽENJA
DIPLOMACIJA / OBISKI
MAMILA IN ZASVOJENOST Z NJIMI
Dva koncerta Slovenskega kvinteta trobil, oba na visoki umetniški ravni
Ivan Silič
KOPER, DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH - Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane je sredi meseca februarja obiskal Koper in Dobrovo v Goriških Brdih in v obeh krajih izvedel dva celovečerna koncerta. V Kopru je bil gost Društva prijateljev glasbe, ki je imelo svoj četrti abonmajski koncert, v Dobrovem pa je nastopil na petem abonmajsekm koncertu v okviru Hitovih muz v galeriji Zorana Mušica. Glasbene večere pod tem imenom pripravlja in organizira Kulturni dom iz Nove Gorice. Obakrat je ansambel izvajal isti spored: H. Purcell: Volun-tary on Old 100-th, G. F. Handel: Prihod kraljice iz Sabe, M. Forsyth: The Golyardes Graundes, E. Crespo: Ameriška suita St. 1, J. Clarke: Suita v D-duru, J. S. Bach: Mala fuga v g-molu, J. Horo-vitz: Musič Hall Suite in J. Privšek: Slovenski rag-time.
Spored se je na prvi pogled zdel heterogen, vendar je imel določeno smiselno naravnanost, čeprav je združeval različne glasbene govorice in razdobja - vzbujal je vedrino plemenitih razpoloženj ob iskrivem interpretiranju izvajalcev. Doživljali smo trenutke, ko so izvabljali spontano nasmejanost, kakor na primer pri duhoviti Ho-rovitzovi glasbi, ki so ji izvajalci vtisnili pečat enake duhovitosti - brez odvečnih dodatkov, vedno v mejah estetsko
umetniške utemeljenosti.
Tako je bilo tudi pri nekaterih drugih delih, ki so ob svoji ritmični razgibanosti in ognjevitem oblikovalnem zanosu vedno ohranile ravnotežje prvin, sestavin iz vzvodov dobrega in prepričljivega interpretiranja. Nenavadno nazorno je bila izvedena Bachova Mala fuga v g-molu; kar zadeva preciznost ritma, intonančno čistost, jasnost linije in s tem celotno učinkovitost poustvaritve, ki je nehote vzbudila občutek občudovanja. Čeprav poznamo izvajalce kot visoko dovršene, vrhunske umetnike, vendar moram tokrat posebej omeniti Darka Roškerja na tubi; ta je potrdil svoje izredne sposobnosti na tem instrumentu, ob tem pa tudi muzikalno kulturo, ki se učinkovito staplja v celoto ansambla.
Sicer pa lahko le ponovim misel, da sodi kvintet med izjemne izvajalce, ker združuje odlike posameznikov v zlito in tonsko izenačeno skupino, ki ji je ustvarjalna moč in njena umetniška prodornost odmerila posebno visoko mesto.
Oba koncerta sta bila na visoki umetniški ravni - za razliko zaradi bolj akustičnega prostora in s tem boljše odmevnosti, večje in primernejše dvorane na gradu v Dobrovem, bi rekel, da so bili poslušalci v tem kraju nekaj na boljšem.
Zahod sondira naše moči v gospodarstvu
KOPER, NOVA GORICA - Zupan Avrelio Juri je včeraj v Kopru sprejel ameriškega veleposlanika v Sloveniji Allana VVendta. Ta je obiskal Obalo predvsem zato, da bi kar najbolje spoznal ta del Slovenije. Zupan Juri mu je predstavil to območje, še zlasti posebnosti istrskega narodnostno mešanega ozemlja. Dejal je, da je v Kopru kljub najrazličnejšim nacionalnim pretresom, uspelo ohraniti kulturo sožitja in medsebojnega spoštovanja. Ameriški veleposlanik pa je ob spoznanju, da sam koprski župan izhaja iz italijanske narodnostne manjšine, pokazal vidno presenečenje in je koprskemu prvemu možu za to gesto čestital. Med po-
govorom je veleposlanik izrazil mnenje, da ima Slovenija veliko večje možnosti za gospodarski razvoj, kot ga imajo ostale nove države, ki so se razvile iz bivšega vzhodnega bloka. Pri tema ga je zlasti zanimala vloga edinega slovenskega pristanišča, njegove neizkoriščene možnosti in cestne povezave z notranjostjo. Avrelio Juri mu je opisal poglavitne težave, s katerimi se srečuje, več o teh pa je VVendt izvedel na popoldanskem srečanju v Luki.
Novogoriško občino pa je predvčerajšnjim obiskal angleški konzul v Ljubljani Gordon John-ston. Pogovarjal se je s predsvniki občine in območne gospodarske zbornice. (EB)
Od pogovorov in predavanj do ustanavljanja komun
Olga Knez Stojkovič
SEŽANA - Lani oktobra je bilo v Kopru ustanovljeno društvo staršev za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. Društvo deluje pod imenom SVIT (Skupna volja, izhod iz teme) in ima sedež v Kopru. V obširnem programu so si kot eno izmed nalog zadali tudi ustanavljanje terapevtskih skupnosti in širjenje dejavnosti po vsej Primorski in po Sloveniji. Droga je zelo prisotna prav na Obali. V Koper se namreč zatekajo na zdravljenje odvisniki celo iz Prekmurja in Štajerske. Društvo si prizadeva, da bi v državi izdelali nacionalni program za odvisnost od drog pri čemer bi igrala pomembno vlogo zakonodaja. Pri delu društva sodelujejo strokovnjaki različnih področij (zdravstvo, sodstvo, šolstvo, inšpekcijske službe itd). V terapevtskih skupinah je zlasti mlajši kader, ki ga vodi psiholog Aleksander Zadel, (ustanovil je prvo mednarodno
telefonsko krizno linijo POT). Društvo naj bi pospešilo tudi ustanavljanje terapevtskih stanovanjskih skupnosti, komun (po italijanskem zgledu) in zadrug. Doslej jih je v komuno v Italijo na zdravljenje odšlo le kakih 30 zasvojencev, zato si prizadevajo, da bi podobne komune ustanavljali tudi pri nas.
Prihodnji petek, 5. marca, ob 19. uri bodo na Srednji šoli v Sežani organizirali predavanje in pogovor na temo “Sodobna družba in droga". Uvodno razlago bo imel dr. Milan Krek iz Kopra. Poleg strokovnjakov iz zdravstva (šolske in splošne medicine, psihologov, socialnih delavcev itd.) bodo sodelovali tudi starši, ki sumijo, da imajo zasvojene otroke. Na predavanje in razgovor so vabljeni tudi vsi, ki se sicer ne srečujejo s temi problemi, bi pa radi kaj več zvedeli, da ne bi prihajalo do gorja, ki ga povzroča droga.
Stavba ajdovske občine bo kmalu dokončana (Foto: A. Lipovž)
UPRAVA / DELO S STRANKAMI
Nova občinska stavba za drugačne čase
Artur Lipovž
AJDOVŠČINA - Pred skoraj šestimi leti začeta naložba v novo občinsko stavbo v središču mesta, se približuje srečnemu koncu. Tako kažejo gradbena, obrtniška in inštalacijska dela. Samo lani je bilo za stavbo porabljeno več od načrtovanega denarja - nekaj več kot enajst milijonov tolarjev. Več zato, da so lahko izdelali energetski priključek na šolsko kotlovnico, obenem je bilo popravljeno tudi energetsko omrežje šole, kjer se je
zaradi dotrajanosti vodov izgubljalo veliko energije.
Nova stavba naj bi uslužbence sprejela že v prvi polovici letošnjega leta, če bo skupščina potrdila potrebni denar za opremo in za dokončanje. Koliko bi ga še potrebovali, ta trenutek ni znano. V novi stavbi bodo dobile prostor službe, ki imajo opraviti s strankami: oddelek za notranje zadeve, davčna in geodetska uprava ter zemljiška knjiga.
NOVICE
Predstavitev nove pesniške zbirke Dina Sharana
PIRAN - Dino Sharan, 34-letni pesnik iz Pirana, je te dni v samozaložbi izdal tretjo pesniško zbirko z naslovom Kupidov ples. Pesnik (omenimo, da je nedavno spremenil priimek - prej Gržinič) se tokrat predstavlja s 40 pesmimi v zanj značilnem liričnem slogu; motiviko zajema zlasti v pogostih potovanjih v Indijo in jo skuša dokaj hrabro vpletati v naš način razmišljanja. Kot je v spremnem eseju k zbirki uvodoma zapisala Jasna Cebron, nam Sharan tokrat ponuja upesnjeno razmišljanje oziroma doživljanje vseh oblik ljubezni, s čemer njegova poezija na svojevrsten način pridobi tudi nekaj filozofske veljave. Pesnik je povedal, da bo knjižnico javnosti v kratkem predstavil v Kopru in Izoli. (AN)
Poslanski pisarni v Idriji in Tolminu
TOLMIN - Tolminski občinski organi in svetnik Fedja Klavora, ki zastopa interese tolminske in idrijske občine v državnem svetu slovenskega parlamenta, se že dogovarjajo o pisarni v prostorih občine v Tolminu, kjer bi naj bil enkrat tedensko na razpolago volilcem in njihovim pobudam. Čeprav bodo občani svoje pobude lahko posredovali preko občinskih služb tudi v ostalih dneh, naj bi bil en dan rezerviran za živ kontakt ter izmenjavo mnenj in informacij v volilni bazi. V poslanski pisarni v Tolminu naj bi občasno uradoval tudi poslanec LDS, Jožef Školč. O podobni rešitvi se dogovarjajo tudi v idrijski občini, kjer bi bila skupna poslanska pisarna namenjena tudi poslancema SLS, Janezu in Marjanu Podobniku. (RB)
Knjižni prvenec Marije Mercina
IDRIJA - V idrijski mestni knjižnici so ob izidu literarnega prvenca Marije Mercina "Imena” prejšnji teden pripravili literarni večer. Avtorico in njeno dosedanje ustvarjanje sta občinstvu predstavila predsednik literarnega kluba iz Nove Gorice, Bojan Bratina in pesnica Vida Mokrin-Pauer. Avtorica je svoje prvo delo, opremljeno z bogatimi ilustracijami Zvest Apolonia, izdala v samozaložbi, v njej pa je objavljena zbirka avtobiografskih novel, kot je v posvetitvi zapisal Zoltan Jan. Pred idrijsko publiko in bralci se je Marija Mercina s svojim prvim knjižnim delom predstavila tudi kot nekdanja profesorica slovenskega jezika na idrijski gimnaziji. (RB)
V letu turizma bolj aktivni
NOVA GORICA - Občinska turistična zveza je na svoji zadnji seji obravnavala delo in akcije, ki jih je izpeljala v preteklem letu. Z delom in rezultati so zadovoljni. Njihova pozornost pa vendar velja delu in aktivnostim v letošnjem letu, ki je razglašeno za leto turizma. Temu primerno so prilagodili svoj program. Skupaj z drugimi severnoprimorskimi občinami pripravljajo turistični vodnik po Posočju. Izdali bodo videokaseto o Goriški. S SGG Tolmin, obratom Trnovo, turističnima društvoma Lokve in Nova Gorica bodo obnovili in posodobili prostore za piknik in počivališča v Trnovskem gozdu in Pa-novcu. V pripravi je vodnik po mestu Nova Gorica in še kaj. (RK)
Za večje proračunske potrebe
IDRIJA - Na podlagi vseh dosedanjih usmeritev naj bi letošnji proračun idrijske občine znašal 396 milijonov tolarjev. To je za 18 odstotkov več kot lanski. Vseeno pa je za dobro tretjino manj denarja, kot je vseh doslej zbranih potreb. Tako bi na podlagi programov za dejavnost krajevnih skunosti, komunalnega gospodarstva, društev športne zveze, sodnika za prekrške, inšpekcijskih in drugih služb ter za plače v otroškem varstvu, kulturi in državni upravi (kar se vse napaja iz proračuna) morah zbrati 594 milijonov tolarjev. To pomeni, da bodo nekatere postavke iz proračuna izpadle, saj izvršni svet zanje nima finančnega pokritje. S tem bodo na prihodnji seji občinske skupščine (9. marca) seznanili občinske odbornike in poslance v slovenskem parlamentu. Ti naj opozorijo pristojna državna telesa, saj so zaradi tega ogrožene osnovne razvojne potrebe v občini. (RB)
Pot po obronkih Krasa
KOMEN - Člani sežanskega kluba 2001 Kras so si za nalogo zadali spoznavati kraje in prirodo svoje občine. Tako so že v januarju organizirali izlet po obronkih Krasa, drugi del pohoda bodo nadaljevali v nedeljo, 28. februarja. Zbrali se bodo ob 8. uri pred zadružnim domom v Komnu, odkoder bodo odšli v Dovče, kraj, ki slovi po znameniti bitki v času NOB, preko Lukovca in Štanjela. Ce bo slabo vreme, bo izlet preložen na naslednjo nedeljo (7. marca). (OKS)
50. obletnica smrti Janka Premrla - Vojka
ČRNI VRH NAD IDRIJO - Ob 50-letnici smrti narodnega heroja Janka Premrla-Vojka so v soboto pripravili spominsko slovesnost, katere se je udeležilo tudi 9 nekdanjih Vojkovih soborcev. Nekate-> ri od njih so bili udeleženi v bitki v Strugu, kjer je bil Vojko v spopadu z Nemci smrtno ranjen, zaradi česar je 22. februarja na Brinovem griču umrl. Slavnostni govornik Tomaž Pavšič podpredsednik idrijske občinske skupščine se je spomnil junaštev takratnih borcev in narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, po katerem je bila 1. oktobra 1944 v Cerknem poimenovana Vojkova brigada. V zvezi s tem dogodkom praznuje idrijska občina tudi svoj občinski praznik. (RB)
Srečanje godcev na diatonično harmoniko
POSTOJNA - Društvo ljudskih godcev Molk iz Unca prireja v soboto, 6. marca, srečanje godcev na diatonično harmoniko. Na prireditev, ki se bo pričela ob 19. uri v hotelu Proteus v Postojni, so povabljeni harmonikarji s Primorske, Notranjske in iz zamejstva. S prireditvijo želijo počastiti 8. marec -dan žena. Ob tej priložnosti bodo najboljšim podelili lepe nagrade. Občinstvo bo z glasovanjem izbiralo najboljše godce, ki igrajo ta priljubljeni ljudski inštrument. (OKS)
GOSPODARSTVO
Sreda, 24. februarja 1993
NOVICE
Prispevki za zmanjšanje energetske porabe v obrtnih obratih
Deželno ravnateljstvo za obrt je posredovalo vest, da je do 1. marca 1993 mogoče vložiti prošnjo za prispevke pri posegih, ki imajo za cilj racionalizacijo in zmanjšanje energetske porabe v proizvodnih obrtnih obratih. To možnost, predvideno v 10. členu zakona št. 10 z dne 9. januarja 1991, je spet vzpostavil deželni odlok DPGR št. 43/Pres z dne 14.1.1993, ki pa še ni bil objavljen v deželnem uradnem vestniku.
Obrtna sekcija pri Slovenskega deželnega gospodarskega združenja posebej opozarja elane, da pridejo v poštev samo bodoče naložbe v stroje in ogrevalne naprave, ki dejansko zmanjšajo porabo energije v okviru proizvodnega cikla: npr. naprave za peko kruha, mizarski in drugi stroji itd. Morebitni interesenti naj se Cimprej oglasijo v organizacijskem tajništvu Združenja, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila in pomoč pri sestavi prošenj.
Prijava strupenih in škodljivih odpadkov
Samostojni delavci in profesionalci (obrtniki, gostinci, zdravniki in drugi), ki so v letu 1992 proizvedli strupene in škodljive odpadke, morajo do ponedeljka, 1. marca letos, vložiti posebno prijavo na deželno ravnateljstvo za okolje. V prijavi morajo navesti podatke iz registrskih zapisov in podatke o podjetju, ki je odpadke proizvedlo.
Izteka se podaljšani rok za oddajo prošenj za oprostitev »minimum taxa«
Prvega marca zapade tudi podaljšani rok za oddajo prošnje za oprostitev plačila »minimum taxa«. Ce zadoščajo normativno določenim pogojem, pridejo za oprostitev v poštev manjši podjetniki in profesionalci, ki nimajo uslužbencev, družinskih sodelavcev ali drugih pomočnikov, skratka, Ce je delokrog njihove dejavnosti dokaj omejen.
Ob letni prijavi davka IVA možnost opcije
Podjetniki morajo do 5. marca letos oddati letno prijavo davka IVA in ob tej priložnosti izraziti morebitno opcijo, Ce želijo ohraniti dosedanji trimesečni režim plačevanja tega davka. V tem primeru bodo morali doplačati 1,5-odstotne obresti. Kdor se ne bo odločil za to opcijo (ki sicer velja samo za manjša podjetja), bo moral davek poravnavati vsak mesec sproti.
'

■
SPGZ / OBRTNA SEKCIJA IN POKRAJINSKE KOMISIJE
»Ne bomo dovolili do nos izrinejo!«
Problem zastopanosti kljub obljubam še ni rešen
Boris Simoneta
Afera v zvezi z imenovanjem elanov pokrajinskih komisij za obrtništvo v tržaški in goriški pokrajini se še ni razpletla v zaželjeno smer in zagotovilom navkljub ni zaznati prav nobenega premika. Pri sestavi dvanajstčlanskega predstavništva obrtnikov, katerega elane predlagajo stanovske organizacije, je Dežela kratkomalo spregledala in grobo diskriminirala Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki kot priznana organizacija slovenskih obrtnikov nima več nobenega predstanvika v tem strokovnem telesu. Pred tem sta od daljnega leta 1970 pa vse do letos zastopala SDGZ dva obrtnika, vendar si je bilo leta 1976 treba priboriti to legitimno zastopstvo s pomočjo razsodbe Deželnega upravnega sodišča. Gre torej za zaskrbljujoč korak nazaj, ki žal odraža trenutno vse prej kot naklonjeno razpoloženje do naše narodne skupnosti, saj nam začenjajo odrekati že pridobljene pravice.
»Na to krivično odločitev in nezaslišano diskriminacijo smo kot Slovensko deželno gospodarsko združenje takoj ostro reagirali,« prizadeto pripoveduje pred-
sednik obrtne sekcije Drago Ota. »Naša delegacija se je najprej srečala s slovenskimi izvoljenimi predstavniki Budinom, Jevnikarjem, Bratino, Wehrenfennigom in tudi z odbornikom Dariom Tersarjem. Osvetlili smo jim srž naše upravičene zahteve, priložili smo jim vso dokumentacijo, od izida zadnjih volitev leta 1975 pa do razsodbe Deželnega upravnega sodišča. Skupaj smo se pogovorili tudi s pristojnim odbornikom Pieranto-niom Rigom, ki je padel z oblakov, Ceš da ga funkcionarji o tem niso nic obvestili, in obljubil svoj poseg v to smer, ker se je tudi sam strinjal, da je bil prejšnji kljuC porazdelitve zastopništva pravilen.«
Iz izkušenj dobro vemo, da se pri odpravljanju napak kaj rado zatakne, še posebno, Ce je poleg birokratskih treba reševati tudi politične vozle. Po neuradnih vesteh naj bi odbornik poslal obema italijanskima stanovskima organizacijama, CNA in Confarti-gianatu pismo, v katerem ju poziva, naj se odrečeta enemu svojemu predstavniku, da se tako zagotovi zastopanost Slovenskega deželnega gospodarskega združen-
ja.Tak pristop k reševanju problema je seveda vprašljiv in do neke mere tudi neodgovoren: »Na tak naCin tvegamo, da pride do nepotrebne napetosti med našo in italijanskima organizacijama, s katerima dobro sodelujemo in smo se posebno v tem zadnjem obdobju skupaj, z ramo ob rami zavzemali za rešitev raznih problemov. Očitno ima kdo interes, da si skočimo v lase in da se zaseje razdor, kar pa seveda ni dobro,« poudarja Ota.
Na Deželi si torej pri odborništvu za obrtništvo pilatovsko umivajo roke in silijo druge, naj gredo po kostanj v žerjavico. Medtem je odstopil tudi deželni odbornik Rigo (zaradi domnevne vpletenosti v škandal o podkupninah) in tako so vse obljube očitno padle v vodo, slovenski obrtniki pa nimajo vec niti sogovornika.
Drago Ota pa ne meče puške v koruzo: »Obiskali bomo tudi predsednika deželne vlade Tu-rella, da vsaj on popravi to krivico. Sicer bomo prisiljeni vnovič sprožiti sodni postopek pri Deželnem upravnem sodišču. Nikakor pa ne bomo dovolili, da nas izrinejo!«
Pri obrtni sekciji Slo-venskeg deželnega gospodarskega združenja imajo sicer polne roke dela in načrtov, saj se pripravljajo na občni zbor sekcije, ki naj bi ga sklicali 18. marca.
»To bo delovni občni zbor, obrtniki si moramo namreč pogledati v oCi in se sedaj, ko nam gre za nohte, otresti nekaterih dosedanjih navad in izdelati uresničljivo vsebinsko plarformo. Izboljšati moramo strokovnost, postati moramo elastic-nejši in se prilagajati hitrim spremembam, dvigniti moramo kulturno raven naše podjetniške angažiranosti. Ena od glavnih postavk mora biti kadrovanje, s strokovnimi tečaji moramo izboljšati znanje. Se posebno pozornost pa moramo posvetiti mladim obrtnikom: teh je veliko, imajo široka obzorja in nove ideje, ki jih je treba upoštevati. Mladina je naš kapital, v katerega moramo mnogo vec investirati,« pripominja Drago Ota. »Obenem menim, da moramo v povezavi z Obrtno zbornico Slovenije še bolj tvorno kot doslej uresničevati Cim višjo stopnjo sodelovanja, ki naj temelji na prizadevanjih za dvig strokovnosti.«
Integracija s sosedi edina pot v oživitev gospodarstva v FJK
Odbor za gospodarstvo SDGZ za dejavno vključevanje naše skupnosti v razgovore med Italijo in Slovenijo
Dnevni red zadnjega sestanka komisije za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi je obsegal eno samo točko, in sicer razpravo o gospodarskih odnosih med Italijo in Slovenijo v perspektivi novin sporazumov.
Gre pravzaprav za vprašanje, ki je bilo v okviru Slovenske kulturno gospodarske zveze in njenih gospodarskih Članic vseskozi aktualno, saj je bilo zlasti v letih po podpisu Osimskega sporazuma storjenih mnogo korakov in vloženih veliko prizadevanj, da se gospodarski deli Osima uresničujejo. Spodbujanje gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama in vključevanje manjšine v tokove tega sodelovanja sta bila za našo narodno skupnost povsem naravni izhodišči, žal pa je zaradi kratkovidnosti in političnega nasprotovanja krajevnih dejavnikov na italijanski strani ostal neizkoriščen velik del postavk, ki jih je sporazum ponujal.
Pogajanja med Ita-
lijo in Slovenijo gre zato videti kot ponovno priložnost, da se po vec kot petnajstih letih na novih osnovah in v povsem novih okoliščinah -ki jih v prvi vrsti predstavljata državna samostojnost Slovenije in njena odloCna usmeritev k vključevanju v Evropo - poskuša nadoknaditi zamujeno.
Nobenega dvoma namreč ni, da ie gospodarstvo v deželi Furlaniji-Julijski krajini zašlo v veliko krizo, tudi in morda celo predvsem zaradi tega, ker v odnosu do vznoda ni znalo biti dovolj propulzivno, pomembne položaje pa so medtem prevzemali drugi. V današnjih, spremenjenih razmerah je vsekakor treba razumeti, da bo Slovenija močno pospeševala proces svojega vključevanja v evropska tržiSCa, ker je to njena osnovna življenjska potreba. Gospodarstvo dežele Furlanije-Julijske krajine, katerega sestavni del je tudi gospodarstvo Slovencev v Italiji, pa mora v tem prostoru
nujno najti svoje mesto, ker gre za edini mogoč izhod iz krize in prehod v fazo revitalizacije gospodarstva ob meji.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je vprašanjem obmejnega sodelovanja v preteklosti posvečala zelo veliko pozornost z mnogimi pobudami, ki jih nekateri Sele danes na novo odkrivajo. Nova pogajanja med Italijo in Slovenijo o dvostranskih sporazumih bodo torej lahko uspeSna le pod pogojem, Ce bo prevladala realistična ocena potrebe po ustvarjanju učinkovitih instrumentov za hitro gospodarsko integracijo v prostoru, ki obsega deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, Slovenijo in širše območje Avstrije in Hrvaške z Istro.
Z namenom, da se dejavno vključi v meddržavne razgovore pripravlja komisija za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi poseben dokument, o tem vprašanju pa je v pripravi tudi širši mednarodni strokovni posvet.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 1996.
■	Obveznice dajejo letno 11.50% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,32%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 25. februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. marcem: ob vplačilu (2. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
______ŽELEZNICE / FINANČNE TE2AVE___
Kdaj hitra proga do vzhodne meje?
V Rimu napovedujejo izgradnjo po letu 2000
Marko Waltritsch
BENETKE - V vseh industrijsko razvitih krajih Veneta, od Verone do Padove in Trevisa, so v zadnjih tednih zelo zaskrbljeni zaradi namere rimske vlade, da odloži napovedano izgradnjo hitre železniške proge med Milanom in Benetkami. V Rimu pravijo, da imajo težave s proračunom in da se bodo torej za sedaj omejili na izgradnjo hitre proge na relaciji francoska meja - Turin - Milan -Bologna - Firence - Rim -Neapelj.
Lani je bilo veliko govora o načrtih za izgradnjo dveh hitrih prog. Prvo naj bi speljali iz Turina prek Milana in Verone do Benetk, drugo pa iz Milana do Neaplja. Potem, ko je vodstvo Državnih železnic objavilo svoj načrt (predstavili so ga tudi na svetovni razstavi v Sevilli in drugod v tujini) so se dvignili potesti iz Trsta in Vidma, Ceš da je treba hitro progo podaljšati do vzhodnih italijanskih meja. V Rimu so v odgovor obljubili, da bodo - sicer komaj po letu 2000 - hitro progo speljali tudi od Benetk proti vzhodu.
Vodstvo Državnih železnic je nekaterim večjim projektantom kot tudi velikim gradbenim podjetjem naročilo izdelavo okvirnih in podrobnih načrtov. Določeno je tudi že, katera podjetja bodo prevzela ta obsežna dela. Izbranih je bilo pet velikih državnih in zasebnih koncernov, ki naj bi si razdelili gradnjo novih prog. Vse te odločitve
pa so bile sprejete precej pred lanskimi varčevalnimi ukrepi Amatove vlade, še zlasti pa pred izbruhom podkupninskega škandala.
Poleg pozitivnih odzivov na načrte Državnih železnicje bilo vsekakor slišati tudi negativne, še zlasti v deželi Veneto, kjer so nekateri prepričani, da bo nova hitra proga onesnažila okolje. S temi protesti je soglašala tudi tamkajšnja deželna vlada. Najnovejše vesti o možnosti odložitve gradnje pa v Benetkah in drugod po Venetu povzročajo nove, Cisto drugačne proteste, medtem ko je bilo v Trstu in Vidmu doslej vse tiho, kjub temu, da postaja jasno, da se bo gradnja hitre proge v smeri proti Avstriji in Sloveniji nedvomno še bolj oddaljila.
V Rimu so se odločili, da zgradijo le eno progo tudi zaradi tega, ker so Francozi namignili, da bodo svojo mrežo hitrih železniških prog povezali z Italijo le pod pogojem, Ce bo tudi Italija poskrbela za povezavo v nasprotni smeri. Ce Italija na to ne pristane, potem bodo Francozi svojo hitro progo gradili proti meji z Nemčijo. V Franciji je namreč že zgrajenih veliko hitrih železniških prog, po katerih ne vozijo samo potniški vlaki z oznako TGV, ampak tudi tovorni, ki pripeljejo blago iz enega kraja Francije v drugega v rekordnem Času. Hitro progo za vlak TVE so zgradili tudi Spanci, sicer za sedaj le
med Madridom do Sevillo, v načrtu pa imajo - Ce jih ne bo pestila gospodarska kriza - izgradnjo hitre proge od Madrida do Bilbaa in do Barcelone, v obeh primerih torej do meje s Francijo, kjer hitra proga že povezuje Pariz z Bordeauxom in z Nico. Tudi Nemci so razvili svoj sistem hitrih prog, v glavnem sicer po starih tirih. Večina tovornega blaga potuje v Nemčiji po železnici, za razliko od Italije, kjer veliko večino blaga prevažajo s tovornjaki po cestah.
Za sedaj ima Italija en sa.m odsek hitre proge med Rimom in Firencami, ki so ga gradili dolgo vrsto let. Načrti za sedanje hitre proge pa predvidevajo, da bi jih morali zgraditi v rekordnem Času, s Čemer bi hkrati omilili brezposelnost.
Industrijci v Venetu so spričo iz Rima prihajajočih vesti zelo zaskrbljeni. To velja Se zlasti za tiste iz Verone, kjer se križa železnica, ki prihaja z Brennerja in torej iz Nemčije. V Veroni pa se je medtem zakasnila izgradnja železniškega vozlišča, kar velja tudi za vozlišče v Cervinjanu v Furlanski nižini, ki bi služilo tako za promet s Slovenijo kot z Avstrijo in kjer stotine stebrov pod viadukti nedokončane štrlijo v nebo.
V Veroni pravijo, da bi bilo treba okrepiti tudi železnico v severno smer in zgraditi predor pod brennerskim prelazom, vendar so to zaenkrat samo pobožne želje.
Prošnje
za
nagrade
delu
zvestim
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča elane, da lahko do 28. februarja vložijo na tržaško Trgovinsko zbornico prošnje in dokumentacijo za priznanja »Zvestoba delu in gospodarskemu razvoju«. Nagrajeni so lahko odvisni delavci z minimalno delovno dobo v istem podjetju: 40 let (za banke in zavarovalnice), 35 let (industrija, trgovina, obrt, pomorska in servisna dejavnost), 30 let (pisarne odvetnikov, zdravnikov, geometrov itn.), 20 let (družinski pomočniki in pomočnice), 25 let (gradbeni delavci, Čeravno so delali v vec podjetjih).
Priznanja za podjetja se delijo v dve kategoriji: za individualna in družinska podjetja z vsaj 30 leti neprekinjene dejavnosti (Ce jih še vodi ustanovitelj) oziroma s 60 leti dejavnosti (ce jih upravljajo potomci) ter za trgovske zastopnike s 30 leti dejavnosti, medtem ko so lahko zasebna industrijska, trgovska, kmečka, obrtna in servisna podjetja nagrajena tudi za izjemne izboljšave v proizvodnji, v storitvah ali v tret-manu osebja.
Interesenti dobijo pojasnila v organizacijskem tajništvu SDGZ.
MENJALNIŠKI TEČAJI
23. februar 1993
JDenjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	63,00	63,65	8,86	9,00	6,35	6,60
AMTK plus	63,00	63,80	8,80	9,00	6,50	6,90
Avtohlša Ljubljana*	63,00	63,50	8,73	8,87	6,44	6,61
Ažur	63,00	63,60	8,90	9,02	6,35	6,65
						
Banka Vipa	62,60	63,75	8,72	8,89	6,32	6,61
Bobr Fužine	63,20	64,00	8,90	9,10	6,55	6,80
Bobr Trzin	63,20	64,00	8,90	9,10	6,55	6,80
o c a a> cn O £ E m J j o :	62,30	63,00	8,76	8,86	6,45	6,65
div d.d. Ljubljana	62,50	63,30	8,80	9,05	6,20	6,65
Burin Center	63,10	63,55	8,80	9,00	6,55	6,80
Burin Moste	63,30	63,80	8,90	9,10	6,55	6,80
						
Come 2 Us*	63,10	63,90	8,85	9,00	6,45	6,80
						
Dom Kaffe Domžale	63,50	63,90	8,95	9,08	6,40	6,65
Dom Kaffe Kranjska Gora Dom na trgu	63,30	63,90	8,90	9,08	6,25	6,60
	63,35	63,59	8,93	9,00	6,55	6,65
						
Emona Globtour	62,60	63,60	3,859,05	9,05	6,25	6,50
Eros Ljubljana*	63,50	63,70	8,90	9,00	6,50	6,65
Eros Kranj*	63,30	63,70	8,90	9,00	6,50	6,70
Eurotours International*	62,90	63,80	8,90	9,05	6,45	6,70
Euroservis Sežana	62,80	63,30	8,85	8,95	6,45	6,63
Feniks Markovec Koper						
	63,00	63,80	8,76	8,95	6,30	6,50
Feniks Koper	63,00	63,80	8,80	8,99	6,26	6,50
Feniks Portorož	63,05	63,75	8,78	8,99	6,32	6,49
Fiba	62,62	63,38	8,70	8,86	6,36	6,59
Firadas	62,80	63,50	8,82	8,95	6,50	6,75
						
Galileo - Kozina	62,90	63,15	8,80	8,90	6,50	6,62
Golfturist Ljubljana	62,50	63,60	8,74	8,90	6,40	6,75
Golfturist Domžale	63,00	63,85	8,85	9,00	6,40	6,80
						
Hida	63,40	63,50	8,92	8,96	6,55	6,65
Hipo d.d.	62,90	63,50	8,80	8,95	6,50	6,90
Hipotekarna banka Koper*	62,35	63,50	8,75	8,90	6,40	6,75
Hram Rožice Mengeš	63,20	68,6U	8,80	9,00	6,40	6,60
Hranilno kreditna služba	62,60	63,30	8,83	8,91	6,40	6,75
						
Idila Sečovlje*	62,80	63,50	8,87	9,07	6,40	6,60
Hirika Ilirska Bistrica	62,40	64,00	8,67	8,90	6,23	6,60
ilirika Slovenj Gradec	62,81	63,59	8,86	8,98	6,36	6,59
Hirika Postojna	62,81	63,97	8,67	8,90	6,35	6,60
Ilirika Sežana	62,90	63,59	8,84	8,93	6,38	6,60
			8,85	9,00	6,50	
Klub Slovenijales	63,20	63,80				6,70
Komercialna banka Triglav	62,30	63,61	8,81	8,97	6,50	6,75
Kompas Hertz Celje*	63,00	63,50	8,85	9,00	6,45	6,80
Kompas Hertz Velenje*	63,00	63,50	8,85	9,00	6,45	6,80
Kompas Hertz Idrija*	63,00	63,50	8,85	9,00	6,45	6,80
Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto*	63,00 63,00	63,50 63,50	8,85 8,85	9,00 9,00	6,45 6,45	6,80 6,80
Kompas Hertz Krško*	63,00	63,50	8,85	9,00	6,45	6,80
Kompas Hertz Bled*	63,00	63,50	8,85	9,00	6,45	6,80
Kompas Fintrade	63,40	63,79	8,90	9,09	6,40	6,79
Kompas Holidays	63,40	63,80	8,95	9,10	6,40	6,70
						
Ljubljanska banka d.d. Lj.	62,50	63,60	8,83	9,03	6,39	6,61
LB Banka Zasavje Trbovlje	62,20	64,00	8,84	9,09	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	63,00	63,90	8,90	9,10	6,50	6,70
LB Komercialna banka N.G.	62,00	63,98	8,69	9,08	6,33	6,65
LB Kreditna banka Mb. d.d.*	62,10	63,35	8,83	9,06	6,30	6,90
LB Splošna banka Celje d.d.	62,40	64,00	8,80	9,10	6,30	6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	62,10	63,28	8,69	8,91	6,16	6,56
Libertas	62,72	63,58	8,80	8,90	6,40	6,60
						
MA Vir	63,30	63,80	8,80	9,05	6,50	6,85
Madai*	62,70	63,80	8,84	8,94	6,48	6,60
Media*	63,20	63,60	8,50	8,98	6,50	6,/U
						
Otok Bled	62,96	63,59	8,87	8,99	6,57	6,78
						
Panna	63,20	63,60	8,80	9,00	6,40	6,70
Petrol*	63,35	63,60	8,85	9,00	6,55	6,75
Pigal Solkan Nova Gorica*	62,50	63,40	8,80	8,90	6,45	6,60
Pigal Kobarid*	62,50	63,40	8,80	8,90	6,45	6,60
Pigal Obutek*	62,50	63,40	8,80	8,90	6,45	6,60
Pigal Diskont*	62,50	63,40	8,80	8,90	6,45	6,60
Poštna banka Slovenije*	62,10	63,19	8,71	8,99	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	62,50	63,40	8,85	9,03	6,40	6,62
Publikum Ljubljana	63,30	63,48	8,88	9,02	6,45	6,69
Publikum Celje	63,00	63,39	8,85	8,93	6,40	6,69
Publikum Dobova	63,00	63,80	8,71	8,86	6,41	6,85
Publikum Kostanjevica	63,00	63,80	8,71	8,86	6,41	6,85
Publikum Krško	63,00	63,80	8,71	8,86	6,41	6,85
Publikum Maribor	63,00	63,20	8,88	8,92	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,80	63,60	8,80	9,09	6,30	6,70
Publikum Mozirje	62,70	63,28	8,81	8,98	6,30	6,70
Publikum Novo Mesto	63,00	64,00	8,70	8,90	6,50	6,/5
Publikum Piran	62,50	62,99	8,79	8,88	6,35	6,59
Publikum Ptuj	62,50	63,90	8,78	8,87	6,30	6,/U
Publikum Sevnica	63,00	63,59	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,90	63,20	8,88	8,92	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,80	63,38	8,85	8,95	6,40	6,68
Publikum Trebnje	62,40	62,95	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	62,70	63,70	8,85	8,98	6,50	6,75
Publikum Žalec	63,10	63,69	8,86	8,94	6,40	6,68
						
Roja	63,35	63,80	8,85	9,00	6,30	6,70
						
Sit On*	63,00	63,50	8,75	9,00	6,45	6,85
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,74	62,75	8,91	8,91	6,43	6,46
Slovenijaturist Jesenice	63,00	63,50	8,86	8,99	6,30	6,60
Slovenijaturist Ljubljana	63,40	63,70	8,88	8,95	6,45	6,60
Slovenijaturist žel. postaja Lj.* Slovenijaturist Zel. postaja Mb.*	63,40 62,60	63,95 63,60	8,86 8,83	8,98 8,97	6,40 6,10	6,75 6,90
Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka*	62,70 63,00	63,20 63,70	8,80 8,82	8,95 8,90	6,40 6,35	6,70 6,75
Sonce	63,30	63,60	8,84	9,04	6,40	6,68
SZKB d.d. Ljubljana	62,60	63,30	8,83	8,91	6,40	6,76
						
Tartarus Postojna	62,27	63,34	8,66	8,86	6,34	6,61
Tentours Domžale	63,30	63,80	8,80	9,00	6,40	6,78
Tori	63,20	63,60	8,80	8,98	6,45	6,80
Trias	63,30	63,60	8,90	9,00	6,50	6,80
Turist Service Portorož	62,80	63,20	8,80	9,00	6,55	6,75
						
Upimo	63,40	63,50	8,95	9,00	6,49	6,59
Tečaj velja danes:" Zaračunavajo provizijo: “
MENJALNICA HI D A
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 37 z dne 23. februarja — Tečaji veljajo od 24. 2. 1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	69,9540	70,1645	70,3750
Avstrija	040	šiling	100	878,5206	881,1641	883,8076
Belgija	056	frank	100	299,9706	300,8732	301,7758
Kanada	124	dolar	1	80,0004	80,2411	80,4818
Danska	208	krona	100	1606,4995	1611,3335	1616,1675
Finska	246	marka	100	1708,2001	1713,3401	1718,4801
Francija	250	frank	100	1821,9565	1827,4386	1832,9211
Nemčija	280	marka	100	6182,4109	6201,0139	6219,6169
Grčija	300	drahma	100	—	45,9309	46,0685
Irska	372	funt	1	—	150,9947	151,4477
Italija	380	lira	100	6,3586	6,3777	6,3968
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	9,0000	—
Japonska	392	jen	100	86,1828	86,4421	86,7014
Nizozemska	528	gulden	100	5492,4538	5508,9807	5525,5076
Norveška	578	krona	100	1448,8480	1453,2076	1457,5672
Portugalska	620	escudo	100	66,7701	66,9710	67,1719
švedska	752	krona	100	1314,3806	1318,3356	1322,2906
Švica	756	frank	100	6719,6624	6739,8820	6760,1016
Velika Britanija	826	funt šterling	1	146,0904	146,5300	146,9696
ZDA	840	dolar	1	100,3962	100,6983	101,0004
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,6853	120,0454	120,4055
Španija	995	peseta	100	85,4409	85,6980	85,9551
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24. FEBRUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	619,307	617,622	1,236,929
19		123,8615%	123,5244% 123,6929%	100,000	61,931	'	61,762	123,693
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
23. FEBRUAR 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur	7,50	9,50
Eros Ljubljana	8,00	11,00
Hida	7,00	9,50
Idila	7,50	9,50
LB Dolenjska banka	7,00	10,00
LB Kreditna banka Maribor	7,00	11,00
MA-Vir	7,00	10,00
Otok	5,94	9,70
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori	7,00	10,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		**;
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
23. FEBRUAR 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1550,00	1585,00
nemška marka	960,00	978,00
francoski frank	281,00	290,00
holandski gulden	847,50	873,50
belgijski frank	46,25	47,75
funt šterling	2263,00	2310,00
irski šterling	2335,00	2383,00
danska krona	248,00	256,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1228,00	1266,00
japonski jen	12,70	13,75
švicarski frank	1047,00	1067,00
avstrijski šiling	135,50	139,75
norveška krona	223,50	230,50
švedska krona	204,50	210,50
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,60
avstralski dolar	1068,00	1100,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,40
		
		
23. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,2500	11,7500
kanadski dolar	8,9000	9,3000
britanski funt	16,3000	17,1000
švicarski frank	750,0000	780,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden	612,0000	636,0000
nemška marka	689,8000	715,8000
italijanska lira	0,7050	0,7450
danska krona	178,5000	185,5000
norveška krona	160,5000	167,5000
švedska krona	145,5000	152,5000
finska marka	188,5000	198,5000
portugalski escudo	7,5500	7,9500
španska peseta	9,5500	10,0500
japonski jen	9,5500	9,9500
slovenski tolar	10,7000	11,5000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri. prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	0,0850 alute.
		
23. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1550,00	1595,00
nemška marka	960,00	987,00
francoski frank	283,00	294,00
holandski gulden	854,00	876,00
belgijski frank	46,50	48,00
funt šterling	2270,00	2320,00
irski šterling	2330,00	2380,00
danska krona	247,00	257,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1230,00	1275,00
švicarski frank	1050,00	1075,00
avstrijski šiling	136,00	139,90
slovenski tolar	14,80	15,30
1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. februarja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	898,7825	901,6245
Francija	frank	100	1863,9775	1869,8715
Nemčija	marka	100	6325,0000	6345,0000
Italija	lira	100	6,5053	6,5258
V.Britanija	funt	1	149,4598	149,9324
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	102,7117 itnih poslih je mo: rviz oz. poseben c	103,0365 žno odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	63,00	63,30
SKB Banka d.d.	DEM	63,25	63,45
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie,			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 24. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	63,22	63,45
Bank Austria	DEM	63,10	63,30
UBK banka	DEM	62,95	63,20
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT In C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	63,05 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livlh in naku no kupovati <ladu s teks	63,25 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
23. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	HHMi	1580,920	—
ECU	—	1878,130	—
nemška marka	—	970,190	—
francoski frank	—	285,960	—
funt šterling	—	2291,860	—
holandski gulden	—	861,910	—
belgijski frank	—	47,070	—
španska pezeta	—	13,410	—
danska krona	—	252,300	—
irski funt	—	2361,420	—
grška drahma		7,170	—
portugalski escudo	—	10,490	—
kanadski dolar	—	1257,990	—
japonski jen	—	13,540	—
švicarski frank	—	1054,300	—
avstrijski šiling	—	137,850	—
norveška krona	HHHI	227,320	—
švedska krona	—	206,090	—
finska marka	—	268,270	—
avstralski dolar O indikativne kotaciie zavi	b o i | o	1101,no talia	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
23. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,623	-
			
francoski frank	-	29,470	-
			
nizozemski gulden	-	88,840	-
			
belgijski frank	-	4,852	-
			
španska peseta	-	1,382	- •
			
danska krona	-	25,925	-
			
kanadski dolar	-	1,294	-
			
japonski jen	-	1,394	-
			
švicarski frank	-	108,690	-
			
avstrijski šiling	-	14,210	-
			
italijanska lira	-	1,028	-
			
švedska krona	-	21,260	-
			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
23. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija *	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
	1			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
1 23, FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6510,6515	6530,2422	6549,8329
Francija	frank	100	13532,6810	13573,4010	13614,1210
Nemčija	marka	100	45812,2970	45950,1470	46087,9980
Italija	lira	100	48,0403	48,1849	48,3295
Švica	frank	100	49909,7790	50059,9590	50210,1390
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1091,7125	1094,9975	1098,2825
Opomba: povzeto po Reuterju.
					
24. FEBRUAR 1993	Zt|			1 a		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	9931,9960	9960,9296	9990,8124
Kanada	dolar	1	903,3943	906,1126	908,8309
Francija	frank	100	20581,8876	20543,8191	20705,7506
Nemčija	marka	100	69889,7000	70100,0000	70310,3000
Italija	lira	100	71,7767	71,9927	72,2087
Japonska	jen	100	971,3271	974,2498	977,1725
Švica	frank	100	75992,4686	76221,1320	76449,7954
Velika Britanija	funt	1	1649,6066	1654,5703	1659,5340
Slovenija	tolar	100		1150,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 d in starega	1135,7076 i deviznega varče	1139,1250 vanja.	1142,5424
					
| 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	HHBHI	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
SVET
Sreda, 24. februarja 1993
NOVICE
Ultimat somalskemu vojaškemu poveljniku
MOGADIS - Ameriške enote so somalskemu vojaškemu poveljniku Harsu postavile ultimat, da se mora do Četrtka umaknitii iz južnih predelov mesta Kismaju, kjer so še danes ponoči potekali spopadi med nasprotnima stranema. (Reuter)
V	Rusiji se vojska
ne bo vmešavala v politiko
MOSKVA - Ruski obrambni minister Pavel Gracev je izjavil, da vojaški vrh ne bo dopustil, da bi vojska postala sredstvo za doseganje pobtiCnih ciljev majhne skupine Častnikov. Povedal je tudi, da bodo morale enote, ki so trenutno nastanjene v Abhaziji, ostati na svojih položajih zaradi zaščite za Rusijo pomembnih strateških položajev. (Reuter)
Maščevanje posebnih vojaških enot v Zairu
KINSASA - Priče trdijo, da so posebne enote predsednika Mobutuja ponoči pobile sedem ljudi. Poboj naj bi bil odgovor na kruto smrt vojaka, ki so ga včeraj ubili neznanci. (Reuter)
Hitlerjevi dokumenti kmalu v javnosti
MOSKVA - Rusija bo odprla državne arhive, v katerih so shranjeni dokumenti, ki zajemajo zadnje dni življenja nacističnega diktatorja. Dokumente 'so Rusi dobili ob vdoru v Hitlerjev bunker.
Med dokumenti je tudi izjava Hitlerjevega osebnega strežnika, ki naj bi bil eden redkih očividcev Hitlerjevega trupla. (Reuter)
V	Rusiji zaplenili tono kokaina
ST. PETERSBURG - Pohcija je pri pregledu pošiljke pločevink iz Kolumbije našla za veC kot tono kokaina, ki bi bil na ruskih ulicah vreden na desetine milijonov dolarjev. Ljudi, ki so hoteli tovor prevzeti, so že priprli. Strokovnjaki menijo, da je celotna količina za Rusijo prevelika in je bila pošiljka verjetno namenjena tudi za razpečevanje po Evropi. (Reuter)
BLIŽNJEVZHODNA TURNEJA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA SEKRETARJA
Arabci in Izrael trdijo, da so pripravljeni na mir
Videti je, da bodo v pogajanjih še najmanj dobili Palestinci
JERUZALEM - Med obiskom ameriškega državnega sekretarja na Bližnjem vzhodu so voditelji tako arabskih držav kot Izraela VVarrena Chri-stopherju povedali, da želijo Cimprej nadaljevati z mirovnim procesom in doseči napredek v pogajanjih. Nikjer ni bila bliž-njevzhodna odločenost za mir tako očitna kot v Siriji, Čeprav je bila nekoC najhujša sovražnica Izraela. Zdaj je videti najbolj pripravljena za mirovne pogovore z židovsko državo. Med polurno tiskovno konferenco z ameriškim državnim sekretarjem ni stiski zunanji minister Faruk al-Shara, ki je v preteklosti slovel po ostrih napadih na Jeruzalem, izrekel niti enega stavka proti Izraelu. »Za nas je to jasno in zgovorno znamenje,« je povedal vladni predstavnik v Jeruzalemu.
Medtem ko si arabske države želijo napredka v mirovnih pogajanjih, pa med Palestinci vlada razočaranje nad mirovnim procesom in negotovost zaradi naraščajočega vpli-va islamskih fundamentalistov v lastnih vrstah. Palestinci poleg tega čutijo, da Izrael izgublja zanimanje za pomiritev z njimi, ker se zdi Jeruzalemu Sirija pomembnejša. Se najbolj pa se bojijo, da bodo Damasku izraelski predlogi všeC.
VVarren Christopher je
v Izrael prispel po turneji, med katero je obiskal Egipt, Jordanijo, Sirijo, Savdsko Arabijo, Kuvajt in Libanon. Na vsaki postaji je dobil enako sporočilo: Arabci se bodo takoj vrnili na pogajanja, Ce bo Izrael dovolil vrnitev 415 Palestincem, ki jih je decembra izgnal v južni Libanon. Toda voditelji arabskih držav so dali vedeti, da tudi to vroCe politično vprašanje najbrž ne bo zaustavilo mirovnih pogajanj. »Mirovni proces je pomembnejši, saj bo spremenil obličje celotnega območja,« je povedal sirski zunanji minister, z njim pa soglaša tudi jordanski kralj Husein, čeprav mora hašemitski monarh zaradi svoje palestinske večine govoriti bolj previdno: »Seveda je veliko ovir, toda alternativa mirovnemu procesu je samo katastrofa.«
Tudi Izrael je očitno že oblikoval svoje prioritete: Palestince bo pustil ob strani in se usmeril na mirovna pogajanja s Sirijo. »Pri pogajanjih s Sirijo še nimamo nobenega pravega naCrta, zato pa vsaj vemo, kdo je nasprotna stran,« je povedal visok vladni predstavnik v Jeruzalemu.
Po letu dni pogajanj pa je tako Sircem kot Izraelcem jasno, kaj bodo morali žrtvovati za mirovno pogodbo. Zidovska država bo morala vrniti zase-
deno Golansko višavje, ki ga za vsak primer tako in tako nikoli ni toliko naselila s svojimi priseljenci kot druga zasedena območja. Sirija pa bo morala podpisati sporazum z mednarodnimi jamstvi, ki bo Izraelu po izgubi
strateško pomembnega Golana zagotavljal varnost. Mirovna pogajanja o Bližnjem vzhodu najbrž še nekaj Časa ne bodo zaključena, toda najpomembnejše države območja, predvsem Sirija, se dobro zavedajo ve-
likih sprememb v svetu.
Te tudi Bližnjemu vzhodu, dolgoletnemu poligonu za merjenje moči najmočnejših držav sveta, ne dovoljujejo več, da bi živele in se sovražile po starih vzorcih. (Reuter, B. K.)
VVarren Christopher (Telefoto: AP)
V. BRITANIJA / POT CEZ ATLANTIK
Major potuje h Clintonu
Britanci so pred ameriškimi volitvami podpirali Busha
Alja Košak / London
LONDON - Prvo uradno srečanje med predsednikom Clintonom in premie-rom Majorjem ne bo prineslo nobenih velikih sporazumov, napovedujejo v Londonu. Bistvo tega sestanka bo osebno spoznavanje in utrjevanje odnosov. Britanski premier bo prvi voditelj države članice ES in prvi od voditeljev sedmih industrijskih držav, s katerimi se bo Clinton pogovarjal v VVashing-tonu. Clinton s tem tudi kaže, da ni zameril Majorjevi vladi in britanski konservativni stranki, ki je med ameriško predsedniško volilno kampanjo očitno poskušala pomagati Georgu Bushu.
V Londonu predvidevajo, da bo Major sprejel prvotno sporno Clintonovo idejo o posebnem ameriškem poslaniku, ki naj bi v Severni Irski proučil konflikt in dejanski položaj.
Da pa Clinton misli resno varovati ameriško industrijo in delovna mesta, je pokazal na predvečer Majorjevega obiska z napadom na evropski konzorcij airbusov. Clinton je obtožil vlade, ki sodelujejo pri projektu, vključno z Britanijo in Francijo, da s subvencioniranjem projekta kršijo dogovor z ZDA, projekt pa jemlje delo ameriškim delavcem. Ameriški Boeing namreč odpušča 28.000
delavcev.
Britanski tisk piše, da je Majorjev obisk »obsojen« na uspeh, ker se bosta oba voditelja potrudila pokazati, da se odnosi med VVashingtonom in Londonom niso poslabšali zato, ker je na Čelu Bele hiše zdaj demokrat.
Poročevalci in komentatorji iz ZDA svarijo, da v Clintonovih ožjih krogih za vso fasado dobre volje se vedno tičita jeza in užaljenost, ker sta dva ugledna delavca konservativne stranke sprejela povabilo Bushevega volilnega stroja , v Londonu pa so pregledati arhiv potnih listov, da bi našli kakšen madež iz Clintonovih študentskih časov v Oxfordu.
Ob tem obisku se britanski mediji tudi veliko ukvarjajo s »posebnim odnosom« med VVashingtonom in Londonom. Ti odnosi so temeljili na dobrih osebnih stikih med voditelji, na primer med Rooseveltom in Churchillom, Kennedyjem in McMilla-nom in seveda še posebno med Reaganom in Thatcherjevo. Tega zdaj ni, v Londonu pa poudarjajo, da so »posebni odnosi« vselej temeljili predvsem na skupnih interesih in vsaka ameriška administracija je slej ko prej spoznala, da je Britanija njena najbolj zanesljiva zaveznica.
V prvem letošnjem pismu iz Buenos Airesa smo napovedovali zapletene zakulisne spletke ob izvolitvi novega guvernerja province Corrientes. Pripovedo- ‘ vali smo, kako se bo 15. januarja zbrala skupščina elektorjev (dvanajstih menemistov, enajstih avtonomistov in treh radikalov). Težava je bila v tem, da bi moral izvoljeni kandidat dobiti štirinajst od šestindvajsetih glasov. Rešitev je bila samoumevna: avtonomisti in radikali bodo združili elektorje in na guvernersko mesto bo stopil kandidat avtonomistične liberalne zveze ali kandidat radikalov. Seveda je to pomenilo majhno demokratično ukano, kajti obe opozicijski stranki bi združili glasove in izvolili kandidata z najmanj glasovi (Čeprav je govor o ukani v politiki skoraj dokaz naivnosti). Tedaj smo v tistem pismu (oh, Čudovita argentinska modrost, sad polstoletnega nedoslednega vedenja!) opozarjali, da v politiki dve in dve ni vedno štiri.
15. januarja se je torej sestala skupščina elektorjev v Corrientesu in potrdila, da matematika ni eksaktna veda, ko se pomeša s politiko. Kajti tistega zgodovinskega večera seštevek enajst in tri ni bil štirinajst, ampak samo trinajst. Kaj se je zgodilo? Izgubil se je en glas oziroma elektor. Res: od treh radikalov sta na zasedanje prišla samo dva; tretji, s priimkom Brazzo, je izginil, kot Ce bi ga začarali. Ni bilo mogoCe izvoliti guvernerja in federalna oblast je za provinco Corrientes imenovala novega posrednika.
Brez dvoma se bralec v tem trenutku nervozno preseda ob neznanki, kaj se je
Tisti, ki so izginili, in tisti, ki so se vrnili
Novi interventor pokrajine Corrientes
Alejandro Briner
zgodilo z Bruzzom. Bom kar povedal. Argentinski predsednik Menem je moral neizogibno preprečiti, da bi provinca zašla v opozicijske roke. Kakor je obračal številke in možnosti, se ni nikdar izšlo njemu v prid. Zato se je spomnil enega izmed prvih aksiomov svetovne politične zgodovine: vsak človek ima svojo ceno. In poslal je sla, ki naj bi posredoval ponudbo. Koliko je Brazzo zahteval za to, da ne bi šel na skupščino elektorjev? Najbrž sta se nekaj Časa pogajala in končno potegnila Črto pod vsoto milijon dvesto tisoC dolarjev. Brazzo se ni udeležil sestanka in je tako rekoč izginil s površja zemlje. Pravijo, da so ga v preteklih dneh videli v Paragvaju, ko je v prekrasnem avtomobilu vstopil v luksuzno vilo. Kot vidite, je bil konec drame Correntincev navsezadnje tragikomičen.
Drugi dogodek preteklega tedna je potekal na nogometnem stadionu. ZaCetek sega do univerze v Cambridgeu leta 1846. Tedaj so tam izdelali pravila športa, pri katerem ni dovoljeno ujeti, voditi ah sprožiti žoge z rokami. Število igralcev so določili na enajst in šport so poimenovati football. Po dveh desetletjih so ga prvič igrali v Argentini. V Buenos Aires Cricket Ciuhu so rdeči premagali bele s štiri proti nič.
Novembra leta 1887 so v deželi ob Srebrni reki ustanoviti prvi nogometni klub. Kmalu so nastali še drugi in 21. februarja 1893 je bila ustanovljena prva zveza klubov. Danes je to Zveza argentinskega nogometa. Minilo je natanko eno stoletje. Da bi dogodek primemo proslaviti, so organizatorji prirediti nogometno tekmo med dvema tradicionalnima nasprotnikoma: Brazilijo in Argentino.
Argentinci so se vedno imeti za najbolše nogometaše na svetu, stvarnost pa je pričala o treh svetovnih prvenstvih, ki jih je osvojilo brazilsko moštvo. Argentinska uspeha v svetovnih prvenstvih leta 1978 in 1986 sta nekoliko izenačila rivalstvo. Nogometno merjenje obeh moštev v noči 18. februarja je zato zbudilo tako pričakovanje, da je vstopnic takoj zmanjkalo. Tu pa je bila še dodatna privlačna okoliščina: majico s številko deset naj bi oblekel Diego Armando Maradona.
Maradona je bil prejšnji dan v hotelu She-
raton imenovan za najboljšega argentinskega nogometaša zadnjih sto let. Nihče ne dvomi, da ima največ I zaslug za zmago leta 1986 v Mehiki prav on. Pred dvema letoma pa je bil Maradona vpleten v dramatične dogodke, ki so zasenčiti njegov zmagovalski tik in hkrati pretresti svetovni šport: dokazati so, da je Maradona odvisen od mamil. Suspendirati so ga z rednih nogometnih tekm. Po izpolnjeni kazni je Maradona zaCel igrati za špansko Sevillo, v prijateljskem dvoboju med Brazilijo in Argentino pa se je spet pojavil z argentinskimi nacionalnimi barvami.
Prejšnji četrtek ob devetih zvečer je bil najveCji argentinski stadion poln ljudi in navdušenja. Na skrbno negovanem nogometnem igrišču je bilo dvaindvajset resničnih zvezd. Neki novinar je zatrjeval, da je na travi Cez šestdeset milijonov dolarjev. Pri takem računovodskem ugibanju nisem bil nikoli dober. Raje zatrjujem, da je bilo stoletje nogometa prepričljivo in dostojno prikazano. Končni rezultat ena proti ena je zadovoljil veC ali manj vse, a najve-Cja sreča je bilo spet videti fenomen, ki se pojavi enkrat v sto letih.
Argentinec stoletja
j_____AZIJAC6) / PAKISTAN, BANGLADEŠ, ŠRILANKA__
Države, ki so usodno povezane s svojo veliko sosedo
Najvažnejša gospodarska panoga je še vedno kmetijstvo
Mnos Ekar
Pakistan, Bangladeš in Srilanka so sicer tri samostojne države, vendar pa jih z Indijo, o kateri smo pisati včeraj, usodno povezuje ne samo geografska bližina, paC pa tudi skupna zgodovina in številni skupni problemi, zato se zdi smiselno, da jih obravnavamo skupaj. Pakistan je postal samostojna država avgusta leta 1947 z delitvijo dotedanje britanske Indije na dva dela. Delitev so povzročili spori med indijskimi hindujci in muslimani. Ti so se združeni v Pakistanski muslimanski zvezi pod vodstvom Muhame-da Atija Jinnaha z razdružitvijo skušali rešiti hindujske nadvlade. Delitvi na dve državi je sledila vrsta krvavih obmejnih in verskih sporov ter množične selitve muslimanskega oziroma hindujskega prebivalstva v eno oziroma drugo državo.
Pakistan je bil prvotno razdeljen na vzhodni in zahodni del, oba dela države pa je ločilo približno 1600 kilometrov indijskega ozemlja. Zaradi notranjih nasprotij in vse očitnejših teženj vzhodnega Paldstana po samostojnosti, ki jih je zahodni del skušal krvavo zatreti, je leta 1971 v spor z vojsko posegla Indija in po kratki vojni prisilila pakistansko vojsko k umiku. Iz vzhodnega Pakistana je tako nastala nova država Bangladeš, ki je bila kmalu tudi mednarodno priznana. Pakistan jo je priznal leta 1974.
Srilanka (do leta 1972 se je imenovala Cejlon) je postala samostojna država februarja 1948. Poleg večinskega sinhalskega
prebivalstva živi na severu in vzhodnem delu otoka pomembna tamilska manjšina, ki je tesno povezana s prebivalstvom sosednje indijske države Tamil Nadu. Tamilci so znani tudi po krvavem gverilskem boju za osamosvojitev, ki jo je dolgo Časa podpirala Indija, potem pa morala leta 1987 tja poslati celo svoje Čete, da bi zaustavile upornike. Čeprav smrt Radjiva Gandhija še vedno ni povsem pojasnjena, obstaja splošno sprejeta trditev, da so atentat med predvolilno kampanjo v državi Tamil Nadu leta 1991 zakriviti pripadniki tamilskih tigrov za osvoboditev Elama, kot naj bi
se imenovala njihova samostojna država. Leta 1989 sta se državi sporazumeli, da bo Indija nemudoma umaknila svoje Čete in prenehala boje z gverilci, vendar pa to nasilja ni zaustavilo in število beguncev, ki so prebegnili v Indijo, se je še povečalo, Čeprav jih je Indija, menda na prostovoljni podlagi, začela v skladu z omenjenim sporazumom naslednjega leta vračati. Kljub vsemu živi v begunskih taboriščih v državi Tamil Nadu še vedno približno 200.000 beguncev. Podobno kot je bila Indija vpletena v vojno s tamilskimi separatisti, je bil Pakistan povezan z vojno
v sosednejm Afganistanu. Uporniškim mudžahi-dom ni dajal le orožja in denarne pomoti, paC pa so zlasti v okolici Peša-varja imeti tudi svoje postojanke in vežbališCa. Čeprav se v vseh treh državah že Čutijo pozitivne posledice gospodarskega napredka celotnega območja in svobodnejšega uvajanja tržnega gospodarstva, pa so te države še vedno pretežno kmetijske in močno odvisne od muhavosti narave in izvoza kmetijskih proizvodov.
Se zlasti to velja za Bangladeš, katerega večji del leži v delti rek Ganges in Bramaputra in je zaradi obilnih monsunskih deževij večkrat izpostavljen katastrofalnim poplavam.
Srilanka je v pridelavi čaja že prehitela Indijo
SVET
Sreda, 24. februarja 1993
HRVAŠKA / SLOVENSKI POČITNIŠKI DOMOVI
BOLGARIJA / ZAPLETENI ODNOSI NA BALKANU
NOVICE
»Slovencem ni treba skrbeti za počitnice«
Hrvaški predstavniki so novinarju Republike zagotovili, da bodo preselili begunce
Goran Moravcek / Opatija
Bolgarija krmari med napadalnimi sosedi
Zmerno politiko zagovarja predvsem predsednik Zelev
Biserka Povse Tasič/Sofija
OPATIJA - Slovenski počitniški domovi na Hrvaškem, ki jih je več kot sto na Jadranu, brez posebnih dovoljenj njihovih podjetij ne bodo uporabili za begunska taborišča. Dr. Adal-bert RebiC, vodja hrvaškega državnega urada za begunce in dr. Mate GraniC, podpredsednik hrvaške vlade, sta v pogovoru z dopisnikom Republike zagotovila, da bo njuna država pred turistično sezono v Istri in na Kvamerju poskrbela, da pa bo slovenska lastnina ostala nedotaknjena. Počitniški domovi hrvaških podjetij v Dalmaciji, pa tudi srbskih in Črnogorskih, bodo do poletja - polni beguncev.
»S Slovenijo smo že prej sklenili sporazum, da počitniških domov slovenskih podjetij ne bomo uporabljali za begunce, in tu ni nobenih nejasnosti. Seveda so primeri, da so nekatere slovenske občine ali podjetja, ki so lastniki počitniških domov na hrvaški obali, ponudili svojo pomoč. Tako na primer uporabljamo za begunsko taborišče v Banjolah pri Puli počitniški dom nekdanjega ZB NOV, v Rovinju pa objekte Počitniške skupnosti Murska Sobota. V celoti je devet taksnih slovenskih počitniških domov, ki so jih odstopih beguncem na Hrvaškem. V vseh drugih pa
bodo poleti lahko bivali slovenski turisti,« pravi dr. Adalbert RebiC.
Po besedah dr. Mateja GraniCa Hrvaška, ki skrbi za okrog 253.000 pregnancev s področja te države, prav tako pa tudi za
420.000	beguncev iz BiH, pred turistično sezono nima veliko izbire. Hrvatje računajo, da utegnejo v Istri in na Kvamerju letos od turizma zaslužiti milijardo dolarjev. V teh turističnih naCrtih bo moralo
23.000	pregnancev zelo kmalu zapustiti Opatijo, PoreC, Umag, Rabac in druga turistična mesta. Zanje zdaj gradijo begunska taborišča v Cepinu in Rokovcih v Slavoniji in v Gazi pri Karlovcu. Veliko pomoč v višini približno 80 milijonov mark je zagotovila nemška vlada, prav tako pa tudi Številne druge mednarodne Človekoljubne organizacije, ki so zagotovile, da bodo begunci tudi v prihodnje primemo nameščeni. Tudi dr. GraniC jih prepričuje o tem, Čeprav na tisoče nesrečnih ljudi iz Vukovarja in drugih uničenih mest in krajev zelo nerado sprejema vladne načrte. Zagreb se je znašel v zares nezavidljivem položaju, saj je bilo med vojno doslej poškodovanih približno
240.000	stanovanj in hiš, število beguncev pa se ne zmanjšuje. Samo v Zadru
Čaka 20.000 ljudi iz bližnjih vasi Ravni Kotarji na konec bojev. Za marsikoga bo prihod v vas ali mesto na prvi bojni Črti pravi Sok.
Pred turistično sezono, a tudi pod vse večjim pritiskom javnosti nameravajo hrvaške oblasti precej povečati varnost, ne samo turistov, temveč tudi prebivalcev. Hrvaškim vojakom v uniformah je prepovedano sprehajanje po turističnih krajih, prav tako tudi nošenje orožja. Zagrebška vlada se je konCno odločila, da bo zajezila bombaske napade na hiše, bifeje in avtomobile, ki vsako noc v velikem Številu »letijo v nebo«. Na ministrstvu za notranje zadeve imajo načrt o zaščiti jadranskih mest, tako da je upravičeno pričakovanje, da se bo zmanjšalo tudi število vlomov v slovenske vikende.
Po neuradnih podatkih je bilo na področju Bujšči-ne vlomljeno v 80 slovenskih vikendov, na področju PoreCa in Rovinja pa v skoraj 200. Ta neljuba tema vse bolj skrbi tudi Hrvate, saj so nekatera mesta, kot sta Split in Osjek, postala že življenjsko nevarna. Zato je v Split pred kratkim prišel odred spe-cialcev, ki delajo red. V Opatijo in Se nekatera turistična naselja bodo prav tako prispele policijske okrepitve.
SOFIJA - Dobrudža je pokrajina, ki je leta 1913 postala sestavni del Romunije in vse do dandanes predvsem razdvaja bolgarsko-romunske odnose, ki so v zasledujem Času vse bolj uglašeni na isto struno glede nedavnega nasilnega prehajanja srbskih tankerjev v njenih teritorialnih vodah Donave. Približno 35 tisoč bolgarskih muslimanov v Vzhodni Trakiji, delu grškega ozemlja tik ob meji z Bolgarijo, je le eden od razlogov za dobre odnose z najmlajšo članico Evropske skupnosti.
Nedavno državniško srečanje Zelja Zeleva ter Tur-guta Ozala v Sofiji je ob želji obeh sosed, da Balkanu ponudita svoje videnje prihodnosti, pomembno tudi zaradi približno 800 tisoC Turkov, naseljenih pretežno v severovzhodnem delu Bolgarije. Ob že znani dilemi do priznavanja makedonske državnosti, a ne tudi njenega naroda, se v spisek občutljivih tem za dobrososedske odnose uvršCa P urinska Makedonija. Vse to in
še kaj le potrjuje nedavno izjavo voditelja turskega Gibanja za človekove pravice in svoboščine Ahmeda Dogana, Ceš da je »aktivna nevtralnost« edina ustrezna možnost za bolgarsko zunanjo politiko.
Bolgarija se je v svoji zunanji politiki doslej izkazala kot spreten krmar med različnimi interesi svojih sosed. V zadnjih dveh letih, Se posebej pa v minulih dneh, se ji je posrečilo podpisati pogodbe o sodelovanju in prijateljstvu z vsemi balkanskimi sosedami, razen z Jugoslavijo.
Kot poglavitni nosilec antipoda agresivne Milo-SeviCeve politike se vse bolj kaže ne sedanji premier in zunanji minister Ljuben Berov z občasnimi protislovnimi izjavami o sosednji Makedoniji, temveč doktor filozofije in predsednik države Zeljo Zelev, ki vse bolj tenkočutno obvladuje antično modrost politikov. Temu delu nekdanjega otomanskega imperija ponuja strpnost, sožitje in skupno prihodnost. Edini od Makedoniji sosednjih državnikov je pred kratkim izjavil, da o imenu države ne more odločati nobena partija niti politična ustanova, ampak le ljudje na referendumu. Pred prevelikim približevanjem Tur-
čiji in s tem oddaljevanjem od Grčije se bolgarski državnik varuje z najnovejšo izjavo, da turski predsednik med obiskom v Sofiji ni pobaral po bolgarskem zračnem koridorju za turške enote.
Prazen prostor ob agresivni politiki Beograda je Zelev skuSal napolniti s pospešenim obiskovanjem sosed, začenši nedavno v Skopju in sredi meseca v Tirani. Prvič po tridesetih letih sta Bolgarija in Albanija podpisali sporazum o sodelovanju, toda bolj kot tovrstna protoko-larnost v diplomaciji je pomemben načelen dogovor o skorajšnjem srečanju bolgarskih, albanskih in makedonskih gospodarstvenikov marca v Sofiji. Dogovarjali naj bi se o prometnih povezavah med državami, s Čimer Bolgarija razkriva svoj drugoten diplomatski interes: gospodarsko povezati ta del Balkana in se pri tem seveda nasloniti tako na Turčijo kot Grčijo obenem (hkrati) - na dve nasprotnici torej, ki nenehno sumničita druga drugo.
V tem krmarjenju med Scilo in Karibdo Zelev poziva sosede nekdanje Jugoslavije in tudi malce oddaljeno Turčijo, naj se vzdržijo morebitnega posega, saj bi z njim pahnile v pogubo tudi tiste, ki si tega ne želijo, med drugim tudi Bolgarijo.
Karadžič zahteva podpis mirovnega načrta
BEOGRAD - Vodja Srbov v BiH Karadžič je od predsednika BiH Izetbegoviča zahteval, naj podpiše mirovni naCrt za BiH. Za Izetbegoviča je dejal, da si ne prizadeva za 'mir, in poudaril, da ne verjame v prekinitev ognja, ki jo je enostransko razglasil predsednik BiH. (STA, AFP)
V BiH pozdravili pobudo za dostavo pomoči s padali
SARAJEVO - Vlada BiH je pozdravila pobudo
ZDA in nekaj drugih držav, da bi pomoč prebivalcem dostavljali z letali in padali, in odločitev Varnostnega sveta ZN o ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Srbi v BiH pa so pobudo o novem načinu dostavljanju pomoči označili za zelo nevarno, saj se lahko s tem spopadi Se zaostrijo. (Reuter)
Vodja Muslimanov v Sandžaku obtožuje
BEOGRAD - Vodja Muslimanov v Sandžaku Ra-sim Ljajič je srbske oblasti obtožil, da v sodelovanju s paravojaškimi enotami skusa etnično očistiti Sandžak. V Priboju so do zdaj ubili veC kot 20 Muslimanov, Čeprav na tem območju uradno ni vojne. Ljajič je v pogovoru za beograjski radio B 92 opozoril, da v Sandžaku očitno pripravljajo ponovitev dogajanja v BiH. (Z. P.)
O vojnih zločincih v Črni gori
PODGORICA - Sprejem resolucije o ustanovitvi mednarodnih sodiSC za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v Cmi gori požel različne odmeve. Čeprav prevladuje mnenje, da je v tej državi veliko manj vojnih zločincev kot v Srbiji, na Hrvaškem in BiH, se že govori o imenih nekaterih, ki bodo morda morali sesti na zatožno klop. Gre predvsem za Črnogorske rezerviste, ki so zločine zakrivili na območju Dubrovnika oktobra leta 1991, omenjajo tudi Branka Kostiča, nekaj Četnikov in tudi približno 20 novinarjev. (S. R.)
_________BOSNA IN HERCEGOVINA / POMOČ __
Alzaški človekoljubni konvoj pred vrati Sarajeva
Alzačani so se odločili delovati sami, brez OZN in Rdečega križa
Ervin Hladnik - Milharčič / Kiseljak
KISELJAK - »Sli bomo čez veliko barikad. Dobro poslušajte, kar vam bom zdaj povedal. Hrvatje se pozdravljajo z dvema dvignjenima prstoma, Srbi s tremi stegnjenimi naprej, Muslimani pa takole pred prsi razprejo desno roko. Ce se zmotite in koga narobe pozdravite, lahko pride do velikih težav. Šoferjem svetujem, da držijo roke prekrižane pred seboj in vsem pokimajo.« Takole je Yves Dubois, glavni urednik alzaškega regionalnega televizijskega programa in vodja konvoja 60 vozil, ki je 17. februarja iz
Strasbourga krenil v Sarajevo, med postankom v Makarski sklenil svoj nagovor šoferjem. Konvoj vozi 300 ton Človekoljubne pomoči, vredne 1, 6 milijona mark, ki jo je v severni Alzaciji zbral državljanski komite Alzaci-ja-Sarajevo. 224 ton zavzema 12.000 paketov hrane, ki omogočajo 10-dnevno preživetje povprečni družini. Preostalo so pitna voda, zdravila, obleke in otroške postelje. Med postankom v Ljubljani pa je
konvoj naložil Se pomoC, ki so jo novinarji Dela zbrali za novinarje Oslo-bodjenja, in pomoC Ljubljanske banke in Gospodarske zbornice Slovenije svojim sorodnim organizacijam v Sarajevu. Konvoj je potreboval šest dni, da je prispel do Kiseljaka, zadnje postaje pred Sarajevom. Organizatorji konvoja ne nastopajo kot institucija, ampak kot skupina državljanov, ki deluje popolnoma samostojno mimo politike Visokega
komisariata za begunce, Mednarodnega rdečega križa in drugih Človekoljubnih organizacij. Skoraj 50 tovornjakov so dobili na posodo od alzaških transportnih podjetij, dva avtobusa od strasbourske-ga mestnega prometa, nekaj terenskih vozil pa od meščanov Strasbourga. Vsa vozila morajo vrniti do 28. februarja. Dva kilometra dolga kolona se je v Bosni in Hercegovini vila mimo zbombardiranega Mostarja Cez improvizirane mostove in skozi snežne zamete brez vsakršne vojaške ali policijske zaščite. »Ce bi vnaprej obvestil Unprofor, bi mi rekli, da delamo neumnosti in naj se raje sploh ne odpravimo na pot. Vsi bi nas poskušali poslati nazaj. Zato bomo raje kar sami rinili naprej,« je že v Splitu povedal Dubois, ki je vso pot vozil pred konvojem in se na vsaki barikadi posebej pogajal za prost prehod. Taktika se je obnesla in konvoj je danes brez večjih težav z izgubo le dveh vozil prispel 35 kilometrov pred Sarajevo. Skozi Ilidžo bo nadaljeval pot v obkoljeno mesto, kjer bodo njegovi elani na stotih točkah razdelili pomoC neposredno njegovim prebivalcem. Prvotno je nameraval nadaljevati pot šele v sredo, vendar je Xavier Lavi e, šef za varnost in nekdanji pripadnik francoske vojske med oficirji francoskega kontingenta na sarajevskem letališču odkril svojega nekdanjega sodelavca, tako da bo konvoj že v torek zveCer pod zaščito modrih Čelad Cez srbsko ozemlje prispel v obkoljeno mesto.
Karikatura: Milan Alaševič
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 1998.
■	Obveznice dajejo letno 11.50% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,32%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 25. februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. marca; ob vplačilu (2. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
14
Sreda, 24. februarja 1993
SLOVENIJA

NEZADOVOLJNI LJUBLJANSKI TOŽILCI GOVORIJO ZA REPUBLIKO
Premalo jih je šlo v zapor
Pripombe tudi na račun republiškega tožilca - Kocijančiča bi bilo treba obtožiti - Pismeni dokazi
LJUBLJANA - Ce pet tožilcev naenkrat želi zamenjati službo in se po dolgih letih zapisanosti temu poklicu nekako posvetiti drugim opravilom in Ce se od teh petih dva odločita zamenjati dokaj varno(?) državno službo s tvegano eksistenco odvetnikov, potem odgovor na vprašanje, kaj ju je do tega pripeljalo, nikakor ni zgolj retorične narave. Sicer kaže verjeti, da se bo s tem temeljito ukvarjal tudi državni zbor, a vendarle se zdi vredno, da o tem morda še prej kaj vec rečejo tudi odhajajoči tožilci sami. Zdaj je namreč jasno, da bo državni zbor \že danes ali najpozneje jutri dal soglasje k njihovim zahtevam po razrešitvi. Zboru je to že uradno predlagala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Sodelovanje s policijo
V pogovor in delni odgovor na nedavne izjave ljubljanskega temeljnega tožilca Tomaža Miklavčiča sta vCeraj privolila njegova dosedanja, zdaj odhajajoča namestnika Emil Bukovec in Zdenko Cujnik. Nista obtoževala in nista blatila. Povedala sta le svoje videnje te zgodbe, za vse izrečeno pa imata, kot zatrjujeta, pisna dokazila.
Uvodoma sta poudarila, da so gospodarski oddelek temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in njegovi elani, odhajajoči namestniki, o vseh nepravilnostih in problemih sproti obveščali svoje nadrejene, to je višjega javnega tožilca Pavleta Dolenca, javnega tožilca R Slovenije Antona Drobnica in tudi ministra za pravosodje Miha Kozinca ter jim dostavili vse potrebne dokumente. Dolenc in Kozinc sta, po besedah Emila Bukovca in Zdenka Cujnika, ukrepala, vendar brez uspeha. Tako ne drži Drobničeva navedba, ki je na parlamentarni komisiji dejal, da so njihove obtožbe na račun ljubljanskega tožilstva zgolj pavšalne in da nobeden od prizadetih ni prišel k njemu in ga s tem seznanil. »Osebno sem bil pri njem in o tem imam tudi uradni zaznamek,« zagotavlja Emil Bukovec. Poudarja tudi, da je tudi sam višji tožilec Pavle Dolenc o celotni zadevi napisal obsežno mnenje, ki v najveCji meri potrjuje njune ugotovitve.
Tako Bukovec kot Cujnik pojasnjujeta tudi zaplete glede zamenjave dveh vodij oddelkov na tožilstvu po Miklavčičevem prihodu. Poudarjata, da tu ne gre za nikogar iz nekdanjega gospodarskega oddelka oziroma za
zdaj odhajajoče namestnike. V vsebino njegovih zamenjav pravita da se ni nihče vtikal. Niso pa se strinjali z načinom razrešitev, zlasti ne s tem, da Miklavčič v nasprotju z notranjimi akti tožilstva o organizaciji dela in še veljavnim navodilom republiškega javnega tožilca ni dopustil, da o nastavitvah vodij oddelkov poda svoje mnenje tudi zbor namestnikov. Se veC: razpravo o tem je celo preprečil, o čemer obstaja tudi avtoriziran zapisnik.
Zanimiv je njun komentar k Miklavčičevemu pojasnilu razlogov, ki
Ivanka Mihelčič

' ..
"""•M* JB
rF5 S h
Emil Bukovec (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
so botrovali razpustitvi gospodarskega oddelka. Sicer soglašajo z njegovo oceno, da zakonodaja prepočasi sledi gospodarskim in družbenim spre-
sko enotnost. Podobne spise pa so reševali drugi kolegi z nekdanjega gospodarskega oddelka. »Ja, to so naši ’Ceki’...« ne brez grenkobe pravi Bukovec, ob tem pa opozarja, da je delo tožilca pri takšnih in podobnih zadevah zelo kompleksno, zahteva bogate izkušnje in sodelovanje s policijo ter preiskovalnimi sodniki. »Napisati zahtevo za preiskavo oziroma obtožbo v takih zadevah, ni lahka naloga,« pravi. Prav zanimivo je, da je od začetka javni tožilec Miklavčič menil, da je gospodarski oddelek celo
membam, naravnost smešno pa je reci, da so se zaposleni na tem oddelku ukvarjali predvsem z nepokritimi Čeki. »Seveda smo se ukvarjali tudi s
Tomaž Miklavčič
tem, kar nam je dejansko jemalo malo Časa. Precej vec Časa smo ga morali posvetiti po vec sto strani obsegajočimi spisom, ki jih je težko okvalificirati z nekritimi Čeki,« poudarjata Emil Bukovec in Zdenko Cujnik. Njun'seznam zadev, ki so sodile v delokrog razpuščenega gospodarskega oddelka, je zajeten; da je šlo za afere, ki so pretresale javnost, pa ni nikaršnega dvoma. Reševala sta med drugim zadeve, povezane z nenavadnimi provizija-
Zdenko Cujnik (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
mi podjetja Nova v višini dveh milijonov mark, pa podkupnino v Litostroju, znameniti »Slovingate«, Lesbanko, Avtoemono in zgodbo z golfi, pa Delav-
najbolj uspešen oddelek na tožilstvu, zataknilo pa se je, ko je vodja oddelka Milan Štrukelj ponudil odstop s svojega mesta, ker se ni strinjal z nači-
nom zamenjave že omenjenih dveh vodij drugih odelkov,« pravita naša sogovornika. In nadaljujeta, da je Miklavčič postal nezadovoljen zaradi njihovega sodelovanja s policijo. Eden od razlogov, s katerim je Miklavčič pojasnil svoje »nenadno« nezadovoljstvo nad delom gospodarskega oddelka, pa je bil tudi ta, da so pri svojem delu dosegali premalo zapornih kazni. Menda je premalo ljudi končalo na Dobu.
Miklavčič je storil napako
Tako so se sčasoma začele slabšati razmere na temeljnem tožilstvu, Miklavčič pa svojih novih potez ni vec pojasnjeval s tehtnimi razlogi, temveč s preprostim: »Tako sem jaz odločil ...« pritožbe njegovih namestnikov na višje instance pa niso obrodile sadov, kljub zavzemanju teh instanc.
Za nameček je Miklavčič, po Bukovčevih besedah, zaCel delati tudi napake, ki so izhajale iz njegove neizkušenosti. Navaja primer afere Snežnik, ki je burila duhove minulo poletje, s katero pa je bilo povezanih 39 podjetij oziroma njihovih direktorjev zaradi domnevne zlorabe pooblastil. »Miklavčič je naredil napako, katere rezultat
je, da je njegova izsiljena obtožba na sodišču popolnoma propadla, povzročila pa je obsežno časopisno polemiko. Njegov nadrejeni, višji tožilec Dolenc, pa mu je pred tem pisno pojasnil, da ne gre za kazniva dejanja. Prav tako mnenje pa mu je dal tudi gospodarski oddelek. O tej zadevi se je že veliko pisalo, saj je Miklavčič dal novinarjem v objavo osnutek obtožbe, še preden je bila vložena na sodišču. Bukovec pa dodaja primer Adrie Airwaysa in njenega direktorja Janeza Kocijančiča. Miklavčič je namreč od namestnika Berivo j a Rozmana zahteval, da na podlagi gole ovadbe treh pilotov zoper Kocijančiča vloži obtožni predlog, in mu zagrozil z razrešitvijo.
Ob vseh teh nejasnostih, očitno skaljenih odnosih in - milo rečeno - nenavadni organizaciji dela ljubljanskega temeljnega tožilstva pa so se razširile govorice, da se kljub vsemu vsemu pripravlja Miklavčičevo napredovanje. Postal naj bi višji javni tožilec, namesto Pavla Dolenca. Naša sogovornika teh govoric nista komentirala, dejala sta le, da sta to slišala tudi sama, vendar jih ne želita komentirati, ker to njuna stvar. Zdaj odhajata med odvetnike...
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA
0 nacionalnih katastrofah
Prerekanje o pomenu črnih gradenj - Funkcije so razdeljene
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so včerajšnji, prvi dan sicer nekajdnevnega zasedanja, pričeli s spodbudno novico, da je vlada umaknila oznako »zaupno« s predlogov intervencijskih zakonov o zamrznitvah plač in jamstvu države za najete kredite za dokončanje gradnje slovenskega dela hidroelektrarne Golica.
Uvodni del zasedanja so nadaljevali s polemično razpravo o razširitvah že tako ali tako obse-
žnega dnevnega reda. Veliko besed so zgubili o uvrstitvi Črnograditelj ske problematike na dnevni red zbora, pri Čemer je vztrajala opozicija, predsednik zbora Herman Rigelnik pa se je poskušal temu izogniti. Skliceval se je na to, da vlada še ni pripravila gradiva za to točko, in na to, da morajo biti gradiva na razpolago poslancem vsaj sedem dni pred sejo, oziroma da je točko mogoče uvrstiti na dnevni red le, Ce gre za naravno nesrečo,
To je sramota
Podpredsednik državnega zbora Lev Kreft:
»To, da kandidat opozicije, Vladimir Topler ni bil izvoljen za tretjega podpredsednika, opozarja, da koalicija vladajočih strank očitno nima volje omogočiti opoziciji, da zasede to mesto. Menim, da je to za vladajoče stranke sramota, saj se vsi skupaj še predobro spominjamo prizadevanj vseh tistih, ki so bili pred dvema letoma v opoziciji, da bi prepričali Demos, da nam omogoči prevzem tega položaja. Zdajšnja vladna koalicija se je najprej izgovarjala, da je opozicija predlagala vec kandidatov in da so se njeni glasovi potemtakem razpršili. Ob enem samem kandidatu opozicije pa je postalo jasno, da koalicija nima ne volje ne želje, da ga podpre. Ce bi ga podprla, bi za izvolitev Toplerja zadostovali njeni glasovi. Tako se zgodba o izvolitvi tretjega podpredsednika lahko vleče v nedogled oziroma vsaj do spremembe začasnega poslovnika.«
Tudi jaz bi govoril: Žare Pregel (Foto: J. Suhadolnik/TRIO)
obrambo države ali za njene specifične interese.
Tako se je sam spravil na tenak led, saj ga je opozicija najprej opozorila, da so na dnevni red uvrstili tudi imenovanje generalnega sekretarja zbora, Čeprav »evidentno ne gre za nacionalno katastrofo«, Zeleni Slovenije pa so mu še pojasnili, da črnograditelji, in ne le Mali Vrhek, vendarle zadevajo interese države, saj gre za problem širokih razsežnosti. Rigelniku ni preostalo drugega, kot da zadevo uvrsti na dnevni red, poslanci pa bodo o tem spregovorili predvidoma jutri.
V nadaljevanju seje so poslanci ponovno glasovali o petih zakonih, na katere je državni svet podal odložni veto in jih z veliko večino glasov ponovno sprejeli. Gre za spremembe zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, za zakon o republiškem skladu za sukcesijo, o skladu za kmetijska zemljišča in gozdove (ponovila so se nasprotovanja zlasti poslancev ZL, narodnosti, vse v imenu obalnih občin) ter za zakona o plačah sodni-
kov ustavnega sodišča in sodniških plačah.
Preostali del dneva pa so namenili volitvam in imenovanjem. Državni zbor tako ponovno ni izvolil tretjega podpredsednika zbora, imenovali pa so vseh 21 delovnih teles parlamenta in potrdili njihovo kadrovsko sestavo. (I.M.)
ZDRUŽEVANJE STRANK
Odločitev v tednu dni
Na levici preučujejo ponudbe
Tanja Starič
Vodstvo prenoviteljev je v zadnjih dneh obravnavalo pobudo socialdemokratov o združevanju. Del vodstva stranke meni, da se bo na temelju takšne pobude (gre za znani poziv, naj se združena lista razdeli na komunistično stranko in na socialdemokracijo), zelo težko resno pogovarjati o združitvi. Drugi del pa je prepričan, da bi kljub spornemu »neokusnemu« delu povabila pogajanja lahko zaceli, ker je združitev levice nujna. Ce na slovenskem političnem prizorišču ne bo močne socialdemokratske stranke, se namreč - po mnenju zagovornikov pogajanj -lahko zgodi bipolarna delitev na samo dve veliki politični opciji: krščansko - konzervativno in liberalno. Stranke
združene liste bodo o pobudi socialdemokratov dokončno sklepale v začetku prihodnjega tedna.
V zadnjih dneh pa so se o združevanju pogovorjali tudi v vodstvu socialistov. Ta stranka je dobila nekaj ponudb (zelo resne s strani združene liste in socialdemokratov), vendar o njih še ni sprejela dokončnih sklepov. Socialisti namreč Čakajo na ponudbo liberalnih demokratov, ki jo pričakujejo v naslednjih dneh. Ko bo znano, kaj jim ponuja LDS, se bo sestal svet stranke in sprejel dokončno odločitev. Mnenja so, kot smo izvedeli, še vedno deljena, del vodstva in članstva stranke pa je še vedno najbolj naklonjen združitvi z lberal-nimi demokrati.(T.S.)
POSLANSKE POBUDE IN VPRAŠANJA
Zakaj je Peterle dvakrat obiskal Vatikan in ali Drnovšek krši 42. člen ustave?
Med veC kot 32 pobudami poslancev omenimo vprašanje nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla (DS) Lojzetu Peterletu, kaj je mislil s tem, ko je na nedavnem sestanku s hrvaškim zunanjim ministrom omenil, da gre za novo obdobje slovensko - hrvaških odnosov (skoraj istočasno so hrvaški gozdarji pričeli sekati slovenski gozd), in zakaj je moral v Vatikan posebej za to, da je tajniku sv. sedeža podelil odlikovanje, saj bi to lahko storil le dva tedna kasneje, ko sta s predsednikom Kučanom obiskala papeža. Zunanji minister Peterle je
Ruplu takoj razložil, da je z “novimi odnosi" mislil le poudariti, da z delom začenja nova vlada, na Ruplovo pikro vprašanje, Ce je vatikanskemu državnemu sekretarju povedal, da je njegovo odlikovanje predlagala že bivša, po Peterletovih besedah vlada “levega udara", v kateri sedi sedaj tudi gospod Peterle, pa je minister kategorično odvrnil, da je sedanja vlada vsekakor manj leva kot je bila takrat, ko so v njej sedeli demokrati.
Igor Bavčar (DS) pa je vlado vprašal, kakšno potrdilo o formalni izobrazbi imata državna sekretarja v
zunanjem ministrstvu in ministrstvu za obrambo in kakšne strokovne reference imata državna sekretarja v ministrstvu za promet in zveže ter notranjem ministrstvu. Parlamentu je predlagal, naj sproži postopek pred ustavnim sodiščem v zvezi z imenovanjem direktorja Varnostno - informativne službe, ker je ta iz vrst najožjega vodstva LDS, to pa je v nasprotju z 42. členom ustave. Vlado je tudi vprašal, ali držijo vesti, da je Janez Širše elan upravnega odbora Casina Portorož in turističnega kompleksa Bernardin. (T.S.)
STANOVANJA / NAJEMNIKI
Kupiti hočejo svoje domove in ne tujih
Predlog spremembe zakona je nesprejemljiv
LJUBLJANA - »Za združenje najemnikov nacionaliziranih stanovanj v Sloveniji predlogi za spremembo stanovanjskega zakona, ki jih je predstavil minister Jazbinšek, niso sprejemljivi,« ugotavlja Vika Sauta in dodaja, da bodo do konca tedna pripravili svoj predlog, ki ga bodo poslali ministrstvu za okolje in prostor in združenju lastnikov razlaščenega premoženja. Edo Pirkmajer, elan predsedstva združenja lastnikov razlaščenega premoženja, pa zatrjuje: »Nerazrešena vprašanja je potrebno reševati sporazumno, in Jazbinškov predlog je korak v tej smeri.« Najemniki pa se, kot pravijo, borijo za svoje domove; to naj bi organizirani v združenje tudi dosegli. »Zahtevamo rešitve, ki bodo ustreznejše, da bodo najemniki lahko kupovali svoje do-
Mua Gačnik
move, in ne tujih,« pravi Vika Sauta. Na drugi strani pa lastniki ob takem predlogu poudarjajo: »V tem primeru se bomo uprli. Kajti to pomeni razlastitev lastnikov. Ne pristajamo na prisilni odkup.«
Jazbinšku, ki ob pripravi teh sprememb ni povprašal za mnenje nobenega od združenj, očitajo, da se je uštel pri oceni praznih stanovanj v Sloveniji. »Kako naj si 6500 najemnikov razdeli 331 trenutno praznih stanovanj?« se sprašuje Sauta. Jazbinšek v svojem predlogu predvideva tudi možnost odkupa vojaških stanovanj, katerih kupnina naj bi bila prihodek stanovanjskega sklada. Ministrstvo za obrambo, ki razpolaga s temi stanovanji,
pa še zmeraj vztraja pri uradnem stališču, da so ta stanovanja namenjena potrebam njihovega ministrstva.
»Sodim, da je kršena ustava, Ce država predpiše, da mora lastnik dati v najem stanovanje za tako nizko najemnino,« meni Edo Pirkmajer. Vprašanje najemnin je po njegovem mnenju potrebno uskladiti tako, da lastnik ne bo imel interesa, da se najemnik izseli. Mnenje združenja najemnikov pa je, da je potrebno lastnike spodbuditi k prodaji stanovanj. Tudi v primerih, ko pride do sporazuma med lastnikom in najemnikom, so pogosto vprašljivi pravni okviri pogodb, poudarja Pirkmajer in opozarja, da prenekate-ri namigi na neprimeren odnos lastnikov do najemnikov poznajo tudi drugo plat zgodbe.
Jazbinšek naj bi se uštel pri oceni praznih Stanovanj v Sloveniji (Foto:S. Živulovič/TRIO)
AVSTRIJA, KOROŠKA, PORABJE
Sreda, 24. februarja 1993
CELOVEC / DOSEŽEN SPORAZUM MED STRANKAMA
CELOVEC / NASKSINZSO
NOVICE
Deželna razstava s kulturnim težiščem
SPL) IN UVP sklenili deželno razstavo 1995 v Heftu
Spet nesoglasja o podporah
Nsks in KKZ za nov ključ za porazdelitev
Mock: tudi s Haiderjem
DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je pošteno presenetil avstrijsko politično javnost. V intervjuju za dnevnik »Tiro-ler Tageszeitung« je dejal, »da si more prestaviti koalicijo tudi s Haiderjevo FPO«.
Izjava je dvignila toliko prahu, da je zunanji minister vCeraj to njegovo izjavo moral v toliko precizirati, da je pri tem mislil na »naravno dolžnost v demokraciji, da se govori tudi z drugimi političnimi strankami«. Partnerstvo s Haiderjevo svobodnjaško stranko v zvezni vladi pa da za ta trenutek ni aktualno, je dodal Mock, ki je zaradi svoje izjave v konservativnem dnevniku očitno prišel tudi znotraj svoje stranke pod močen pritisk.
CELOVEC - Deželna razstava leta 1995 v Heftu v občini Hiittenberg je pod streho! Po večtedenski vroči razpravi je vCeraj koroška deželna vlada sprejela sklep o organizaciji deželne razstave s kulturnim težiščem, hkrati pa je bil dokončno zavrnjen turistični vele-projekt beljaškega gradbenega podjetnika Rognerja. Sklep je bil sprejet z glasovi SPO in OVP, svobodnjaki so glasovali proti. Deželni glavar je na tiskovni konferenci po seji deželne vlade dejal, da bo deželna razstava v bivšem rudniškem kraju
Ivan Lukan
Heft s svojimi obstoječimi historičnimi poslopji stala okoli 60 milijonov šilingov. Dalje je predvidena ponovna izgradnja geološkega centra, ki je pred leti zgorel, ter poseben sklad za strukturno pomoč gospodarsko šibki občini. Vse skupaj naj bi investicija znašala okoli 150 milijonov Šilingov. Večinski sklep koroške deželne vlade pomeni, da bo sedaj uresničena najcenejša varianta, saj sta tako projekt podjetnika Rognerja (okoli 200 milijonov), kot tudi umetnika Domeniga (okoli 150 milijonov šilingov) bila
znatno dražja od sedaj sklenjenega.
Glede zavrnjenega Ro-gnerjevega projekta je Ze-natto ponovil, je bil problem predvsem v poznejših stroških projekta. Poudaril je, da je pomembno, da bo deželna razstava izvedena leta 1995 ter da bo imela svoje kulturno težišCe.
Nekaj mesecev trajajoča razprava oz. bolje rečeno politični spor je koroškega davkoplaceva-la stal skoraj 20 milijonov šilingov, ki so šli za razne ekspertize in za izdelavo raznih, sedaj propadlih načrtov.
CELOVEC - Med osrednjima političnima in kulturnima organizacijama koroških Slovencev je v zadnjih dneh prišlo do novih nesoglasij glede porazdelitve bazične finančne podpore osrednjim slovenskim organizacijam tako s strani Avstrije kot tudi Slovenije.
Vse bolj globoko nesoglasje med NSKS in KKZ na eni, ter ZSO in SPZ na drugi strani, se je naznanilo že pretekli Četrtek na srečanju predstavnikov NSKS in ZSO v narodnostnem sosvetu. Obe strani sta usklajevanje predlogov za porazdelitev državne podpore s strani Avstrije
prekinili brez vsakršnih rezultatov, vzrok temu pa je bilo odstopanje NSKS in KKZ od dosedanje prakse enakomerne porazdelitve sredstev za bazično financiranje osrednjih organizacij koroških Slovencev. Predstavniki ZSO v narodnostnem sosvetu so spremembo zavrnili, tako da sta obe organizaciji sedaj naznanili, da bosta naslednji petek v sosvetu predali vsak svoj predlog.' Dokončno odločitev pa naj bi potem sprejel sam Urad zveznega kanclerja.
Prvemu nesoglasju je začetek tega tedna sledilo drugo. Podpredsednik Narodnega sveta ko-
roških Slovencev, Marjan Pipp, je v slovenski oddaji koroškega radia napovedal, da je tako imenovani Koordinacijski odbor koroških Slovencev (ki ga ZSO, SPZ, SSZ in druge organizacije ne priznavajo kot koordinacijsko telo - op. ured.), sklenil, da bo slovenski vladi predložil predlog, ki ne predvideva enakomerno porazdelitev finančne podpore koroškim Slovencev. Argumentacija je slična tisti za sosvet, torej, NSKS in KKZ naj bi dobila vec podpore tudi iz Slovenije, ker sta«bolj zasidrani v narodnostni skupnosti in tudi bolj dejavni«.
DUNAJ / KATEKIZEM BO TISKALA ZALP2BA OLDENBURG
Novi katekizem buri založbe
DUNAJ - Novi katekizem zdaj razdvaja Vatikan in tradicionalne katoliške založbe v nemško-govorečem prostoru. Odkar je bila proti koncu lanskega leta predstavljena francoska verzija novega katoliškega moralnega kodeksa, tako znotraj in zlasti zunaj Cerkve ni utihnila kritika nad vrsto spornih točk in določil. Pri nemški izdaji katekizma pa je založ-
niška »politika« Vatikana poskrbela vrhu tega za veliko zamero pri vodilnih katoliških založbah. 800 strani obsegajočo izdajo naj bi v »bestseller-ski« nakladi 200.000 izvodov po želji izdajatelja (vatikanska uprava imo-vine je to poverila konferenci nemških škofov) tiskala ena izmed etablira-nih katoliških založb. Zveza katoliških založnikov je predlagala tri za-
ložniške skupine, med drugim tudi skupino »Engagement«, kateri pripadata avstrijski založbi »Tyrolia« in »Stiria« ter stuttgartska založba »Katholisches Bi-behverk«.
Vendar predlog ni bil upoštevan, tudi znana nemška založba »Her-der« ne. Namesto tega je nalog za tisk katekizma dobila znanstvena in šolska založba »Oldenburg«
(Miinchen-Dunaj), kateremu katoliški založniki zdaj v protestni izjavi odtavajo, »da ni niti katoliška založba niti elan Zveze katoliških založnikov«. Odločitev za »Oldenburg« pa je padla v samem Vatikanu, kar je imelo za posledico tudi nenavadno ostre kritike s strani prizadetih založnikov. V svojem protestnem pismu navajajo kot domnevni razlog pri od-
ločitvi za »Oldenburg« sorodstvene odnose med prevajalcem katekizma, dunajskim pomožnim škofom Christophom Schonbornom, in družba-nikom založbe, Thomasom Cornidesom. Prizadeti katoliški založniki poleg tega osporavajo načrtovano (pre) visoko prodajno ceno katekizma: »Oldenburg« jo bo prodajal za 250 šilingov, oni so jo hoteli za 160...(I.S.)
-j PRIREDITVE
Sreda, 24.2.1993
CELOVEC
Slomškov dom Mohorjeve, Tischlerjeva dvorana: ob 19.30 Predavanje Wolf in der Maura: »Posledice nacionalizma na vzhodu in jugovzhodu Evrope« (v nemščini). Uvod Pavle Apovnik.
Cerkev Elizabetini« ob 18.00 U-tmgicni obred ob Pepelnici s škofom krške škofije Egonom Kapellarijem.
TINJE
Dom prosvete: ob 8.00 Jezikovni tečaj: Angleščina za gospodinje z začetnim znanjem (vodi: mg. Katarina Zablatnik).
Predavanje: Surovina voda - problem bodočnosti? (v nemščini). Predava dr. Jochen Schlamberger, hidro-log pri Uradu koroške deželne vlade.
Čestitke NSKS Petru Venclju
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista sta Petru Venclju Čestitala k imenovanju za državnega sekretarja za Slovence po svetu ter za manjšine v Sloveniji. NSKS v izjavi za tisk izraža svoje prepričanje, da se bo z državnim sekretarjem razvijalo dobro sodelovanje, ki bo privedlo tudi k rešitvi aktualnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. NSKS v Čestitki dalje omenja dejavnost Venclja kot ministra za pouk v bivši Peterletovi vladi in s tem v zvezi ugotavlja, da je že takrat imel posluh za težnje koroških Slovencev.
Predsednica poljske vlade na obisku v Avstriji
DUNAJ - Predsednica poljske vlade Su-chocka se mudi na tridnevnem uradnem obisku v Avstriji. Včeraj sta jo sprejela avstrijski kancler Vra-nitzky ter vicekancler Busek, danes pa je na sporedu srečanje z avstrijskim zveznim predsednikom Klesti-lom ter zunanjim ministrom Mockom, ki po svoji nesreči pri smučanju hitro okreva. V središču pogovorov poljske ministrske predsednice z avstrijskimi politiki, so gospodarska vprašanja, bilateralni odnosi ter evropska integracija.
Sejem GASI ’93 z močno
italijansko udeležbo
CELOVEC - Mednarodni sejem turizma ”GAST ’93”, ki bo letos od 13. do 17. marca na razstavišču celovškega sejma, bo najveCja strokovna prireditev na področju gastronomije in turizma v prostoru Alpe-Jadran. To je izjavil direktor sejma Hans Pawlik in pri tem še posebej izpostavil letošnjo udeležbo iz Italije. Ta se bo prvič predstavila v okviru kolektivne razstave, tržaška trgovska zbornica pa bo pripravila še posebno razstavo. Razstava bo prikaz obširne ponudbe italijanske gastronomije in turizma in zagotovo naletela na močan interes pri avstrijski strokovni publiki. Poleg drugih strokovnih razstav je na sporedu tudi okrogla miza na temo »Meje turizma v prostoru Alpe-Jadran«.
PORABJE / FASENEK IN LENKA
Pust častijo tudi v Porabju
Feri Lainscek
Lutkarji osnovne šole v Gornjem Seniku
GORNJI SENIK - Ljudje v odmaknjenih porabskih vasicah so si na pustni torek nadeli maske. A zdelo se je, da te norčave šeme povedo o njih in njihovem izročilu vec, kot so sicer pripravljeni povedati sami. Fašenek se, recimo, obleče v narobe obrnjen kožuh ali staro, raztrgano obleko. Po hlačah ima našite pisane papirnate ali tekstilne trakove. Frfotanje trakov v vetru naj bi ponazarjalo razpadajoče truplo. Fašenek pobira denar v pušico, ki je narejena iz nogavice. Njegova spremljevalka Lenka, ki ima v eni roki metlo, v drugi pa cekar ali torbo, prav tako pobira darove. Preteklost
in sedanjost si tako na simboličen način podajata roke. V luCi aktualnih porabskih pogovorov in šepetanj, se zdi fašensko sporočilo še kako pomenljivo.
Strah ima morda velike oči. A nekatere, bolj ali manj prikrite težnje nekaterih, zagotovo Se zdaleč niso naivne. Novonastala Zveza Vendov, ki pogreva stare kvaziteorije o slovensko govorečih Madžarih, želi za vsako ceno diskvalificirati Zvezo Slovencev na Madžarskem. In to, recimo, kar z obtožbami, da želi Zveza Slovencev Porabje »prodati« Sloveniji. Zveza Vendov je bojda pri Gallupovem inštitutu v Budimpešti
naročila celo raziskavo, ki naj bi potrdila, da se večina življa ob Rabi, vec ne izreka za Slovence, temveč za Vende. Skratka, če kje, je slovenstvo ta hip zagotovo najbolj ogroženo in napadano prav v Porabju. Dobro bi bilo, Ce se matična Slovenija ta Cas ne bi tako zelo zanašala samo na novopodpisane meddržavne sporazume, ampak bi Zvezi Slovencev na Madžarskem čim-prej priskočila na pomoč kar se da neposredno in konkretno.
V Porabju se sicer te dni mudi filmska ekipa Pegaz filma in Televizije Slovenije, ki v režiji Andreja Mlakarja pripravlja dokumentarni film.
BANČNIŠTVO

CELOVEC - Koroška banka ”Die Karntner Sparkasse” (Koroška hranilnica) s svojimi 54 podružnicami, 40.000 strankami ter bilančno vsoto 22, 6 milijarde šilingov, je januarja leta 1991 kot prva koroška banka v poslopju WTC v Ljubljani odprla lastno predstavništvo. Nameravala je ustanoviti banko, toda nova zakonodaja o ustanavljanju bank v Sloveniji je na mah ustavila celoten projekt. Zakaj, je v pogovoru za naš dnevnik povedal direktor Karl Nedvved, odgovoren za bančne posle v inozemstvu.
Gospod direktor. Kaj je vzrok za "zamrznitev” vaših načrtov in ali sploh še mislite na kakšen bančni podvig v Sloveniji?
Nedvved: Samo nekaj mesecev po otvoritvi našega predstavništva smo Banki Slovenije sporočili, da želimo vložiti prošnjo za dosego bančne koncesije v Sloveniji, kar smo januarja leta 1992 tudi naredili. Ob predaji prošnje, ki je bila marca leta 1992 nekoliko spremenjena zaradi načrta ustanovitve skupne banke z avstrijsko Giro-Kredit, nam je bilo povedano, da bo zadeva urejena v najkrajšem Času, najkasneje do poletja 1992.
Toda stvar se je zavlekla do danes, Čeprav se nam zdi, da je bil revidiran predlog za ustanovitev skupne banke za Slovenijo še ugodnejši, saj bi se v Sloveniji pojavila kar dva različna bančna tipa: naša banka z regionalnim težiščem, Giro-Kredit pa bi se osredotočila na velike posle.
Medtem so stopili v veljavo novi odloki, nove odredbe, novi zakoni, in Čeprav razumemo ozadje teh ukrepov, smo mnenja, da to niso rešitve, ki bi jih Slovenija potrebovala za svoj razvoj.
Bi bili lahko bolj konkretni?
Nedvved: Konkretno mislim na pogoje za polno koncesijo za ustanovitev banke v Sloveniji. Ko smo prišli v Slovenijo, so za ustanovitev banke zahtevali približno 45 milijonov šilingov lastnega kapitala, zdaj pa so vsoto povišali na okoli 400 milijonov šilingov. Samo za delno koncesijo pa je danes treba odšteti okoli 80 milijonov
Slovenija ne bo mogla mimo evropskih norm
Ivan Lukan
šilingov lastnega kapitala.
Zakaj naenkrat taki zaostreni pogoji?
Nedvved: Ozadje za povišanje lastnega kapitala pri ustanavljanju inozemskih bank v Sloveniji je po našem mnenju povezano s sanacijo slovenskega bančnega aparata. Toda na tak način ne bo šlo! To lahko trdim, ker je medtem tudi Slovencem postalo jasno, da velike inozemske banke niso pripravljene izvesti sanacijo slovenskih bank. Za to bo morala že poskrbeti Slovenija sama!
Kaj Slovenija lahko stori, da bo nov pritok denarja v državo?
Nedvved: Prepričan sem, da je vsaka ustanovitev banke hkrati tudi poživitev gospodarstva v Sloveniji. Z vsako ustanovitvijo so namreč povezana tudi vlaganja inozemskega kapitala v slovensko gospodarstvo. To vemo od naših strank, ki bi rade investirale v Sloveniji, to pa ne storijo, ker nimajo spremstvo svojih (ino-z e m s k i h ) bank.
Bo Slovenija zdržala s takšnimi restriktivnimi kapitalni -mi predpisi ali bo pritisk od zunaj postal tako močan, da bodo morali pogoje prilagoditi evropskim normam, ki se znatno razlikujejo od
sedanjih v Sloveniji?
Nedvved: Osebno si ne morem predstaviti, da je s takšnimi predpisi mogoCe članstvo pri Mednarodnem monetarnem skladu, da ne govorim o približevanju Slovenije Evropskem gospodarskem prostoru in ne nazadnje Evropski skupnosti. Predpisi evropske dvanajsterice za ustanovitev bank se trenutno gibljejo pri petih milijonih ekujev, torek okoli 75 milijonov šilingov. Zato sem prepričan, da bo srednjeročno moralo priti do znižanja kapitalnih predpisov in s tem do prilagoditve normam Evropske skupnosti.
Kaj bo vaša banka naredila v vmesnem času? Čakanje lahko traja samo nekaj mesecev, lahko pa tudi leta.
Nedvved: Naša banka bo na vsak naCin obdržala predstavništvo v Ljubljani ter preko Celovca pomagala podjetjem pri financiranju različnih trgovskih in izvoznih poslov s Slovenijo. Direktnih poslov v korist drobnemu gospodarstvu ter zasebnikom, kot smo to predvidevali, žal ne bomo mogli izvesti. Zato upamo, da se bodo zadeve v Sloveniji še letos tako uredile, da bo slovenski trg
za inozemske banke spet postal zanimiv. Za to bomo skušali dobiti delno koncesijo, čeprav nam taka še ne omogoča vstop v devizno poslovanje z zasebnimi strankami v Sloveniji.
Kako ocenjujete prisotnost ostalih inozemskih bank, na primer inštituta Bank Austria v Sloveniji?
Nedvved: Sedaj bom nekaj povedal, h kateremu tudi stojim. Verjamem, da smo postali žrtev poslovne politike Bank Austrie. Ta banka je Slovenijo izkoriščala, skoraj bi rekel na kolo-nijalni način.
Kot vemo, je ta banka iz slovenskega prebivalstva lukrirala devizne vloge v vrednosti nekaj sto milijonov nemških mark, ne da bi dali posojil. Skratka: prevzeli so denar, ga trasferi-rali čez mejo, ter z njim disponirali v Avstriji. Zato tudi razumem, da Slovenija ni bila preveč navdušena nad tako poslovno politiko. Mi smo vseskozi zasledovali druge cilje; - namreč pomagati drobnemu gospodarstvu v Sloveniji ter zadovoljiti zasebni sektor, ker smo prepričani, da potrebuje Slovenija danes takšno pomoč. Ko bomo ustanovili banko v Sloveniji, bomo denar, ki ga bodo Slovenci vlagali pri nas, vrnili slovenskemu gospodarstvu in ga ne spravili čez mejo. V naši hiši namreč obstajajo jasni načrti za poslovanje v Sloveniji, pri čemer noCem zatajiti, da se tudi zavedamo, da je z razširitivijo naše bančne dejavnosti na Slovenijo povezan tudi gotov rizik. Upam, da bomo imeli možnost in lahko uresničili naše načrte ter tako dokazni serioznost naših namenov.
Obstajajo načrti za poslovanje s se-verno-italijanskim prostorom oz. s Furlanijo-Julijsko krajino?
Nedvved: Trenutno ima naša banka predstavništvo v Veroni, katero bomo že v naslednjih tednih preselili v Videm, kjer smo že najeli poslovne prostore in tudi že poslujemo. Funkcija videmskega predstavništva bo predvsem posredovanje trgovskih poslov za koroško centralo. Več zaenkrat ni predvideno.
Gospod Nedvved, hvala za pogovor.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 24. februarja 1993
NOVICE
McDonald vstopa na vlak za Hamburg
BERLIN - Ameriški prehrambeni verigi McDonald je uspel nov podvig, saj je sklenila sporazum z Deutsche Bundesbahn, tako da bo v železniških restavracijskih vagonih lahko ponujala hamburgerje in drugo »hitro hrano« med Hamburgom in Berchtesgad-nom.
Milijardna razporoka za princezo Saro
LONDON - Kraljica Elizabeta je pripravljena plačati od 2 do 7 milijon funtov (od 4 do 14 milijard lir) »preživalnine« za Saro Ferguson, ločeno ženo sina Adreja. Po pisanju Daily Expressa so v tem znesku vključeni tudi stroški za vzdrževanje obeh otrok. Kraljica bi rada čimprej rešila vso zadevo, ker bi lahko »preživalnino« odbila od davkov.
Poljakoma zaplenili 7850 granat solzivca
BRUSELJ - Belgijska policija je v Antvverpnu zaplenila dvema Poljakoma kar 7850 granat solzivca. Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti izvor teh granat, prav tako hočejo izvedeti, komu so bile namenjene. Za sedaj sta Poljaka v zapom zaradi nedovoljene posesti orožja.
Preživel skok z Golden Gatea
SAN FRANCISCO - V trenutku obupa je neki 23-let-nik skočil z znamenitega mostu Golden Gate v hladne vode Tihega oceana in preživel. Bržkone se mora zahvaliti prisotnosti izvidniškega čolna obalne straže, čigar posadka ga je stokajočega po 60-metr-skem padcu že po nekaj minutah povlekla iz hladne vode. V bolnišnici so ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
Ukradli 40 kilogramov radioaktivnega cezija-137
MINSK - Prejšnji teden so v nekem industrijskem obratu v Soligorsku pri Minsku ukradli 40 kilogramov radioaktivnega cezija-137. Do kraje je prišlo v noči na soboto v tovarni Belaruskali, kjer proizvajajo kalij. Radioizotopi cezija-137 služijo za merjenje čistosti in gostote kalija. Policija vneto išče storilce, ker to ni prva kraja, saj so v zadnjih dveh letih ukradli že štiri podobne količine cezija-137.
Okamenelo drevo staro 15 milijonov let
MOSKVA - Pri Lvovu v zahodni Ukrajini so med kopanjem nekega jaška delavci odkrili ostanke oka-menelega drevesa, ki je po podatkih kijevskih znanstvenikov staro 15 milijonov let. Ukrajina je že napovedala, da si bodo lahko ostanke ogledali in preiskali tudi tuji znanstveniki.
BRAZILIJA / METROPOLA IŠČE MORALNO ODREŠENJE
RIO DE JANEIRO - V iskanju moralnega odrešenja je Rio de Janei-ro posvetil pust 1993 svojim otrokom, ki so se ob taktu sambe množično udeležili pustnih povork. Nikoli prej ni dala brazilska metropola, v kateri eskadroni smrti nadaljujejo s pokoli »me-ninhosov« (zapuščenih
otrok), takega poudarka svojim najmlajšim stanovalcem. Na marsikaterem alegoričnem vozu so otroci zamenjali na pol gole mulatke. Resnici na ljubo, v tem iskanju nedolžnosti otroci niso popolnoma izpodrinili pustne lepotice na veliko zadovoljstvo turistov, ki so glavni gledalci teh po-
vork, saj si domačini skoraj ne upajo iz hiš. Kljub temu lahko trdimo, da je bil letošnji pust v Rio de Janeiru »nenormalen«. Temu je nedvomno botroval strah pred aidsom in spoznanje, da je Rio de Janei-ro postal skoraj simbol vsega braziljskega družbenega zla. Krajevne
»verske« UKW postaje so ljudi dobesedno zasule s himnami in popevkami v slogu Michaela Jacksona in 10 milijonom ljudi predlagale alternative »peklenskemu« pustu, ki je tudi tokrat imel svoje žrtve. Najbolj srhljiva je bila smrt 11-letnega Rodriga, ki ga je nekdo živega zažgal.
ARHEOLOGIJA / NOVI DOKAZI
Homer se ni
motil o Troji
VVASHINGTON - Homer se ni zmotil, epična bitka pred Trojo se je res odvijala kot jo je on pred 28 stoletji spesnil v svojih heksametrih.
To je potrdila skupina ameriških in nemških arheologov, ki so se prvič po 50 letih podali med razvaline Priamovega mesta. Rezultate odkopavanj bodo predstavili na treh srečanjih v ZDA, in sicer v VVashingtonu, New Yorku in Troyju (Ohio). Z novimi izkopi so na dan prišli temelji 15 utrb iz drugega tisočletja pred Kristusom in štiri metre debelo obzidje, ki je obdajalo devetkrat večje območje, kot so dosedaj domnevali. To je navedel arheolog univerze v Cincinnatiju Brian Rose, ki je dodal, da to potrjuje Homerjevo pesnitev o desetletnem obleganju Troje.
Precej manjše je bilo mesto, ki so ga dosedaj odkrili s starimi izkopanini, potem ko je Trojo konec prejšnjega stoletja »odkril« nemški arheolog Heinrich Schlie-mann. V tridesetih letih je ameriški arheolog odkril drugo obzidano mesto, ki pa je bilo premajhno za Homerjevo Trojo.
»Do danes so bili vsi prepričani, da Iliada vsebuje nekaj resnice, a da je Troja iz drugega tisočletja premajhna za mesto, ki jo je prikazal Homerjev ep«, trdi Manfred Korfmann s tubinške univerze. Oba arheologa, Korfmann in Rose sta odkrila pravo metropolo, tako da je bila Troja od leta 1700 do leta 1250 pred Kristusom največje mesto na svetu. Njena moč in strateški položaj ob Dardanelih in ne mitična ugrabitev lepe Helene, žene špar-tanskega kralja, je povzročila dolgo obleganje in njen padec. V labirin-
tu ulic in uličic je vsakomur jasna moč in bogastvo nekdanje Troje. V osmem stoletju, ko je bila baje napisana Iliada, »so ruševine nekdaj mogočnega mesta bile idealni navdih za epsko pesnitev«.
Arheologi pa se niso omejili samo na iskanje Priamovega mesta. Njihove raziskave so ugotovile, da so stoletja po padcu homerske Troje Rimljani obnovili mesto kot kulturni in verski center. »Prava Meka za ljudstvo, ki je iskalo svoj plemeniti izvor, a tudi prava turistična past za bogate obiskovalce«, trdi Rose. V tem mestu je bilo gledališče, a tudi obrat za izdelovanje spominčkov. Med odkopavanji so prišli na dan temelji svetišča iz osmega stoletja pred Kristusom, ki ga je lahko obiskal tudi Homer, ali nekdo od njegovih informatorjev.
'VU .tjritoakal '.boaoss'
NEMČIJA / V FRIEDRICHSHAFNU PRIPRAVLJAJO NOVO VERZIJO SLOVITEGA ZRAKOPLOVA
Frank Heidmann
FRIEDRICHSHAFEN (DPA) - V Friedrichshaf-nu ob Bodenskem jezeru, tradicionalnem domu cepelina, je vse več upanja, da bo ta sloviti zrakoplov včerajšnjega dne morda kmalu dočakal prerod. Sestin-sedemdeset let po smrti njegovega očeta grofa Ferdinanda von Zeppelina, čigar leteči stroji, "srebrne cigare" imenovani, so poleteli iz Frie-drichshafna in osvojili nebo, bo nemara kmalu vzletel nov ultra modem model.
Podjetje Luftschiffbau Zeppelin, del Zeppeli-novega koncerna, upa, da bo postavilo na noge družbo, ki naj bi razvila že obstoječe načrte za zeppelin NT (NT je kratica angleških besed
"new technology", nova tehnologija). Tehniki, ki preučujejo zasnovo, pričakujejo, da bodo odpravili vse pomanjkljivosti, ki so v zadnjih treh desetletjih zavirale razvoj zrakoplovov.
V tem obdobju je bila delniška družba VVestin-ghouse Airships iz Balti-morea v Združenih državah glavna izdelovalka današnjih zrakoplovov, ki jim po domače pravijo "vodljivi baloni". Nad svetovnimi velemesti se jih veliko spreletava v vlogi letečih reklam. Zdaj je petčlanska skupina, ki jo vodi Klaus Ha-genlocher, zasnovala zrakoplov, o katerem je vodja tega raziskovalne-
ga projekta po temeljitih preskusih prepričan, da ponuja veliko zares novih tehničnih elementov.
Novi model je zgrajen iz ultra modernih lahkih in izjemno stabilnih umetnih vlaken. Pravijo, da je z njim moč veliko bolj manevrirati kot z "vodljivimi baloni". Pristane lahko v vetru, ki piha s hitrostjo do 50 km na uro in potrebuje na tleh posadko treh mož namesto prejšnjih dvajsetih. Načrtujejo tudi povsem avtomatski pristajalni sistem. Leti lahko v vsakem vremenu, zelo je tih, predvsem pa je izjemno varen.
"Tudi če bi odpoveda-
li vsi njegovi trije motorji, bi zeppelin NT sorazmerno mehko pristal, " trdi Hagenlocher. Njegova skupina ta hip hiti razvijati model LZ NOS, katerega prostornina je 5400 kubičnih metrov. Ta sorazmerno majhen cepelin s šestimi potniškimi sedeži bo mogel ostati v zraku do 36 ur. V primeri s klasičnimi letali je to prednost in obet za vsesplošno uporabo na področju zračnih iskalnih akcij in ogledništva.
Modelu LZN05 je pred kratkim prižgal zeleno luč ameriški patentni urad, to pa po besedah Maxa Muglerja, predsednika Luftschiff-
bau GmbH, pomeni veliko prednost pred ameriško konkurenco. Ta zrakoplov naj bi začeli graditi prihodnje leto, prototip pa naj bi bil nared leta 1977. Načrtujejo tudi večji model LZ N30 (prostornine 30.000 kubičnih metrov) za 84 potnikov. S tem zrakoplovom bi si že odrezali kos turistične pogače.
Spokojni krožni poleti nad Bodenskim jezerom in drugimi kraji v tihem cepelinu, ki ne pozna tresljajev, bi utegnili postati velika atrakcija, kot nakazujejo tržne raziskave. Se pred tem pa bodo morali projektanti zbrati približno 15 milijonov kapitala, sicer se zrakoplov njihovih sanj ne bo odlepil od tal. (DPA, STA)
Legendarni nemški zrakoplov LT-127, ki gaje zgradil grof ferdinand von Zappelin, na letališču Staaken leta 1929

'	. S	'	V*
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20 *	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
Vodoravno:
1. strokovnjak za izdelavo optičnih instrumentov, 6. nadležna žuželka, 9. nemški jezikoslovec, ki je skupaj z bratom Jacobom izdal Nemške sage in Otroške in družinske pravljice, rojen na današnji dan letal785 (VVilhelm), 10. država v centralni Afriki z glavnim mestom Ndjamena, 11. grška mitološka reka pozabljenja, 12. južnoameriški čaj, 13. prva ženska, 14. glavno mesto Estonije, 15. pritrdilnica, 16. ime' slovenskega slikarja Jakopiča, 17. mesto v srednji Italiji, Rafaelov rojstni kraj, 19. sevemo-nemško sredogorje, 20. originalni naziv glavnega mesta Italije, 24. barvilo, indikator za baze in kisline, 26. bližnja sorodnica, 29. avtomobilska oznaka Splita na Hrvaškem, 30. grški poveljnik pred Trojo, 31. oče, 32. nemški filmski režiser (Fritz), 33. madžarski violinist (Liko), 34. ime nekdanje hrvaške plavalke Ligorio, 35. ime ameriškega film-
skega režiserja Eastvvooda, 36. skrb, briga, 37. tihomorska otoška država z glavnim mestom Nukualofa.
Navpično:
1. špijon, vohun, 2. dejanje, s katerim kdo koga namerno zavede v zmoto, 3. ime slovenske pisateljice Kovač, 4. naziv, 5. okrajšava za kilometer, 6. naočniki, 7. nižje gozdno božanstvo v grški mitologiji, 8. prištevanec v matematiki, 12. domač ruski tobak, 14. pomol, most ovž, 16. sorta belega vina, 18. kemijski znak za brom, 21. italijanski kamion, 22. podivjan prerijski konj, 23. palestinska boginja plodnosti, 25. star Slovan, 26. glavno mesto Oregona, ZDA, 27. žensko ime, 28. ranocelnik, 31. ime ubitega libanonskega predsednika Dže-majela, 33. ime glasbenika Kersnika, 35. začetnici italijanskega slikarja Trna.
•eSuoj, ‘rem TmjD ‘e§g ‘jemy ‘Sneg ‘e|e ‘}ire[y ‘LS ‘euuts ‘smmfe[ ‘evuoy ‘zjbh ‘omrpft ‘pieijpi ‘op ‘utpj, ‘baj ‘ajcm ‘a;ag ‘pip ‘urtmig ‘eso ‘tfpdo :ouABiopoA Aaiisag
abcdefgh
^ Naloga 23 Naloga 24 ^
abcdefgh
Šahovska naloga št. 23
Simagin - Aronjin / Moskva 1947
Lep motiv napada belih figur je črni kralj sredi šahovnice. V napadu je le beli skakač. Ah naj se mu pridružita še trdnjava (Tb7:) in lovec (Lg6), se sprašuje beli in v poziciji na diagramu odigra l.Tb7:?!. Napad na kralja in damo na a5. Toda črni je v odgovoru pripravil presenečenje in se rešil motnega obroča.
Šahovska naloga št. 24
Študija Salkinda
Nepovezani beli kmetje trenutno niso nevarni črnemu kralju, ki ga brani tudi trdnjava. Toda beli, ki je na potezi v poziciji na diagramu, si s skritim manevrom lovca ustvari priložnost za zmago. Poiščite jo ali pa počakajte na rešitev!
Rešitev naloge št. 21
Da bo beli lahko aktiviral svoje tajno orožje, mora najprej s šahi l.Tb7+ Kc5 2.Tc6+! zvabiti črnega kralja, da bo po 2...Kc6: 3.d8S+! prišel pod napad belega skakača.
3..	.Kc5 4.Se6+ Kc6 5.S/4! Beli se je ubranil mata, obenem pa je ulovil črno damo! Po 5...Kb7: 6.Sh3: gh3 7.Kh2 beli osvoji črne h kmete in zmaga v končnici.
Rešitev naloge št. 22
Slabost črne osme vrste načenja beli s potezo l.Dg4! Db5. Na
1..	.Dd8 sledi 2.Dc8:! Dc8: 3.Te8:+ z matom. 2.Dc4h črni spet ne sme vzeti bele dame. 2...Dd7 3.Dc7h Db5 4.a4 Da4: 5.Te4! sedaj še trdnjava poseže v lov za črno damo. 5...DB5 ne gre 5...Te4: zaradi 6.Dc8:+ z matom. 6.Db7:! črni se vda, ker ne more več braniti nesrečne trdnjave na e8.
ZNANJE
Sreda, 24. februarja 1993
ZGODBA 12
Subverzivnosti iz notranjosti
Bojan Rauter Kosič
Odkar je Psiholog s pomočjo svetleče vizije iz meditacije izpopolnil svoje psihološko znanje, se je ukvarjal samo Se z enim problemom: z iskanjem ustrezne psihoterapevtske prakse, s katero bi mogel trajno ukiniti notmnje vzroke svojih prenapetosti. Čeprav je bila njegova nova teorija malone popolna in ni bilo teoretičnega vprašanja, na katerega mu ne bi nudila odgovora, pa mu konkretne terapevtske prakse vendarle ni razkrila. Opozorila ga je zgolj na nevrofizioloSke procese, ki pogojujejo trajne pozitivne spremembe psihične strukture, ni pa mu povedala tega, kako bi lahko te procese zavestno pospešil. Vedel je namreč, da njihovo naravno delovanje ne zadostuje niti za trenutno ublažitev, kaj Sele za trajnejšo rešitev človeških notranjih problemov. Se huje: ko je osvetlil človeško obnašanje v luči nove teorije, je uvidel, da človek skomjda zavestno preprečuje delovanje samozdravilnih potencialov svoje duševnosti, kakor da namerno beži pred rešitvijo svojih notranjih problemov, ali kakor da namerno noče ozdraveti. Ampak Psiholog ni rad moraliziral in ni nikogar obtoževal za nekakšno namerno vztrajanje v bolezni, češ, posameznik bi lahko ozdravel, če bi le hotel. Predobro je vedel, da posameznik ni nikakršen gospodar svoje psihodi-namike, ampak prej njen suženj; predobro je vedel, da psihična struktum, ki jo oblikujejo psihične travme v posameznikovi rani mladosti, determinira celotno njegovo življenje, način in obliko njegovih obramb, njegovo karakterno držo, njegove interese, njegov pristop do drugih ljudi in do sveta nasploh, stopnjo njegove tolerance in njegov moralni kodeks, njegove meje in horizonte. In predobro je vedel, da je osnovna težnja človeške duševnosti, tako tista spontana kot namerna, sprotno blaženje napetosti in bolečin, ki jih pomjajo podzavestne plasti psihične strukture. Zakaj človek skrbi zgolj za trenutno pomirjanje, osnovni vzrok svojega nemira pa puSča vnemar, je Psihologu bilo prav tako dobro znano. Ze iz svojih lastnih izkušenj je namreč vedel, da nihče nima md bolečin, da nihče ne mara vztrajati v tesnobi, melanhoniji in depresiji; če je le mogoče, jo čimprej ukine, se s čim zamoti, se potolaži ali popije pilulo. Psihoterapevtska praksa, s katero naj bi človek trajno ukinil notranje vzroke svojih prenapetosti, pa je - toliko je Psihologu že bilo jasno - zahtevala prav to: namerno vztrajanje v bolečini, namerno obujanje negativnih psihičnih vsebin, vsaj za toliko časa, kolikor traja prijem (kakšen je ta prijem, Se ni točno vedel), ki naj bi omogočil naravnim samozdravilnim mehanizmom, da opravijo z notranjim vzrokom bolečine. Občutje trenutnega nelagodja bi bila torej nujna cena za poznejšo olajšanje; ampak cena, ki bi se bogato obrestovala, kajti olajšanje, ki bi sledilo, ne bi bilo zgolj trenutno, temveč trajno, vsaj kar se tiče konkretnega psihičnega problema, ki bi se na tak način razrešil. Za trajno srečo, za neruSljiv notranji mir, pa je Psiholog bil pripravljen plačati vsakršno ceno. In prepričan je bil, da jo bo pripravljen plačati Se marsikdo drug, če bo le dojel smisel terapevtske prakse, če se bo le dovolj prepričal o njeni učinkovitosti. Ampak prej se je moral prepričati sam. Zdaj, ko je imel pred očmi podobo naravnih samozdravilnih mehanizmov, si je Psiholog mogel razvetliti Se razlog neučinkovitosti psihoterapevtskih metod, ki jih je uporabljal dotlej. Videl je namreč, da se tovrstne tehnike, pa najsibodo navidez Se tako dodelane in sofisticirane, bistva sploh ne dotaknejo: napetostnih lokov, v katerih so strukturirane in po katerih se obnavljajo in obujajo stare travme, se namreč sploh ne dotikajo; ne le da jih puščajo vnemar, temveč jih celo potlačujejo - seveda ne stihijsko in spontano, kot to počenja posameznik v svojem vsakdanu z različnimi obrambnimi reakcijami, ampak zavestno in sistematično, takorekoč znanstveno. Zato tudi je njihov uspeh vselej le delen in začasen in vselej zahteva nekakšno igranje nove vloge ali prepričanje o svoji drugačnosti, pogosto pa tudi identifikacijo z močno terapevtovo osebnostjo ali občutek zavezništva v okrilju terapevtske skupine -brez tovrstnih opor se posameznik, »zdravljen« po tovrstnih metodah, slejkoprej ponovno zruši.
Resnici na ljubo je moral Psiholog priznati, da pa nekatere od radikalnejših psihoterapevtskih metod vendarle niso tako zelo brezupne, kajti očitno so učinkovale tudi trajno, vsaj deloma. A kolikor je lahko sklepal iz pripadajočih teorij, trajnih sprememb pmv tako ne povzročajo namerno in zavestno, temveč takorekoč po slepi sreči. Se slabše je kazalo z relaksacijskimi in meditacijskimi tehnikami, ki jih je Psiholog občasno Se vedno md upom-bljal. Tudi te namreč niso spreminjale nevrotičnega jedra oziroma trajno ukinjale notranjih vzrokov prenapetosti, ampak so jih pmv tako in Se bolj očitno in sistematično potiskale nazaj v podzavedno: z' zoževanjem pozornosti ob koncentmciji so dušile neprijetne misli in emocije ter z borbo pmti negativnim mislim in z avtosugestivnimi prijemi aktualizirale »pozitivne« in prijetne, z brzdanjem črnih misli so odganjale notranji nemir in bojazni ter z obtoževanjem mzuma omejevale »jalovo« presojanje. Ampak v tem so bile - za razliko od Številnih zahodnih terapevtskih metod - vsaj iskrene, namreč zaradi trditve, da je jedro, ki posamezniku povzroča nelagodje, pravzaprav nekak tujek v njem, nekak lažni jaz, pmti kateremu se je treba s posebnimi tehnikami boriti zavestno in neutrudno, vse dokler ga ne obrzdaš in ne postaviš na nemotečo distanco. Psiholog je bil resda srečen, da se je uresničila njegova stam vem, namreč prepričanje, da se je - kljub nasprotnim trditvam in praktičnim neupehom -, vendarle mogoče spremeniti globinsko in celovito, brez brzdanja »grešnega« dela svoje biti, brez igranja nekakšne nove vloge, brez opim-nja na zaveznike in brez siljenja v kakršnekoli na-razumne tehnike. Srečen je bil tudi zato, ker ga je na tej navidez brezupni poti iskanja izhoda iz človeškega trpljenja vendarle spremljal neke vrste zaveznik: nekaj ali nekdo, ki ga je vsake toliko časa obdarjal s svetlobno vizijo, ki mu je pomagala mz-svetljevati njegov um, edino zanesljivo svetilko na njegovi poti.
EKOLOGIJA / BIOLOGI NE ZNAJO RAZLOŽITI VPLIVA MAGNETNEGA POLJA
Vpliv elektromagnetnega polja na življenje ljudi
Rezultati raziskave bodo znani šele čez pet let
V zadnjem času je Čedalje pogosteje sliSati opozorila, da utegnejo šibka magnetna polja, ki jih ustvarjajo električni daljnovodi, hišne električne napeljave in nekateri gospodinjski električni aparati škodovati zdravju ljudi. Vprašanje, ali električni daljnovodi res povzročajo raka, je bilo zato v ospredju letošnjega letnega srečanja ameriške Državne zveze za napredek znanosti. Srečanje, ki je bilo sredi februarja v Bostonu, na vprašanje ni odgovorilo niti pritrdilno niti nikalno, pac pa je priporočilo nadaljnje raziskave.
Gre za sporno vprašanje, ki je zlasti v zadnjih letih deležno Čedalje veC pozornosti in ki se neposredno nanaša tudi na Čedalje bolj prisotno potrebo po ugotovitvi, kako varno oziroma tvegano je moderno življenje, obdano z raznovrstnimi napravami. Sporno je zato, ker se rezultati doslej opravljenih raziskav izključujejo: tveganje bodisi potrjujejo (predvsem povezujejo vpliv količine električnih daljnovodov na pojav levkemije pri otrocih) ali pa ga povsem zanikajo.
Eden od pionirjev v teh raziskavah, profesor elektrotehnike Hovvard VVachtel z Univerze v Koloradu, je bil v Bostonu kritičen do vseh opravljenih raziskav. Njihova osnovna pomanjkljivost je po njegovem mnenju v dejstvu, da pri nobeni študiji ni mogo-
če natančno ugotoviti, kolikšni magnetni sili so bili posamezniki izpostavljeni v določenem obdobju. Upoštevati bi bilo treba tudi, je opozoril VVachtel, da ima magnetno polje več dimenzij, kot sta na primer polarnost in jakost, ki sta
Fani Polanc
lahko zelo različni.
Na srečanju so omenili raziskavo, katere avtorji so izoblikovali formulo za oceno posameznikove izpostavljenosti magnetne-
mu polju na osnovi električne napeljave v njegovem domu. V raziskavi so ugotovili zvezo med visoko izpostavljenostjo in levkemijo. Vendar pa je novejša raziskava, ki je temeljila na dejanski izmerjeni izpostavljenosti v posamezniko-
vem domu, ovrgla to zvezo.
Poleg kontradiktornih raziskav odgovor na naslovno vprašanje otežuje tudi dejstvo, da biologi ne znajo razložiti vpliva magnetnega polja na organizme. Thoma Tenforde, biofizik z Inštituta Batelle Memorial, je pojasnil, da vse žive celice »plavajo v morju električnih signalov« in da je zato moC električnega naboja, ki bi ga v telesu lahko ustvarilo bližnje magnetno polje, skoraj zagotovo prešibka in ne more pretrgati kemijske zveze. Torej po vsej verjetnosti ne more povzročiti raka, ki nastane ob trganju genetskega materiala.
»Vendar pa,« je opozoril Tenforde, »celice v telesu ne delujejo izolirano. Običajno se pojavljajo v skupkih, ki izmenjujejo signale prek neznatnih vrzeli. Ti električni signali pa so tako šibki, da jih lahko zmotijo signali, ki jih utegne Človekovo telo vsrkati iz okolja.«
Ali je njegova bojazen utemeljena ali ne, bo mogoče ugotoviti s pomočjo študije, ki se je nameravajo lotiti v Severni Karolini. Raziskovalci na tamkajšnjem Nacionalnem inštitutu za študije okolja in zdravja bodo že letos poleti zaceli proučevati, kako različna magnetna polja vplivajo na miši in podgane. Vendar pa bodo rezultati te raziskave, kot napovedujejo, znani šele Cez pet let.
UVOZ TEHNOLOGIJE / SLOVENSKA CARINSKA POLITIKA NAS PELJE NAZAJ
0 napovedani obdavčitvi okolju prijaznih naprav
Kakšna bo razvojna prihodnost Slovenije, bo pokazal Cas. Ta bo namreč potrdil ali ovrgel vprašanje: ali razvoj je ali ni ključen za doseganje družbene blaginje oziroma ali bo Slovenija razvojno strategijo vodila na mehak ali trši naCin -bo torej ubrala pot odprtosti ali pa se bo še bolj zaprla. Vprašanje: ali bo slovensko gospodarstvo izpostavljeno konkurenci
iz tujine ali ne, je še kako resno, ker ta trenutek še ni jasno, ali bo Slovenija mlada, sodobna, evropska, trgu, znanju, idejam, kapitalu in ljudem odprta demokracija ali pa nas bodo razvojno vrnili nekam v predindustrijsko obdobje minulega stoletja. In Ce kdo misli, da odgovor na to vprašanje ni povezan z obliko carinske politike, se seveda moCno moti.
Matija Hudovernik
Kar nekaj let je že minilo od takrat, ko so obljubili, da bodo na slovenskih mejah poskusno uvedli carinske obrazce evropske skupnosti, ki bi tudi našemu obubožanemu gospodarstvu poenostavili in predvsem pocenili carinske postopke. V evropsko leto 1993 smo zdaj že krepko zakoračili. Čeprav je Evropa politično mogoCe razrahljana, je zdaj nedvomno gospodarsko močneje speta, kot je bila - ker to narekuje trg (tudi profit, Ce hočete). In Ce so nam nekoč s poskusno uvedbo evropskega carinskega obrazca obljubljali evropsko mejo, dobi človek, ko danes prihaja iz Evrope v Slovenijo, predvsem drug občutek. Medtem ko carinski organi na evropskih mejah onemogočajo denimo uvoz orožja, mamil, v zadnjem Času tudi nevarnih in strupenih odpadkov ter radioaktivnih snovi, so naši obmejni organi pozorni predvsem na nepomembno blago. V sodobnih evropskih državah carinska politika ne onemogoča svobodnega pretoka blaga in ljudi, zato boste težko doživeli, da bi tamkaj cariniki brskali po špecerijskem blagu - razen, Ce iščejo orožje, mamila ali uranovo rumeno pogačo, denimo v pašteti. Smisel carinske politike je nameC v tem, da ne ovira svobode trga, da omogoča zdravo konkurenco iz tujine, da torej ne uspava po nepotrebnem domačega gospodarstva, predvsem pa, da
potnikov na prej opisan naCin ne ponižuje.
Ce bi kdo mislil,'da bo slovenska država z ustrezno in sodobno carinsko politiko domaCe gospodarstvo kar tako izpostavila delovanju trga, se je seveda uštel, Čeprav se trg v Sloveniji, nekako kar sam od sebe vseeno vzpostavlja (tudi zaradi izgube južnih tržišč). Na malokateri evropski meji zaradi zaščite določenih segmentov gospodarstva (dela trgovine, kmetijstva) tako rigorozno carinijo špecerijsko blago kot pri nas. Prvi razlog je seveda vrednost, do katere je mogoče uvažati brez plačila carinskih dajatev - 30 dolarjev, kar je toliko, kot je dovoljevala nekdanja jugoslovanksa vlada, se pravi praktično nic. Tudi slovenski proračun je nenasiten. Rešitev te nevarne igre med carinikom na eni strani in potnikom na drugi (država potnika ob tako nizki dovoljeni vrednosti brezcarinskega uvoza sili k švercanju) je seveda preprosta. Dovoljeno vrednost blaga, ki ga je mogoče prepeljati brez plačila carine, je treba dvigniti na vsaj 100 dolarjev, kar nekako ustreza vrednostim, ki za uvoz drobno potrošnega blaga veljajo tudi drugod. Od take odločitve bi imel izdatno finančno korist tudi proračun, saj bi ljudje pogosteje kot zdaj prijavljali blago, ki bi bilo vrednejše od 100 dola-jev, medtem ko pri 30 dolarjih pogosteje tvegajo. Ce bi dvig vrednosti blaga, ki ga je mogoCe uvoziti brez plačila carine, ogrozil slovensko go-
spodarstvo, potem takega gospodarstva bržkone niti vredni nismo.
Problem je le v tem, da te vrste trpeči glas ljudstva do oblastnikov ne seže. Kako neki tudi bi, ko pa so si ljudski odposlanci v prvem slovenskem demokratičnem parlamentu izglasovali privilegij, ki jih tovrstnih obmejnih srečanj z organi državne oblasti praktično in pravno odvezuje -diplomatski potni list, novi parlament pa te odločitve še ni preklical.
Meja je meja. Ce se zapre, Ce postane potuha nekonkurenčnemu gospodarstvu (namesto da bi spodbujala konkurenčnost), postane seveda ovira, Ovira z veliko začetnico. Karkoli že se bo zgodilo: danes je še vedno moderna le tista država, ki je odprta svobodnemu pretoku blaga, kapitala, znanja, idej -odprta torej predvsem ljudem. Zato je seveda smešno, da so sodobna tehnološka sredstva, kot so denimo računalniki, obremenjena z enakimi uvoznimi dajatvami kot zabavna elektronika, namesto da bi jih družba, ki si Zeli razvoja, razbremenila vseh dajatev. Podobno je z napovedano obdavcitvjo tehnološko sodobnih in okolju prijaznih avtomobilov, ce uvoznik v imenu zaščite »domačega proizvajalca« - uvoza ne bo pokril z izvozom avtomobilskih delov.
Kakšno korist neki bosta imela slovenska država in gospodarstvo, Ce bosta tako domačinu kot tujcu zagnusila prehod Cez mejo.
NOVICE
Igračke, ki letijo na Mars
VVASHINGTON - Z razstavo, ki jo je priredila Nasa v Washingtonu D. C., so imeli največ veselja otroci, navdušeni nad miniaturnimi modeli vozil, namenjenimi na druge planete. Samostojno so se valili Cez kupe blata in si iskali pot med kamenjem. Naj-vecji model je tehtal 18 kg in meril 60 cm v dolžino, drugi so bili veliko manjši.
Igračke pa niso bili modeli, ampak prototipi vozil, ld jih bodo poslali na Mars v pravi velikosti. Gre za serijo miniroverjev, izdelanih večinoma v Jet Pro-pulsion Laboratory v Pasadeni. Vgrajen imajo nov miselni vzorec. Ta zadnja leta nadomešča robote velikane, ki drobijo in prenašajo skale in se valijo kilometre daleC. Razlog je cena. Namesto enega vesoljskega traktorja lahko napotijo na Mars tisoč teh bistrih igračk, celo jato, ki bo za enako ceno opravila neprimerno večje delo, Četudi se katera od njih pokvari. Svoje je opravila tudi miniaturizacija instrumentov. Taka igračka jih lahko prevaža na ducate, od 50-gramskega seizmometra do naprave, ki bo bombardirala vzorce s protoni in s spektrometrijo sevanja x ugotavljala njihovo sestavo. Vsak prototip je odlikovala kakšna posebnost. Večina jih je bila krmiljenih radijsko, rocky 3 pa si je pot iskal sam. Nekatera vozila so se gibala po vzorcu hoje insektov, ki znajo že od vekomaj združevati preprosto z učinkovitim. Robotek tooth se vede kot pes prinašalec. Ure in ure tava po okolici in z dletkom ter kleščicami nabira vzorce, ko pa mu prižgejo lučko, se vrne k njej in preda svoj plen. Razumljivo je, da so ta Čudesa osvojila otroška srca in žalostno je, da se s samomorilske misije na Mars ne bodo nikoli vrnila. Se vedno pa je bolje to, kot da na pot sploh ne bi odletela in obležala v kakšnem kotu univerzitetne ropotarnice.
Hermanovo spolno življenje na udaru
AMSTERDAM - Se preden se je dobro začelo, je že predmet ostrih prepirov, razprav po evropskih ministrstvih in parlamentih, krešejo pa se tudi mnenja mnogih drugih ustanov, poroča The New Scientist. Herman je lep bikec, goden za prvo pripustitev. Edina njegova težava je v tem, da je transgenski. Nizozemska družba Gene Pharming Europe mu je ob spočetju vcepila Človeški gen, ki naj bi zagotavljal, da bi kravje mleko - tako kot človeško - vsebovalo beljakovino laktoferin. Ta varuje doječe ženske pred gnojnim vnetjem dojk, krave pa na bi pred njihovimi pogostimi mastitisi, ki so prava živinorejska nadloga. Ustvarjalci Hermana so pravzaprav načrtovali kravo, pa jim je spodletelo. Prav jim pride tudi bikec, saj upajo, da bodo vsaj njegove hčere vame pred mastitisom. Razumljivo je, da skuša Gene Pharming svoj izum patentirati. S tem pa so porinili ubogega bikca na sredo divje evropske patentne arene, ki je za bioinženiring pravo kačje gnezdo. Pravila igre okoli tega spotakljivega vprašanja so bila doslej pestra kot šopek poljskega cvetja. Evropski parlament je skušal že pred štirimi leti napraviti tod nekaj reda z osnutkom enotnega priporočila. Po črki tega besedila bi lahko patentirali Hermana, njegov gen in vse njegovo potomstvo, tako da bi ob vsakem njegovem uspelem skoku padel novčič v mošnjiček njegovih kreatorjev. Prav zaradi Hermana pa so lansko jesen ta osnutek dopolnili z amandmajem, ki upoštevaa »privilegij kmetovalcev« in predvideva le enkraten odkup patenta. To bi izkoriščanje bikca pocenilo, nepotrebne pa bi postale tudi preiskave sleherne njegove potomke, ah nosi dragoceni gen ah ne. Prvo hujšo zmedo je povzročil drugi amandma, ki prepoveduje patentiranje delov človeškega telesa, Čeprav so klonirani, hikriminirani gen je res človeški, vendar so ga v Gene Pharming nekohko predelali. Žogo spornega Hermana so poslali nazaj k patentnim oblastem posameznih dežel dvanajsterice. Te bodo svoja stališča sporočila ministrskemu svetu, ki ga bo še enkrat posredoval Evropskemu parlamentu. Ta od svoje odločitve ne bo odstopil, razen Ce bo mnenje ministrov enoglasno. Kot kaže, pa se to ne bo zgodilo in Hermanovih hčera ne bo priporočljivo patentirati. To pa je šele začetek. Nihče še ne ve, kako se bo na tako priporočilo odzval Evropski patentni urad, ki skrbi za vso celino, ne samo za dvanajsterico. Le oni lahko predlagajo konvencijo, Ce bodo menili, da je tak patent moralen, inovativen in koristen. Po mnenju nizozemske vlade Herman ni nemoralen. Zeleni te dežele pa temu oporekajo in ženejo razpravo pred parlament, Ceš da je to pravšnja priložnost za razčiščevanje tovrstnih nejasnosti. Vmešalo se je tudi Društvo za zaščito živali z ostro kampanjo prah genskim manipulacijam v živinoreji. MeCem besedne vojne je odlomil konice nizozemski Inštitut za veterinarske raziskave z ugotovitvijo, da laktoferin zaustavlja komaj polovico bakterij, ki povzročajo kravji mastitis. Za navrh že krave, tik po otehtvi, ko je mastitis najpogostejši, nekaj laktoferina same izločajo v mleko. Koristnost dodatnega gena je zato vprašljiva. Gene Pharming se brani, Ceš da bi iz novega mleka lahko pridobivali Cisti laktoferin kot zdravilo proti Črevesnim okužbam, ki so posebej nevarne bolnikom z aidsom. Akademski medicinski center iz Amsterdama pa je prebodel tudi ta balonček s sporočilom, da je večina tovrstnih bakterij na laktoferin neobčutljiva. Ce bi ubogi Herman vedel za vse te zdrahe, bi ga želja po sproščenem spolnem življenju verjetno za vselej minila.
Sojina omaka preprečuje raka
TOKIJO - Obsežno eksperimentalno delo je ovrglo dosedanje prepričanje, da je sojina omaka kriva za pogostost želodčnega raka med Japonci, piše Cancer Research. Z raznimi analitičnimi tehnikami so to priljubljeno začimbo razstavili na njene sestavine in vsako posebej preskusih na miškah. Ugotovili so, da prav tiste snovi, ki dajejo omaki značilno aromo, preprečujejo pri teh živalcah spontanega raka na želodcu, pa tudi takega, ki ga pospešujejo benzpireni. NajuCinkovitejša je bila spojina z okrajšanim imenom HEMF, ki je je največ v postaranem zrelem proizvodu. Zmanjšala je pojav tumorjev za kar 66 odstotkov. Ugotovili so, da te aromatične snovi delujejo anhoksidahvno in benzpirenu, enemu najmočnejših karcinogenov, preprečujejo preobrazbo v pozitivni jon, ki okvari negativno nabilo molekulo dednine (DNA). Ker benzpiren pospešuje drago, tako imenovano produkcijsko fazo tumorske rasti, ni izključeno, da bodo iz sojine omake pripravili tudi kakšno novo kemoterapevtsko zdravilo. (M. E.)
NOVICE
Odbojkarice »Prešerna« jutri branijo pokrajinski naslov
V	telovadnici tržaške šole Oberdan bodo jutri odigrali sklepne tekme pokrajinskega dela ženskega odbojkarskega turnirja za Dijaško prvenstvo. Dijakinje liceja Prešeren bodo v finalni tekmi z igralkami šole Galilei (pričetek ob 15.30) skušale ubraniti naslov, ki so ga osvojile lani, hkrati pa ohraniti že dolgoletno tradicijo uspehov dijakinj slovenskih šol na tem tekmovanju.
Pred to tekmo bo ob 14. uri še mali slovenski finale med Zoisom in Slomškom.
Danes tudi fantje šol Zois/Cankar
Danes bodo boje na pokrajinski fazi moškega odbojkarskega turnirja za Dijaško prvenstvo zaceli tudi dijaki združene ekipe slovenskih goriških višjih srednjih šol Zois/Cankar.
V	telovadnici zavoda Pacassi bodo od 14. ure dalje merili moCi z dijaki tržiškega znanstvene liceja in agrarno šolo iz GradišCa. Zmagovalec tega troboja se bo za naslov prvaka pomeril z zmagovalcem troboja druge skupine. Velja omeniti, da je Zois/Cankar v zadnjih dveh sezonah vedno segel po naslov prvaka goriške pokrajine, obakrat pa je zmagal tudi na deželni fazi in bil izločen le na meddežel-nih turnirjih v Salsomaggioreju in Lignanu.
Odbojka 1. moška divizija
Sloga - Club Altura 0:3 (2:15, 8:15,13:15)
SLOGA: Mijot, Maver, Curtolo, Veljak, Strajn, Pertot, Volčič, Germani, Micalessi, Glavina, Spetič.
V	ponedeljek zveCer so slogaši odigrali letošnjo daleč najslabšo tekmo. Dobremu nasprotniku, ki bo verjetno tudi napredoval v D ligo, domači igralci v prvih dveh setih niso nudili praktično nikakršnega odpora. V prvem setu je Club Altura dosegla skoraj vse točke neposredno na servisu, nekoliko bolje je bilo v drugem setu, ko so bili slogaši malo boljši v sprejemu. V tretjem setu so konCno zaceli tudi bolje servirati, kar je bilo dovolj, da so bili v vodstvu skozi cel set. Gostje so v tem delu srečanja nekoliko popustili, tako da so slogaši bili že na pragu uspeha pri rezultatu 13:9. Zgrešen servis in napake v sprejemu pa so zapečatile tudi zadnji niz. Res škoda, da fantje niso bolje izkoristili te tekme, saj se lahko ravno z igranjem proti boljšim nasprotnikom vec naučiš in napreduješ.
Dečki
Bor Furlani - Pallavolo Trieste 3:1 (15:5, 15:1,9:15,15:11)
BOR FURLANI: FurlaniC, Šušteršič, Domio, Furlani, Pieri, Cuk, Pertot, Talotti.
Se ena zmaga borovcev v prvenstvu dečkov. Plavi igrajo iz tekme v tekmo bolje, njihove tekme pa so si vse zelo podobne. OznaCuje jih namreč dober začetek, odlična igra, nato popuščanje, prepustitev pobude nasprotniku, na koncu pa ponoven vzpon in zmaga. Ko bodo plavi odpravili kolektivni black out, ki jih zajema po drugem setu, bodo trd oreh za vse tekmece. Ekipi se odpirajo velike možnosti, kajti možnost imajo, da bodo opravili nekaj skupnih treningov s svojimi vrstniki prvoligaškega kluba. (M.S.)
VRSTNI RED: Sloga 26, Nuova Pallavolo 22, Bor Furlani 20, Volley club 12, Pallavolo 6, Cus 4. (Volley club ima dve tekmi manj, Bor Furlani in Sloga imajo tekmo manj)
V	nedeljo 3. kolo Jadranovega turnirja Igre pod košema
V nedeljo bo v telovadnici doma Ervatti v Briščikih 3. kolo Jadranovega turnirja v mini-basketu za letnike 1983 in mlajše. Turnir je v prvih dveh kolih lepo uspel, saj so bile tekme dokaj zanimive in napete pa tudi vzdušje na tribunah je bilo vedro.
Spored 3. kola: 14.00 Breg - Polet, 15.00 Bor -Nova Gorica, 16.00 Kraški zidar - Postojna, 17.00 Portorož - Sokol, Kontovel prost.
Košarkarsko prvenstvo 1. moška divizija
Obe naši ekipi sta v tem kolu ostali praznih rok. Poletovci pa so imeli proti ekipi Viale Šport dokajšnjo mero smole, saj so so v teku srečanja imeli tudi zanesljivo prednost, v končnici pa so malo popustili in dve točki sta šli po vodi.
IZIDI 6. KOLA: Prosek - Agip 59:99, Beviros-so - la Talpa 68:67, Viale Šport - Polet 82:78, Lavoratori del Porto - Ferroviario 93:50, Ba-sket Muretto prost.
VRSTNI RED: Bevirosso 10, Agip in Lavoratori del Porto 8, La Talpa in Viale Šport 6, Polet in Virtus Nicola 4, Prosek 2, Ferroviario 0.
PRIHODNJE KOLO: Agip - Viale Šport, Ferroviario - Basket Muretto, Polet - Lavoratori del Porto, La Talpa - Virtus Gel. Nicola, Prosek prost.
Obvestila
ZSSDI, KK ADRIA IN DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV SLOVENIJE - SEKCIJA TRST vabijo na predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 17. TROFEJO ZSSDI, ki bo v Četrtek, 25. t.m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju.
TPK SIRENA
obvešča elane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Miramare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno.
-JADRANJE / 1. SELEKCIJA ZA NASTOP NA SP —i
Ob zmago zaradi prekinitve regate
Bogatčeva vsekakor daleč najboljša med dekleti - Miran Guštin soliden 11.
Prve vsedržavne selekcijske regate za nastop na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu euro-pa, ki bo v prvih dneh avgusta v Arhusu na Danskem, se je v Rapallu udeležilo tudi pet jadralcev TPK Sirena, od teh trije debitanti na tej ravni, najboljšo uvrstitev med njimi pa je dosegla »olimpijka«Arianna Bogateč.
Arianna je pristala na absolutnem četrtem mestu, bila pa je daleč najboljša med dekleti, če vemo, da je drugouvrščena na vrstnem redu predstavnic nežnega spola Tržicanka Calligarisova zasedla šele 14. mesto. Zmagal je domačin Mario Rabbo pred Fabri-ziom Diaschijem iz Rima in Tržačanom iz dmštva SVBG Furiom Benus-sijem. Bogatčeva je pri tem imele v Rapallu tudi veliko smolo. Treba je namreč vedeti, da so dokončali le dve regati, tretjo pa so zaradi slabega vremena razveljavili. Potem, ko je v prvi regati osvojila 2. mesto, v drugi pa 10., je bila Arianna v tretji regati po prvem trikotniku zanesljivo v vodstvu, saj je imela kar eno minuto in 45 sekund prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Tedaj pa je regatno polje zajela prava nevihta (s sunki vetra tudi do 90 km na
Trener Lorenze Bogateč
uro), tako da so tekmovanje nemudoma prekinili in le najbolj spretni so s svojimi močmi prijadrali nazaj v pristan, med temi poleg Bogatčeve od Sirene tudi Miran Guštin, ki je na koncu v konkurenci 78 tekmovalcev in tekmovalk zasedel zelo dobro 11. mesto.
Glede nastopa Arain-ne je treba še povedati, da se teh selekcij udeležuje predvsem zaradi ohranjanja forme, ker njen nastop na Danskem sploh ni vprašljiv. Nastop v Rapallu pa je pokazal, da Arianna tudi po uresničitvi velikega cilja - sodelovanje na olimpijskih igrah v Barceloni - tekmuje z nezmanjšano zagnanostjo in povečano tekmovalno zrelostjo, tako da ji ta Cas menda v Italiji resnično nobena druga tekmo-
valka ni veC kos.
Nevio Sabadin, Andrej Močilnik in Katja Omari so se vsedržavnih selekcij udeležili prvič (Močilnik sploh prvič letos tekmuje v razredu europa), zato so tudi plačali določen davek neizkušenosti in temu primerne so bile njihove uvrstitve, vendar jim bodo nabrane izkušnje prišle še kako prav na naslednjih tekmovanjih.
Čeprav z nekaj poškodovanimi jadrnicami zaradi peripetij v tretji regati, se Sirenina odprava s trenerjem Lorenzom Bo-gatcem na Čelu vrača iz Rapalla zadovoljna.
Selekcij za nastop na SP bo skupno pet. Prihodnja bo že cez dva tedna v Formii, nato pa bodo jadralci tekmovali še v Bariju, Livornu in Riminiju. Konec maja se bodo pričela tudi tekmovanja v okviru XI. cone FIV, kateri pripadata tudi Sirena in Cupa.
Vrstni red v Rapallu
1. Rabbo (Rapallo) 11, 70 točke; 2. Diaschi (Ae-ronautica Rim) 15, 70; 3. Benussi (SVBG Trst) 17, 00; 4. Bogateč (posamezne uvrstitve na 2. in 10. mesto) 19, 00; 11. Guštin (18. in 13.) 43, 00; 54. Sabadin (55. in 50.) 117, 00; 62. Močilnik (61. in 59.) 132, 00; 64. Omari (68. in 61.) 141, 00 (vsi TPK Sirena).
SMUČANJE / ZADNJE KVALIFIKACIJSKE TEKME
Zaradi bolezni tokrat številne odsotnosti
Se sedem naših smučarjev na deželnem finalu
Cicibani Brdine (od leve) Giorgio Pitacco, Erik Piccini in Devan Cecchi)
V soboto je bila na programu zadnja kvalifikacijska tekma za kategorijo pionirjev in sicer superveleslalom v Sappadi. Od slovenskih društev je na tekmovanju sodeloval le Breg, medtem ko je gripa preprečila nastop nekaterim smučarjem iz drugih ekip, na srečo pa se ta odsotnost ni bistveno poznala na končni skupni uvrstitvi, saj so se s točkami, ki so jih osvojili na prejšnjih petih kvalifikacijskih tekmah nekateri že uvrstili v deželni finale, ki je na programu 6., 7. in 8. marca.
Med deklicami je zopet zmagala Irina Germa-ni(S.Club 70) s Časom 78.57. Na deseto mesto se je uvrstila Neda Sancin (Breg) s časom 100.46. Med naraščajniki je zmagal Andrea Marchi (Blue Horse Pn) s časom 70.90. Na 15. mesto se je uvrstil Brežan Danjel Tence s časom 86.13, takoj za njim pa njegov klubski tovariš Prašelj Dimitrij, ki je progo presmučal v času 87.56.
Mladinci so merili svoje moCi v nedeljo na slalomu v Forniju. Slalom se je odvijal v dveh spustih, skupaj s mladinci pa so tekmovali tudi elani. Med ženskami je zmagala Monica VVedam (Lussari) s Časom 86.53. Dobro 8. mesto je zasedla Valentina Suber (Brdina selekcija Indules) s Časom
100.54, ki se je komaj vrnila z državnega prvenstva za meščane v Santa Caterini Valfurvi pri Bor-miu. Med moškimi je zmagal Oskar Pahner (Ci-menti) s Časom 79.60, od naših pa je bil najboljši Kristjan Volpi (Brdina selekcija Indules) s časom 91.17, njegov klubski tovariš Peter Ferluga se je s časom 109.25 uvrstil na 33. mesto, 36. pa je bil član Brdine selekcije Indules Peter Ferfila s časom 117.15.
S superveleslalomom v Sappadi so se zaključila tudi kvalifikacijska tekmovanja, ki so veljala za
uvrstitev na deželni finale. Deželna smučarska zveza je ze objavila končne lestvice z imeni smučarjev, ki bodo nastopili v finalu.
V dokaj hudi konkurenci so se v finale uvrstili pri deklicah članici Brdine, selekcija Indules, Fjona in Karin Mezgec, med naraščajnicami je to uspelo njunima klubskima kolegicama Jasmini Strekelj in Alji Hrvatič, med naraščajniki pa Gabrijelu Talottiju (Brdina, selekcija Indules) in elanoma SD Breg Dimitriju Prašlju in Danijelu Ten-ceju. (E.M.)
Zimske športne igre preložene
To nedeljo bi morale biti na Zoncolanu Zimske športne igre v organizaciji SPDT. Toda slabe snežne razmere so organizatorje prisilile, da smučarsko prvenstvo preložijo. Na sreCo so dobili rezervno prizorišče na smučiščih v Trbižu, tekmovanje pa bo v nedeljo, 7. marca.
NOGOMET / NAJMLAJŠI
MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI
Na Goriškem gripa določala postave ekip
Bor in Kontovel osvojila novi točki Cicibona na robu presenečenja
Največ točk sta dosegla Hmeljak (37) in Bajc (34) - Polom Doma (-31)
Kot je že skoraj običaj, tudi tretje kolo povratnega dela prvenstva ni prineslo večjih presenečenj. Vsa boljša moštva so zmagala, z izjemo tretjeuvrščene Isontine, ki svoje tekme s Pierisom ni odigrala. Več kot polovica igralcev moštva iz Pierisa je namreč zbolelo za gripo, kar je Nogometna zveza upoštevala in bodo to tekmo igrali kasneje. Gripa je zdesetkala marsikatero moštvo, tako smo izvedeli, da je v soboto vodilna Mossa z veliko težavo zbrala enajst igralcev, da je lahko sploh odigrala tekmo. To se vidi tudi po končnem rezultatu, saj je proti skromnemu Sta-ranzanu uspela komajda zmagati.
V soboto, 27.2. bo Mladost sprejela v goste tržaško moštvo S. Sergia, ki na lestvici precej zaostaja, vendar velja za neugodnega nasprotnika. V prvem delu prvenstva so Kraševci sicer slavili s 3:0, toda odpor domačinov so strli šele v zadnjih minutah tekme.
Rezultati 3. kola povratnega dela: S. Sergio - Opi-cina 0:7, Corno - Mladost 0:2, Lucinico - S. Marco 3:1, Pro Romans - Monfalcone 1:2, Romana - Aris 1:5, Sanrocchese - Gradese 1:7, Mossa - Staranzano 3:1, Isontina - Pieris (neodigrano).
Vrstni red: Mossa 34, Mladost 33, Opicina 31, Isontina 29, Monfalcone 23, Gradese in Aris 18, Corno 16, Lucinico in San Sergio 15, Pieris in Pro Romans 14, S. Marco 12, Staranzano 7, Sanrocchese 4, Romana 1. (Vili Prinčič)
NA TRŽAŠKEM
Inter 1904 - Kontovel 71:73 (37:40)
KONTOVEL: Ban (0:2), Križman 1 (1:2), Milič, Cingerla, Kralj 7 (2:4), Hmeljak 37 (7:14), Daneu 6, Vodopivec 11 (0:1), Turk 11 (1:6), trener Fru-lan.
PM:	13:29. PON:
Hmeljak (35), Vodopivec (35). 3T: Vodopivec 1, Kralj 1.
Po dokaj dopadljivi in izenačeni tekmi je Konto-velu uspelo v gosteh tesno, toda zasluženo premagati Inter 1904, čeprav je Kontovel nastopil brez obolelih Guliča in Černeta.
Kontovelci so bili stalno v vodstvu, njihova prednost pa je bila malenkostna. Pri gostiteljih je namreč zelo dobro igral
HOJA NA 50 KM / IZBIRNO TEKMOVANJE
Lep uspeh Ruzzieija
V nedeljo je bilo v kraju Alife blizu Caserte državno absolutno prvenstvo v hoji na 50 km. Tekmovanja so se udeležili vsi najboljši italijanski specialisti, med katerimi je bil tudi zamejski veteran Fabio Ruzzier, ki tekmuje za rimski klub Centro La-zio.
Kljub mrazu, -3 stopinje, se je zgodaj zjutraj predstavilo na startu 41 tekmovalcev, kar je svojevrsten rekord za to razdaljo. Tako množično udeležbo je treba pripi-satidejstvu, da je tekmovanje veljalo tudi kot se-
lekcija za nastop v državni reprezentanci, ki bo konec aprila nastopila na svetovnem pokalu v hoji v Mehiki.
To je pripomoglo, da so bili vsi atleti odlično pripravljeni, kar je pomenilo seveda visok tehnični nivo in za našega atleta, ki je bil med vsemi najstarejši, še manjše možnosti za dobro uvrstitev.
Toda Ruzzier je v nedeljo pripravil izredno prijetno presenečenje in dosegel tehnično svoj najboljši rezultat v karieri. Kljub svojim 40. letom je z osebnim rekor-
dom 4.6’38“ zasedel 11. mesto in pustil za sabo vrsto reprezentantov z Mattiolijem na čelu. Ob tem velja omeniti tudi izreden finiš v zadnjih 10 km, ko je bil najhitrejši med vsemi in je prehitel kar 5 atletov in samo za 6 sekund zgrešil uvrstitev med deseterico.
Vsekakor lahko trdimo, da je bila to njegova najboljša tekma doslej. Zmagal je kot rečeno policist De Gaetano s časom 3.51’54“ pred finan-carjema Quiriconijem (3.55’14“) in Pennoc-chiom (3.55’57“).
Cicibonaši so se vdali šele v zadnji minuti (foto Ferrari)
Martucci, ki je večkrat bil za naše košarkarje nerešljiva uganka. Pri Kon-tovelu pa je tokrat odlično igral Marko Hmeljak, ki je bil s 37 točkami tudi najboljši strelec srečanja, izkazal pa se je tudi v obrambi, kjer je imel več skokov.
Bor Radenska - Ricrea-tori 90:79 (45:39)
BOR: Simonič 24 (1:2), Vidali 6 (0:1), Debeljuh 18 (1:2), Verri, Cupin 7 (1:2), Bandi, Porporatti 10 (2:4), Palmisano, Giaco-mini 2, Grbec 21; trener Martini.
PM: 5/11. SON: 16. 3T: Simonič 1, Debeljuh 1, Grbec 1.
V samih treh dneh sta se ekipi Bora in Ricreato-rija dvakrat srečali in tako v kadetskem prvenstvu kot pri mladincih so bili Martinijevi fantje prepričljivo boljši. Simonič, Debeljuh in Grbec so z lahkoto premagovali consko in mož moža obrambo Ricreatorija, pod košema pa se je ob odsotnosti Samca dobro obnesel Alan Porporatti. Po izenačenem prvem polčasu so belozeleni povišali prednost na deset točk, kasneje pa tudi na 20 (88:69). Gostje so prav v zadnjih minutah znižali zaostanek na 11 točk s tremi zaporednimi trojkami, zmaga pa je bila že dalj časa na varnem.
Libertas - Cicibona Radenska 78:73 (39:32)
CICIBONA: Punis 20 (6:16), Rudež, Križ-mančič 2 (0:4), Barini 9 (4:10), Umer 3 (1:2), E. Bajc 5 (3:4), Korošic, I. Bajc 34 (12:18); trener Jogan.
PM: 26/54. SON: 25. PON: Rudež (30), Barini
(36), KrižmanCič (40). 3T: Punis 2, Barini 1.
Cicibonaši so tokrat zapravili edinstveno priložnost za veliko presenečenje, saj so še minuto in pol pred koncem vodili kar s štirimi točkami prednosti, žal pa sta neizkušenost in nekaj srečnih zaključkov domače postave v hipu obrnili rezultat in belozeleni so se morali zadovoljiti s tesnim in častnim porazom.
Takoj lahko navedemo, da sta močno vplivali na potek tekme novi neopravičeni odsotnosti Filipčiča in Škabarja, ki sta se rajši udeležila pustovanja kot tekme. Odsotnosti sta se prekomerno občutili, saj so naši imeli precej težav z osebnimi napakami in manjkale so ustrezne menjave. Ob tem pa so cicibonaši zapravili zmago zaradi prekomerno visokega števila zgrešenih prostih metov (kar 28!), mnogih tudi v kombinaciji 1+1, kar pomeni, da bi z bolj natančnim metom gotovo osvojili drugi par točk.
Tekma je bila dokaj izenačena, naši pa so se pošteno borili od začetka do konca. V zadnjem delu tekme so najprej nadoknadili zaostanek treh točk, zatem pa še povedli na 64:60 in 68:64. Domačini so bili že panični, a sta se jim posrečila dva zaporedna meta za tri točke, kar je strlo vsak odpor Cicibonašev.(VJ)
NA GORIŠKEM
Aiello - Dom Simek 85:54 (40:18)
DOM: Silič 16, Covi 12, Spacal 7, Primožič 11, Domeniš 6; trener Miani.
Zaradi šolskih obvez-
nosti in bolezni so do-movci spet nastopili s samo petimi igralci, ki pa so, kljub visokemu porazu, vsaj v drugem polčasu povsem zadovoljili.
V	prvem delu tekme so domovci zelo slabo igrali, predvsem v napadu, saj so bili zelo netočni pri metu na koš in so v prvih 20 minutah dosegli le borih 18 točk.
V	drugem polčasu pa so naši košarkarji bili kot
prerojeni: igrali so požrtvovalno, zagrizeno in samozavestno. V tem delu srečanja so bili domovci skoraj enakovredni gostiteljem, saj je bil izid drugega polčasa 45:36 za domačine. Čeprav so v obrambi igrali zelo zagrizeno, pa do konca srečanja nihče ni zapustil igrišča zaradi petih osebnih napak. Med posamezniki je bil najuspešnejši Covi.
ŠPORT
Sreda, 24. februarja 1993
ZASLEDOVALNI TEK ŽENSK / RAZBURLJIV FINIS
Belmondo 1.
Takoj zo Italijanko Rusinji Lazutina in Jegorova, za las ob kolajno pa je bila Manuela Di Centa
Iz Faluna Jasna Milinkovic
V razburljivem finišu je Belmondova za 3 desetinke sekunde prehitela Lazutina (AP)
sekunde: »Vse smo tekle zelo dobro, izjemno hitro, zmagala pa je lahko samo ena.« TretjeuvršCena Ljubov Jegorova je hranila moči za končnico, vendar so ji vseeno pošle že prej. »Pri zasledovalnem teku ni samo pomembna moc v nogah, temveč tudi moC v glavi, pa tudi vremenske razmere morajo biti enake za vse,« je menila 26-letna LeningrajCanka.
Edina slovenska tekačica, Nataša Lačen je pristala na 57. mestu. »Že na prvem vzponu sem
začutila bolečine v nogah in nisem mogla teci hitreje. Najbrž se me je lotila lažja utrujenost. Sedaj imam tri dni Časa, da se dodobra spočijem, Upam, da bom na 30 km dosegla najboljšo uvrstitev,« je po tekmi povedala tekmovalka iz Črne na Koroškem.
Rezultati - ženske - zasledovalni tek (5 km klasika in 10 km prosto): 1. Belmondo (Ita) 40:19, 0,
2.	Lazutina (Rus) 40:19,
3,	3. Jegorova (Rus) 40:19, 6, 4. Di Centa (Ita) 40:20,
4,	5. Neumannova
(Češka), 6. Valbe (Rus) 41:17, 0, 7. Gavriljuk (Rus) 41:21, 4, 8. Moen (Nor) 41:21, 8, 9. Rolig (Fin) 41:30, 0, 10. VVestin (Sve) 41:46, 5, 11. Dyben-dahl (Nor) 41:57, 1 12. Taranenko (Ukr) 41:57, 5,
13.	Nilsen (Nor) 41:57, 8,
14.	Paluzzi (Ita) 41:58, 0,
15.	Mažita (Fin) 42:09, 3..., 29. Vanzetta (Ita) 42:50, 0, 46. Mainhart (Av) 44:47, 8, 54. Pfliiger (Av) 45:54, 2, 57. LaCen (Slo) 46:48, 9 - uvrščenih 68 tekmovalk.
. FALUN - Stefania Belmondo, samo 156 cm visoka in 45 kg težka tekačica, je v zasledovalnem teku na 5 km v klasičnem (v nedeljo) in 10 km v prostem slogu v zelo napeti končnici premagala vse tekmice. Drugo mesto je osvojila Rusinja Larisa Lazutina, tretje pa njena rojakinja Ljubov Jegorova. Štiriindvajsetletna tekmovalka iz vasice Pietroporcia s 160 prebivalci v Piemontu je upravičila pričakovanja v italijanskem taboru. Njena drsalna tehnika je efektivna in hitra, ki ji niso bile kos niti izvrstno pripravljene ruske tekačice.
Olimpijska zmagovalka na 30 km pa je imela pred kratkim velike težave z zdravjem. Tri tedne pred začetkom svetovnega prvenstva so ji operirali oba modrostna zoba, kar pa očitno ni preveč škodilo njeni jekleni pripravljenosti. »Pred Startom nisem mi-
slila na zmago, vendar sem skušala teci do zadnjih atomov moči. Imela sem zelo hitre smuCi. Seveda sem ob zlati kolajni presrečna,« je dejala svetovna prvakinja, ki sedaj že ima dve posamični zlati, eno srebrno in eno bronasto odličje z najvecjih tekmovanj.
Veliko si obeta tudi v tekmovanju Štafet in teku na 30 km, po končani sezoni pa bo znova morala k zdravniku. Letošnjo zimo je namreč imela težave s palcema na nogi, kar jo ovira v klasičnem slogu. Uspeh Belmondove je dopolnila Furlanka Manuela Di Centa, ki je zasedla 4. mesto, v včerajšnjem teku pa je bila sploh najhitrejša.
Zadovoljna je bila tudi svetovna prvakinja na 5 km v klasičnem slogu Larisa Lazutina, tokrat dobitnica srebrne kolajne, najžlahtnejša pa ji je ušla za samo tri desetinke
Medalje po osmih odločitvah
Norveška
Rusija
Italija
Japonska
Finska
Kazahstan
Češka
Avstrija
S K/ [HAMP/O/JSH/PS
NOGOMET / DREVI PROTI PORTUGALSKI
Zaskrbljenost azzurrov pred tekmo v Oportu
Nogometna javnost v Italiji bi Sacchiju težko odpustila poraz - Selektor spet menjal postavo
NOGOMET NA TUJEM
Začetek povratnega dela v bundesligi brez presenečenj
V Španiji La Coruna vse boljša
Costacurta (levo) In Maldlnl ob prihodu v Oporfo
OPORTO - Za Arriga Sacchija se začenja najdaljši dan, odkar je bil postavljen za selektorja italijanske nogometne reprezentance. Danes zvečer, s pričetkom ob 21.30, bodo namreč az-zurri v kvalifikacijski tekmi proti Portugalski (sodil bo Šved Karlsson) postavili na tehtnico dober del svojih možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo v ZDA. Ozračje okrog reprezentance je dokaj napeto. V dosedanjih treh tekmah 1. skupine so Italijani najprej doma le za las remizirali proti Švici 2:2, na Škotskem so igrali brez golov, Malto pa so v gosteh premagali le z 2:1. Toda Sacchiju ne očitajo samo to, da je dosegel poprečne rezultate. Bega jih njegov slog dela, odprta ostaja konfrontacija med pristaši conske in klasične igre, veliko skepse je okrog njegovih izbir. Potem, ko šo domala vsi njegovi predhodniki ostajali zvesti svojim izhodiščnim zamislim, Sacchi iz tekme v tekmo menja postavo, v reprezentanco vabi debitante in jih tudi brž pošilja na igrišče. Za togi italijanski nogometni svet je pomenila šok tudi objava začetne postave za dre-višnjo tekmo. Tako bo v vlogi libera diskvalificiranega Baresija zamenjal v reprezentanci večkrat nezanesljivi Costacurta, injekcijo izkušenosti pa naj bi prispevala veterana Vierchovod in Tas-sotti, ki je v reprezentančnem dresu debitiral pri 33 letih. V zvezni vrsti pa se je Sacchi od-
ločil za »zeleni val«, saj bi Albertini in Dino Bag-gio po starosti skoraj sodila v moštvo »mladih«, Fuser pa je Cisti novinec. Zdi se, da je še najmanj sporna prav napadalna trojka Casiraghi, R. Bag-gio in Signori, pa Čeprav Casiraghi pri Juventusu igra bolj malo.
Kakorkoli že, azzurri pričakujejo tekmo proti mladi in ambiciozni vrsti Portugalske, ki je s trenerjem Queirozom v prejšnjih letih dvakrat zapored osvojila naslov svetovnega mladinskega prvaka, lahko pa računa tudi na doprinos asa Fu-treja, s precejšnjo zaskrbljenostjo. Sacchi dobro ve, da je vse odvisno od rezultata. Toda, zakaj pravzaprav toliko nezaupanja v lastne možnosti? Sacchi, ki je z Milanom osvojil vse, kar se osvoji-
ti da, pravi, da italijanski nogomet dušijo trije faktorji: koncentracija najboljših v dveh, treh klubih in posledična izključitev mnogih iz moštva zaradi prevelike konkurence (najbolj eklatanten je primer Era-nia, ki pri Milanu samo še sedi na klopi za menjave), naval tujcev, ki jemljejo mesta mladim in pretiran ritem igranja, saj veliki klubi zaradi večjega iztržka igrajo poleg prvenstvenih še mnogo prijateljskih tekem, zato pa igralci po mnenju selektorja reprezentance premalo trenirajo.
VRSTNI RED 1. SKUPINE (v oklepaju število odigrani tekem): Švica (4) 7, Italija (3) in Škotska (4) 4, Portugalska (2) 3, Malta (4) in Estonija (2)1.
Dimitrij Križman
BERLIN - Po dvomesečni prekinitvi so na igrišča spet stopili v nemški bundesligi. Večjih novosti v prvem kolu povratnega dela ni bilo, saj so prve štiri ekipe zmagale, druge pa nadaljujejo s spremenljivo igro in jih res ne morejo ogroziti. Vodilni Bayern, VVerder Bremen in Eintracht so zanesljivo pometli s svojimi nasprotniki. NajveC težav je imela četrta sila prvenstva, ki pa se je okrepila s Sammerjem, Borussia Dortmund. »Rumeno-Cmi« so Sele v zadnjih minutah strli odpor zadnjeuvršCenega Bochuma. Od ostalih tekem velja še omeniti visoko zmago Kaiserslautema v Kol-nu.
VRSTNI RED: Bayern 27, Eintratcht 26, VVerder 25, Borussia Dortmund 23.
V Španiji je La Coruna poskrbela za novo zmago, tako da pridevnikov za opisovanje zmagovite poti tega novinca že zmanjkuje. Deportivo je doma dejansko zbrisal z igrišča Real Sociedad. Končni izid 5:1 potrjuje dobro formo, s katero se pa ne more ponašati Barcelona. Stojckov in tovariši so le s težavo zmagali v gosteh pri pepelki Urgosu. Katalonci so zlasti pogrešali Nizozemca Koemana, ki mora presedeti prepoved igranja za štiri kola, potem ko je prejšnji teden krepko ozmerjal sodnika. Real Madrid je gostoval v Albaceteju, kjer je še lani treniral sedanji »mister« Madridcanov Benito Floro. »Beli« se niso usmili in zadali Albaceteju hud poraz (3:0). Pri Sevilli se te dni ukvarjajo z Maradoninimi težavami. Kamen spotike so že spet nastopi argentinskega asa v reprezentanci, ki slabo vplivajo na storilnost Diega v klubskem dresu. Resnici na ljubo moramo poudariti, da je pravica povsem na strani Maradone.
VRSTNI RED: Deportivo La Coruna 36 Real Madrid 34, Barcelona 32 (tekma manj).
Same zmage in seveda odgovarjajoči porazi so kar precej spremenile vrstni red v Angliji. Pri vrhu je sicer stanje nespremenjeno, saj so Aston Villa, Manchester United in Norvvich zmagali in to še z istim izodom 2:1 povrh. V vazni tekmi, ki je odločala o mestu za omenjeno trojico, je Queens Park Rangers premagal Coventryja s klasičnim 2:0. Lepo nedeljo pa so preživeli tudi navijači Tottenhama. V Londonu so na-meC domači zdaj že gotovo bivšemu prvaku Leedsu nasuli štiri gole.
VRSTNI RED: Aston Villa 56, Manchester United 54 (tekma manj), Norvvich 51 (dve tekmi manj).
Kar precej razgibano je bilo tokrat tudi v Franciji. 01ympique je zmagal, Monaco pa proti četrtouvršče-nemu Nantesu potegnil krajši konec. Edini zadetek »big matcha« tega kola je za Nantes dal Hrvat Zoran Vulič, eden najboljših igralcev francoskega prvenstva sploh. Pred Četrtkovim menda odločilnim srečanjem med Monacom in 01ympiqueom je lestvica naslednja: 01impique 37, Monaco in PSG 35, Nantes 34.
SMUČARSKI SKOKI
Norvežani tudi ekipno
Slovenski reprezentanci načrtovano sedmo mesto
FALUN - Norveški skakalci so včeraj na stadionu Lgunet znova dokazali, da so najboljši. V moštvenem tekmovanju so Bjorn Myr-bakken, Helge Bren-dreyn, Oyvind Berg in Espen Bredesen, svetovni prvak med posamezniki, z veliko prednostjo zmagali pred združeno reprezentanco Češke in Slovaške ter Avstrijo. Zastavljeni cilj so uresničili tudi slovenski skakalci, ki so zasedli sedmo mesto. Samo Gostiša si je med vsemi najbolj želel, da bi včeraj bila Sele nedelja in tekmovanje posameznikov in ne ekipno. Logatcan je v prvem poskusu skočil 112 metrov, isto daljavo je dosegel samo še Espen Bredesen, ki so mu sodniki prisodili tri točke veC za slog, naš dvajsetletnik pa je bil na drugem mestu.
»S svojim nastopom sem zadovoljen, samo naj še kolegi skočijo podobno, Gostiša seveda še bolje, pa bomo kar dobro uvrščeni. Vesel sem, da sem lahko prišel na svetovno prvenstvo in upam, da bom lahko pokazal vse, kar znam, na mali skakalnici, ki mi bolj ustreza,« je v izteku velike skakalnice pripovedoval Robi Meglic, potem ko je opravil svoj drugi poskus in nestrpno pričakoval nastope reprezentančnih kolegov.
»Moji skoki niso taki, kot bi si tudi sam najbolj želel. Koleno mi še zmeraj oteka, predvsem ob obsežnejših kondicijskih treningih. Češki zdravnik mi ga je punk-tiral vendar ni bilo v njem nic vode. Dobil sem injekcijo in mazilo, ki mi greje koleno, ter elastično nogavico,« je menil Matjaž Zupan, ki je bil tokrat najslabši moz v našem moštvu. Gostiša je dobro ujel tudi drugi skok, doskočil je pri 110 metrih, kar je naši reprezentanci zagotovilo sedmo mesto, med posamezniki pa je ostal na dugem mestu za Bredesenom in pred Cehom Jaroslavom Sakalo, ki se mu je v drugi seriji posrečil najdaljši skok dneva, dolg 117 metrov. »V drugo bi lahko iztržil še več, vendar sem bil vseeno zadovoljen, Tekmovalne razmere so bile za vse enake, naš dosežek pa je glede na okrnjenost ekipe soliden,« je razpredal misli Samo Gostiša, ki pa mu je odličen nastop vlil veliko moči za tek-
movanje na srednji skakalnici, ki mu je se bolj všeč.
»Sedmo mesto je za moštvo, ki je nastopilo danes, dober dosežek,« je moštveno tekmovanje ocenil trener naših Luka Koprivšek.
Rezultati- velika skakalnica - ekipno: 1. Norveška 921, 5 - Myr-bakken 212, 1 (107, 112); Bredryen 205, 2 (110, 108); Berg 177, 7 (102, 101); Bredesen 226, 5 (112, 113); 2. Češka in Slovaška 772,1 - Svagerko 174, 9 (99, 102); Jež 190, 7 (100.5, 107.5); Parma 190, 2 (102.5, 105.5); Šakala 216, 3 (105, 117); 3. Avstrija 745, 4 - Vettori 182, 9 (100, 103.5); Kut-tin 180, 0 (97.5, 105): Homgacher 181, 0 (103, 102); Goldberger 201, 5 (105, 107.5); 4. Francija 724, 2; 5. Japonska 716, 0; 6. Finska 702, 7; 7. Slovenija 671, 0 - Meglic 168, 8 (97.5, 99.5); Kladnik 145, 6 (92, 94.5); Zupan 139, 3 (92, 92.5); Gotiša 217, 3 (112, 110): 8. Švica 652, 9; 9. Švedska 647, 9; 10. Italija 644, 9; 11. Nemčija 632, 2; 12. Kazahstan 528, 6; 13. Rusija 430, 7; 14. Ukrajina 302, 4.
Tudi pri tekačih
bo razburljivo
FALUN - Danes se gledalcem na tekaškem Stadionu v Lugnetu obeta prav tako razburljiv zasledovalni tek kot je bil včerajšnji zenski. Prvi štirje tekmovalci Stu-re Sivertsen, Vladimir Smirnov, Vegard Ul-vang, Bjorn Dahlie bodo štartali v razmaku 8,7 sekunde, Jochen Behle zaostaja po 10 km v klasičnem slogu za 19 sekund, tri skeunde za njim je zelo nevarni Italijan Silvio Fauner, v boj za odličja pa bi utegnil poseči tudi Šved Torgny Mogren, ki zaostaja za 37, 5 sekunde. Sivertsen ni prevelik optimist in bi bil zadovojen s šeštim mestom, medtem ko Ul-vang ne misli tako. »Vsi štirje se bomo morali držati skupaj in ne smemo dovoliti, da bi kdo zaostal. V tem primeru nas lahko dohitita se Fauner in Mogren, ki sta izvrstna v drsalni tehniki, in pot do kolajne bi bila še težja,« je dejal Ulvang. Po uspeju Stefa-nie Belmondo v italijanskem taboru upajo, da bo podoben podvig uspel tudi Faunerju, domači gledalci pa bi na stopničkah za zmagovalce sedmi tekmovalni dan konCno radi videli tudi švedskega tekača.
NOVICE
Nick Faido prepričljivo vodi
LONDON - Trenutna lestvica najboljših igralcev golfa na svetu: 1. Nick Faido (VB) 24, 73 točke v povprečju; 2. Fred Couples (ZDA) 16, 27; 3. lan VVoosnam (VB) 12, 89; 4. Bemhard Langer (Nem) 12, 73; 5. Jose Maria Olazabal (Spa) 12, 39; 6. Nick Priče (Zim) 12, 37; 7. Greg Norman (Aus) 12, 22; 8. Davis Love 111. (ZDA) 11, 88; 9. Tom Kite (ZDA) 11, 52 in 10. John Cook (ZDA) 10, 69 točke. (Reuter)
Najboljši so Nemci
OBERHOF - V Nemčiji je bilo tekmovanje smučarjev tekačev za alpski pokal, na katerem je nastopilo 115 tekmovalcev iz 9 držav. Slovenski tekači Kerštajn, Dolenc in Globočnik so v štafetnem teku v klasični tehniki zasedb zelo dobro 4. mesto. Med posamezniki pa je točko v tem tekmovanju osvojil Igor Bašelj, ki je bil 15.
Bašelj, Vidovič, Torkar, Mali in Soklič bodo skupaj z Dolenčevo in MohoriCevo v začetku prihodnjega tedna nastopih na mladinskem svetovnem prvenstvu v Harakovu (Češka). Naslednje tekmovanje za alpski pokal bo na Rogfr.
Rezultati - ženske (5km): 1. Apel (Nem) 15:07, 7... 25. Grašič 17:09, 8, 27. Mohorič 17:21, 5, 28. Dolenc (vse Slo) 18:03, 8; - mladinci (10km): 1. Klum-pavel (Češka) 29:02, 9 ... 15. Bašelj 31:35, 6,18. Vidovič 31:55, 6, 19. Torkar 32:03, 9, 21. Mali (vsi Slo) 32:04, 8; - Člani: 1. Bellman (Nem) 41:42, 7... 21. Kerštajn 44:43, 0, 29. Globočnik 45:19, 7, 37. Dolenc 46:05, 9, 40: Trstenjak (vsi Slo) 46:54, 3;
- štafeta, elani (3xl0km): 1. Nemčija 11.34:11, 2 ... 4. Slovenija I (Kerštajn, Dolenc, Globočnik) 1.37:54, 8, 14. Slovenija II (Bašelj, Vidovič, Mah) 1.47:18, 3; - ženske (3x5km): 1. Nemčija I 53:54, 1 ... 6. Slovenija (Grašič, Dolenc, Mohorič) 1.00:24, 0.
Jadran Koteks že drugič prvak Evrope
SPLIT- V drugi, povratni, finalni tekmi v pokalu evropskih prvakov v vaterpolu je splitski Jadran Koteks premagal Mladost Avtohrvatsko iz Zagreba s 6:4 (1:0, 1:2, 2:0, 1:2, podaljšek 1:0, 0:0). V prvi tekmi v glavnem mestu Hrvaške so Zagrebčani zmagah s 7:8. Odlični vaterpolisti iz Dalmacije so tako že drugič zapored osvojili naslov evropskih prvakov in se bodo v superfinalu pometih z zmagovalcem v pokalu pokalnih prvakov, italijansko ekipo Pescara, v kateri igra tudi hrvaški reprezentant Deni Lušič. Prvo tekmo bo Jadran Koteks igral že v torek, 2. marca v Splitu ali Zagrebu, povratna tekma pa bo teden dni kasneje v Pescari.
Shorl- Kasparov v Manchestru
LONDON - S sedeža mednarodne šahovske zveze v Švici so sporocih, da bo težko pričakovani dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka potekal v britanskem Manchestru. Za laskavi naslov se bosta pomerila slovita šahovska genija, Gari Kasparov iz Azerbajdžana in Anglež Nigel Short. (Reuter)
Bernard Tapie ostaja »boss«
PARIZ - Francoski minister za urbanizem in hkrati razvpiti predsednik ter večinski lastnik francoskega nogometnega prvoligaškega kluba 01ympique iz Marseilla, Bernard Tapie, je na predlog odvetnikov iz Marseilla, da naj zapusti svoje mesto v klubu, dejal, da to sploh ne pride v poštev. V poročilu za vladno ministrstvo so se odvetniki iz tega francoskega mesta »ukvarjali« tudi z denarnim poslovanjem prvoligaša iz Marseilla. Tapie je v svojem slogu odgovoril, da so odvetniki proti njemu zaradi njegove kandidature na lokalnih volitvah, ki bodo prihodnji mesec in na katerih se bo za mesto v parlamentu potegoval tudi bivši lastnik Adida-sa.
»Šport ni komercialna zadeva. Zato je napaka, ko nekateri pravijo, da sta funkciji ministra in predsednika kluba nezdružljivi. Vedno sem pripravljen odgovarjati ljudem iz kluba in če bodo oni odločili, da moram oditi, potem bom klub zapustil že naslednji dan. Utrujen sem in razočaran,« je v pogovoru za državni radio dejal »ultramilijarder« Bernard Tapie. (Reuter)
De Wolf se je poškodoval
LONDON - Branilec nizozemskega prvoligaša Fayenoorda, 30-letni De Wolf, je po včerajšnjem skupnem kosilu zapustil svojo reprezentanco, ki se bo pokrajših pripravah danes v Utrechtu (ob 20.15) v kvalifikacijski tekmi za SP v nogometu pomerila s Turčijo. De Wolf se je med najboljše nogometaše Nizozemske vrnil po petletnem predahu, vCeraj pa se je na treningu ponovno poškodoval. Selektor Nizozemske Advocaat je za poškodovanega igralca takoj našel zamenjavo, in sicer nogometaša domačega kluba FC, Utrechta Johana de Kocka.
_________KOŠARKA / PRIMORSKA ČLANSKA LIGA_______
Drevi Kraški zidar - Italmonfalcone
Tekma bo ob 20. uri v sežanski športni dvorani - Sežanci imajo več možnosti za zmago
Primorska košarkarska liga se bo nadaljevala s srečanjem 10. kola med Kraškim zidarjem in Ital-monfalconom. Tekma bo drevi v sežanski športni dvorani ob 20. uri.
Kraški zidar vodi skupno z Jadranom TKB (ta ima tekmo veC) na lestvici, saj je doslej doživel le en poraz, proti Iskri iz Nove Gorice. Tržiški košarkarji so v tej ligi na sredini lestvice, tako da bi morali biti danes v Sežani favoriti domači košarkarji. Italmonfalcone, ki nastopa v tretji italijanski ligi in je s 30 točkami trenutno na dru-
gem mestu, je v prvem delu Primorske lige v Tržiču izgubil s Sežanci le po podaljšku, in to z dvema točkama razlike (102:104).
V tem kolu so že odigrali tekmo med Servola-no Latte Carso in Konto-velom, zmagali pa so škedenjski košarkarji le z dvema točkama razlike (81:79).
Srečanje med Borom Radenska in Jadranom TKB so odložili na poznejši datum.
IZIDI POVRATNEGA DELA: 8. KOLO: Kraški zidar - Bor Radenska 85:78, Servolana - Ital-
monfalcone 67:105, Iskra - Jadran TKB 71:98. 9. KOLO: Jadran TKB - Servolana 100:65. 10. KOLO: Servolana - Kontovel 81:79.
VRSTNI RED: Kraški zidar Sežana in Jadran TKB Trst 12, Latte Carso Servolana Trst 10, Iskra Nova Gorica in Italmonfalcone Tržič 8, Kontovel 2, Bor Radenska Trst 0.
PRIHODNJE TEKME: 11. KOLO: Iskra - Kraški zidar (11.3. ob 19.30 v Novi Gorici), Kontovel -Bor Radenska (10.3. ob 20.30 v Brišnikih), Jadran TKB - Italmonfalcone (10.03. ob 21.00 v Trstu).
12. KOLO: Kraški zidar -Jadran TKB (23.3 ob
20.00	v Sežani), Italmonfalcone - Kontovel (23.3. ob 19.00 v Tržiču), Latte Carso - Iskra (3.3. ob
21.00	v Trstu). 13. KOLO: Latte Carso - Kraški zidar (17.3. ob 21.00 v Trstu), Iskra - Bor Radenska (8.4. ob 19.30 v Novi Gorici), Kontovel - Jadran TKB (30.3. ob 19.30 v BrišCikih). 14. KOLO: Kraški zidar - Kontovel (14.4. ob 20.00 v Sežani), Bor Radenska - Latte Carso (23.3. ob 21.00 v Trstu), Italmonfalcone -Iskra (13.4. ob 19.00 v TržiCu).

KNJIGE / VEEE ORGANIZIRALO SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU
Kar tri nove knjige prof. Fedoie Feriuga
Njena dela predstavil prof. Tomasovič iz Zagreba
Prejšnji Četrtek je Slavistično društvo v Trstu spet organiziralo zanimiv veCer. V Gregorčičevi dvorani je profesor komparativne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu Mirko Toma-soviC predstavil tri znanstvena dela (dve monografiji o PalmotiCu, eno pa o Anteju TresiC-Pa-vieiču) kroatistke Fedore F erluga-Petronio.
Mag. Majda KauCiC Baša je v uvodnem nagovoru spregovorila o dosedanjem delu Fedore-Ferluga Petronio, profesorice srbohrvaškega (oz. srbskega in hrvaškega) jezika ter književnosti na Univerzi v Vidmu. Povedala je, da »njena strokovna bibliografija obsega kar 40 naslovov. Njen strokovni repertoar sega od klasične do slovanske filologije, slovenistike in srbohrvati-stike. VeCji del njenih slavističnih del je s področja imenoslovja in etimologije, v njih obravnava imena za cerkvene praznike v slovenskih jezikih in etimološko analizira imena za cerkveno hierarhijo v slovenščini in srbščini oz. hrvaščini. Predmet njenih slovenističnih razprav pa je literatura (Trinko, Gradnik, Kette, Murn, Stritar). V samostojni knjižni obliki je objavila šest znanstvenih del«. Predsednica SD je nato poudarila izjemno znanstveno plodnost prof. Ferlugo-ve, saj je v zadnjih dveh letih izdala kar tri monografije, in to: Fonti greco-latine nel teatro di Junije PalmotiC, Fonti italiane e slave nel teatro di Junije PalmotiC ter Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pa-vicič. Njeno delo pa hkrati pomeni »tudi uspeh slavistike, ki jo razvijamo Slovenci v Italiji«.
Slavistični veCer je bil torej posvečen dvema dalmatinskima avtorjema, ki ju veže temeljito poznavanje sosednjih kultur, predvsem klasične in italijanske, kar pa predstavlja že tradicionalno književno os, okrog katere se vrti dalmatinsko književno življenje v domala vseh svojih obdobjih.
In kaj je o delih prof. Ferlugove povedal ugledni zagrebški komparativist Mirko Tomasovič, ki s posebnim zanimanjem spremlja hrvaško književnost na tujih tleh?
Najprej se je razgovoril o monografijah Ferlugove o Juniju PalmotiCu (1607 - 1657), ki velja za najplodnejšega dubrovniškega dramatika 17.
Jelinčičevo knjigo Biseri pod snegom bodo predstavili tudi v Ljubljani
Novo krtjigoDušana Jelinčiča Biseri pod snegom bodo jutri predstavili tudi v Ljubljani, in sicer v Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12) z začetkom obli. uri. Knjigo bo predstavil pisatelj Jani Virk, navzoč pa bo urednik knjižne zbirke Domače in tuje gore pri založbi Obzorja iz Maribora Franc Vogelnik. Odlomke iz knjige bo umetniško prikazala igralka Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sardoč.
Ivanka Hergold
Prof. Ferlugova, prof. Tomasovič in Majda Kavčič na predstavitvi v Slavističnem društvu (foto Ferrari)
stoletja. V štirinajstih ohranjenih dramah in prizorih se PalmotiC vsebinsko tesno naslanja na grške, latinske in italijanske pisce (npr. Apolonija z Rodosa, Ovida, Vergila, Tassa in Ario-sta) in jih prireja za odrsko uprizoritev. Bil je namreč pravi gledališki človek, saj je osebno spremljal dogajanje v dubrovniškem gledališču, ne pa samo pisal zanj. Srečanje z jezuitom in dramatikom Bartulom KašiCem je tako vplivalo nanj, da je v svoje drame in uprizoritve uvedel nekatere baroCne elemente, s katerimi si je še v večji meri pridobil naklonjenost občinstva.
Mirko Tomasovič je k delu Ferlugove pristopil zelo znanstveno. Povedal je, da so to monografije klasičnega tipa z uvodom, jedrom in zaključkom in da so njene analize »subtilno inovativne«. Pomembno se mu je zdelo zlasti to, da je avtorica poleg natančnih primerjav, ki jih ji je omogočila njena klasična izobrazba, izpostavila pri PalmotiCu večji delež originalnosti v njegovem »baročnem« obdobju kot v zgodnjih delih. Važna je tudi primerjava z Gun-duličem, Cigar prizori so sproščeno »pikantni«, medtem ko se PalmotiC ni nikdar spustil tako daleč, saj je v njegovem delu poudarjena moralna ost, to pa zlasti zaradi vpliva, ki ga je nanj pustilo šolanje v jezuitskem zavodu. S komparativno analizo je v drugi knjigi med drugim pokazala na vpliv, ki ga je imel na PalmotiCa Ful-
vio Testi, ob analizi drame Pavlomir je prikazala Časovni kontekst in vpliv Bartula Kašiča. Z obema monografijama je Ferlugova s primerjalnimi analizami in interpretacijami obogatila poznavanje dramatika PalmotiCa.
Nazadnje je zagrebški komparativist govoril še o knjigi o Anteju Tre-siCu- PavCiCu (1867 -1949). Bil je iz premožne družine, po končani klasični gimnaziji je študiral na Dunaju filozofijo, zgodovino in zemljepis, veliko je potoval in bil politično dejaven, kot nasprotnik Avstroogrske je bil tri leta zaprt, po vojni je postal veleposlanik Kraljevine SHS v Madridu, nato v Wa-shingtonu, na koncu je prišel v zamero pri oblasteh, ki so ga 1. 1928 prisilno upokojile.
Prof. Tomasovič je povedal, da je TresiC za Hrvate z vec vidikov zanimiv avtor, ki pa je razmeroma slabo raziskan. Vse pri tem avtorju je bilo zajeto »na veliko«: velika in temeljita je bila njegova klasična kultura, prav tako italijanska, veliko je število njegovih objavljenih del, vsega skupaj kar 40 knjig, in to pesmi, potopisov, proze, dram iz domače in rimske zgodovine (ambiciozno zastavljena je zlasti tetralogija Finis rei-publicae). Prevajal je tudi italijanske avtorje: Danteja, Petrarco, Tassa, Leopardija in Carduc-cija. Ukvarjal se je tudi z novinarstvom, tako je npr. 1. 1903 ustanovil v Trstu hrvaško-italijanski tednik Jadran - L’Adria-
tico, napisal pa je tudi veC drugih političnih spisov, od teh je 1928. 1. izdal v samozaložbi Bu-dučnost Južnih Slave-na... K temu ogromnemu opusu je Ferlugova akri-bicno pristopila. Poskušala je revalorizirti njegovo pesniško delo in veliko prispevala k razumevanju Tresičeve lirike. Tudi tokrat je njen pristop primerjalen, saj je velik del teh pesmi napisanih v klasičnem duhu, raziskala je tudi klasične in sodobnejše vplive na pesnika, tako na primer njegov odnos do Carduccija. Novo je poleg drugega tudi to, da je avtorica natančno analizirala filozofske prvine, pesnikovo iskanje smisla in njegovo približevanje Bogu.
Prof. Tomasovič je med drugim poudaril vrednost zlasti dveh pesniških zbirk, »Suton-skih sonetov«, ki da so »vrhunski artistični soneti« in pa »Plavoga cviječa«, v katerem ni nic ve C retorike, ampak preprosto, naravno Čustvo. O dramah je povedal, da jih je avtorica temeljito raziskala, a da so večinoma neuprizorljive, so samo za branje. Ferlugova je raziskala tudi potopise, ki so dobri in zanimivi, kadar se TresiC osvobodi bremena svoje pesniško-intelektualne drže. Na koncu je Tomasovič izrekel Ferlugovi priznanje za temeljito in izredno delo, Ceš da ga je dobro opravila in da bo lahko samo za zgled hrvaškim literarnim zgodovinarjem, ki so doslej Anteju TresiC-PaviCiCu posvečali kaj malo pozornosti.
Po predstavitvi je bil še krajši pogovor z gostoma. Na vprašanje, zakaj je ostalo TresiCevo delo na Hrvaškem v taki senci in zakaj ga tedanja kritika ni upoštevala, je prof. Tomasovič odgovoril, da je bilo veC vzrokov, predvsem ta, da se TresiC ni ujel z razvojno Črto hrvaške lirike, v svojem Času je bil anahronističen pojav. A tudi kot človek je bil TresiC silno in dolgovezno polemičen, spremljal je samo pohvale. Ali je bila BuduCnost Južnih Slave-na res tako preroška knjiga? Ne, je odgovoril profesor, Ceš da je bilo takšnih katastroflanih napovedi že veliko. TresiC je mislil, da je vloga pesnika v zgodovini mnogo večja, kot je v resnici, torej je gledal na svet v bistvu zelo romantično in anahronistično, je še povedal profesor Tomasovič.
KNJIGE / TOKRAT O PODGORSKI TOVARNI
Trdo delo slovenskih delavk v predilnici
Marko Waltritsch
Slovenci na Primorskem smo prispevali velik delež gospodarskemu razvoju naših krajev. Ta naš delež pa je v naši literaturi bil premalo ali skoro nic ovrednoten. Ni namreč lahko pisati o vlogi, ki so jo igrali in igrajo naši trgovci, obrtniki, kmetje, bančniki, ali bolj preprosto naši delavci. Laže je namreč pisati o ljudski kulturi, o šolah, o uspehih ali neuspehih naših politikov. Minljive stvari se dajo bolje "opevati” kot pa tiste, na katerih sloni življenjska eksistenca vsakogar med nami, tudi tistega, ki se, potem ko je zadovoljil nujnosti svoje eksistence, posveti ”hobbyem”, kot so kultura, šport, politika ali kaj podobnega.
Ob zares redki slovenski publicistiki na tem področju najdemo kar precejšnjo tovrstno bero v italijanskem jeziku. Pišejo tudi o nas. Najbrž prav zaradi naše odsotnosti je v tem pisanju marsikaj pomanjkljivega. Ne le v spisih tistih, ki nam niso naklonjeni, marveč tudi onih, ki so nam blizu in nas skušajo razumeti.
Kako koristno bi namreč bilo, da bi bili mi, Slovenci v Gorici in v Trstu, podrobneje seznanjeni, gledano z našega zornega kota, s problematiko, katere akterji so bili naši slovenski ljudje. V glavnem pa se moramo poglobiti v dela, ki so jih napisali drugi. Besede "drugi” ne uporabljam v negativnem smislu.
Se zlasti ne takrat, ko prebiram nad 150 strani obsegajočo knjigo o podgorski predilnici. Bolje bi rekel o delavkah v podgorski predilnici. Knjigi je naslov "Nate sotto una brutta stella -Le lavoratrici tessili del cotonificio di Piedimon-te a Gorizia dal 1926 al-la fine degli anni Cin-quanta”. Napisal jo je Silvano Benvenuti s sodelovanjem A. di Gia-nantonio in G. Nemec. Gre za ponatis prispevka v tržaški reviji Qualesto-ria. Knjigo je finančno podprla Kmečka banka v Gorici, izdal pa jo je Deželni inštitut za preučevanje osvobodilnega gibanja v Trstu.
To je zgodba o tisočih slovenskih in furlanskih delavkah, ki so delale v tej tovarni, ki je pričela poslovati sredi dvajsetih let tega stoletja. Zgrajena je bila tam, kjer je pred vojno bila papirnica
Leykam. Ze od vsega začetka so v njej delala naša dekleta in žene iz Podgore, Pevme, Ste-verjana, vseh Brd, iz Gorice in tudi iz krajev, ki so bili severno ter vzhodno od Gorice. Iz Furlanije pa so tja prihajale delavke iz vseh krajev med trikotnikom LoCnik - GradišCe - Krmin.
V Času med dvema vojnama slovenskim delavkam ni bilo lahko. V tovarno so šle, da bi domov prinesle vsaj nekaj denarja. Bil je to edini denar, ki je prihajal v briške domove, kjer so se morali vsi domačini potiti od zore do mraka, najprej pri obnovi domov in obnovitvi kmetij (vse je namreč uničila vojna vihra), potem pa v vsakdanjem trdem življenju za obstanek. Bila je med slovenskimi in furlanskimi dekleti neka razlika v korist slednjih. Furlanija ni bila med vojno poškodovana, življenjski pogoji so bili vsaj nekoliko boljši. Zaradi tega so si furlanske delavke takrat lahko omislile kolesa. Za briška dekleta pa je kolo bilo luksus, ki si ga niso mogle privoščiti. Zaradi tega so vsak dan tudi po nekaj ur hodile iz domačega kraja v tovarno in prav toliko, da so se vrnile domov. Zanje je bilo podobno kot za kraške delavce, ki so prav tako imeli vsak dan nekaj ur hoda, da so prišli v tržiško ladjedelnico. Marsikatera furlanska delavka si je našla boljše pogoje na delovnem mestu, ker je delovodju zdoma prinesla kakšno darilo, kmetijski pridelek. S tem se mu je prikupila. Iz takrat revnih Brd takih daril ni bilo.
Pred vrati podgorske predilnice so skoro vsak dan tudi komaj 14-letna dekleta Čakala, da jih bo kdo od nadrejenih poklical na delo. Slovenska dekleta in žene, kot tudi moški delavci, so bila na slabšem tudi zaradi tega, ker je fašistična oblast tudi v tovarni dala razobesiti lepake, na katerih je pisalo, da se lahko govori samo v italijanskem jeziku. Delavke pa so se na vse to požvižgale. Prva lastnika podgorske tovarne, Brunner in Cre-spi, se nista zmenila za zahteve fašistične vlade, da morajo vsi delavci biti vpisani v fašistični sindikat in fašistično stranko. Sele tretji lastnik, Tognella, je ugodil
Podgorska predilnica v arhivski sliki
fašističnim zahtevam.
Nekakšna ločitev je bila tudi takrat, ko se je začela svetovna vojna in ko se je v slovenskih krajih razširilo narodno osvobodilno gibanje. Dobri dve leti pred furlanskimi so slovenske delavke bile politično osveščene. Tudi kasneje, konec leta 1943 in v letih 1944 in 1945, je bilo v furlanskih krajih opaziti, da ljudje raje Čakajo na razplet dogodkov, kot pa da bi se opredelili. Do drugačnih pogledov, ki pa niso veC temeljili na narodnostni razliki, marveč na ideološki, pa je prišlo v povojnih letih, še zlasti potem ko je bilo leta 1947 rešeno vprašanje meja.
Delo prej omenjenih avtorjev je povečini osnovano na intervjujih s precejšnjih! številom tako furlanskih kot slovenskih delavk. Avtorjem je tudi zal, da jim ni uspelo dobiti stika z delavkami, ki sedaj živijo na drugi strani meje.
Raziskava pa je osnovana tudi na bogati arhivski dokumentaciji nekaterih gospodarskih ustanov. Zanimivi so, prav je, da so obujeni, podatki o ljudskem štetju v letu 1921, ko je pri nas že bila italijanska uprava. Takrat so preučili tudi narodnostno sestavo prebivalstva. Prav je tu obuditi nekaj podatkov. V občini Gorica je leta 1921 bilo 14.190 Italijanov, 6.983 Furlanov in 6.141 Slovencev. Te številke so seveda precej različne od tistih zabeleženih 10 let prej, še v avstrijskih
Časih, ko so v Gorici zabeležili nekaj nad 13 tisoč Italijanov in Furlanov, nekaj nad 10 tisoč Slovencev in nekaj tisoC Nemcev ter drugih.
Vedeti pa je treba, da se gornje številke nanašajo na ožjo Gorico. V okolici so leta 1921 bile občine še vedno samostojne. Ukinjene so bile šele leta 1927 in takrat priključene Gorici. Leta 1921 je v občini Podgora bilo 2.438 Slovencev, 142 Italijanov in 248 Furlanov. V občini Stan-drež je bilo 1.513 Slovencev, 12 Italijanov in 1 Furlan. V občini LoCnik je bilo 95 Slovencev, 26 Italijanov in 2.185 Furlanov. V občini Solkan je bilo 3.080 Slovencev, 300 Italijanov in 17 Furlanov. V občini Šempeter je bilo 1.497 Slovencev in 74 Italijanov. V občini Vrtojba je bilo 2.373 Slovencev, 54 Italijanov in 4 Furlani. V vseh teh krajih, ki so kasneje postali sestavni del goriške občine, je torej bilo 17.137 Slovencev, 14.798 Italijanov in 9.438 Furlanov.
Knjiga o podgorski predilnici je torej zanimiva tudi s tega zornega kota. Marsikdo si jo lahko nabavi, saj je njena prodajna cena le
15.000	lir. Uokvirja se v razna, italijansko napisana dela, o tovarnah na Goriškem, kjer imamo že spis istega Silvana Benvenutija o tovarni Safog ter zajetnejše delo Galliana Fogarja o tržiškem delavstvu. V vseh teh primerih je govora tudi o slovenskih delavcih, torej o naših ljudeh.
GLASBA / NASTOP PIHALNEGA TRIA MARCOSSI - URDAN - CESAR V GLEDALIŠČU Ml E LA
Ekstatično čudenje - srce glasbe
Naj bo takoj v zaCetku pojasnjeno eno: ekstatično Čudenje, ki je temeljna bit in nosilni steber umetnosti vseh časov, je nemogoče ujeti v katerokoli analizo. Kdorkoli je to kdaj skušal poCeti, je bil vedno vržen iz sedla tega neugnanega žrebeta, ki so mu včasih rekli poe-sis, ar s, mi pa umetnost... ali kakorkoli že.
Da, neudomacljivo žrebe je to srce umetnosti. In kadarkoli so si nekateri despoti in mogotci zemlje - bližnje ali daljne preteklosti - v svoji naivnosti hoteli
podjarmiti tako umetnost, jo zlorabiti celo v svoj blišč, ravno v tistem trenutku jim je zdrsnila iz rok kakor postrv ribiču, ki bi si domišljal loviti jo na roke. To velja za vse zvrsti umetnosti. Pri glasbi pa se stvar še zaostri.
Ko gre za glasbo imamo namreč dvoje, če ne celo troje barvnih filtrov, pojav skoraj odsoten pri slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, ipd. Ekstatično tiho Čudenje v intimni kamrici skladateljevega srca (in upamo, da to tudi dejansko storijo) je tisti pravi
obraz končnega "izdelka”. Prevod intimnega izkustva na papir je takoj že prvi zastor. Poustvarjalni dej - tisto nujno zlo, ki je lastno samo glasbi, pa je že drugi bolj pregraji kot zavesi podoben filter. Poslušalec se mora zato prebijati skozi vso to goščavo prevodov iz enega jezika v drugi. In povrhu, kot da bi še ne bilo zadosti, tudi on razume (Ce sploh lahko?) v svojem jeziku. Podoba pobabilonskih Binkošti
Ivan Flori anc
je- .
Dvajseto stoletje je k vsemu temu dodalo še nekaj: skupni semantični imenovalec glasbe je izginil. Ozvezdje skladateljev je nagosto posejano Narcisov zazrtih vsak v svoje jezerce pred sabo. Priča navideznemu nekomunici-ranju med skladatelji samimi smo. Pri nekom prevladuje vidik barve do take mere, da zasenči vse ostalo. Celo flavta -ta čarobni melodik vseh Časov in kultur - lahko
postane v namenih sodobnega skladatelja zvoCno nekaj ksilofonu podobnega. Ni jih veC strah skladateljev našega stoletja dolgih tonov in minimalnih intervalov - pravo nasprotje ritma televizijsko-filmskih sekvenc so. Tonalno osončje je že zdavnaj pretesno. Le tu in tam se mu kakšen nostalgično zateCe, običajno v navezi citatov iz preteklosti ali ljudske zakladnice.
In še bi lahko našte-
vali, vendar bi stvari ne prišli daleC naprej. Ekstatično čudenje je paC nemogoče ujeti v katerokoli analizo. Zato je bil Četrtkov večer ob pihalnem triu Marcossi-Urdan-Cesar veliko zgovornejši in poveden. Nizal je odlomek za odlomkom skladbe sodobnih deželnih skladateljev, tako da je za trenutek zaživela pred nami popolnoma drugačna podoba stvarnosti, ki smo je navajeni iz naših tržaških vsakdanjikov. Vidali, Sofianopulo, Co-ral, Merku, Nieder, Bi-lucaglia, Dominutti, Za-
nettovich so živi in topli ljudje. Gledajo sicer res vsak v svoje jezerce, toda v njem je ista voda, podobna tisti, ki je tudi nas rodila. Zato je pravkar omenjeno neko-municiranje v resnici zgolj navidezno.
Branje, ki naredi vsa besedila enaka, ni branje. Glasba, ki izpoveduje našo prapotrebo po Čudenju vedno na isti način, ni glasba. Imeti pred sabo celo mavrico rahločutnih skladateljev pa je nekaj prazničnega. Gospodje skladatelji in poustvarjalci, topla in res prisrčna hvala.
Fotografije Gianfranca Carpanija v TK Galeriji
Drugi iz skupine Interaktivna Zveza (Interattivi Associati), ki razstavlja v Galeriji Tržaške knjigarne, je tokrat fotograf Gian-ffanco Carpani, tudi po poklicu fotograf, ki pa se ukvarja predvsem s fotografijo arhitekture v okviru tržaškega fotografskega studia. Fotografija, novejša umetniška zvrst, nihajoča med muhasto reprodukcijo življenja in vsega, kar nas obroža, ter inter-pretacijsko uporabo mehanskega sredstva za dosego umetniškega izdelka, je že dolgo predmet diskusij in polemik o njeni večji ali manjši umetniško-sti. Kljub temu je po pravici, Četudi potihoma, prišla v plemenito družbo drugih muz.
Morda zaradi vsakdanjega dela s snemanjem arhitekture, se je Carpani odločil za drugačen predmet svojega fotografskega izražanja in izbral človeka za svoj glavni motiv. Tako smo priča seriji portrejev veC ah manj znanih oseb, predvsem pa fotografov, s katerimi je prišel v stik. Moramo občudovati njegovo tehnično popolnost izvedenih fotografij, kljub temu pa nas velikokrat nekako puščajo hladne, Čeprav je iz fotografij vidno, da je dosegel dober stik z upodobljeno osebo in da niso upodobitve ne izumetničene ne narejene. Iz vseh upodobitev pa kot nenakšen refren veje nek mir in spokojnost, ko bi pričakovali, da se pri posameznih portretirancih pač občutek menja glede na različnost osebnosti upodobljene osebe. DrugaCen pa je ciklus štirih aktov, kjer je ustvarjalec skušal s posegom dodajanja materije na golo žensko telo in smotrno uporabo svetlobe za dosego matericno-sti in plastičnosti priti do osebne interpretacije večnega motiva skoro kiparske obdelave človeškega telesa, (-srce-)
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. in 27. t. m. ob 21.00 Strnisa/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreo-drama in Cankarjev dom. Cena vstopnic 600
28. t. m. ob 19. in 21.30 uri ter 1„ 2., 3., 4. in 5. ob 19. in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. V izvedbi Opere in baleta Ljubljana.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 uri Arthur Schintzler: Ana-tol (abonma sreda in izven).
Ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj še enkrat, Sam. Odkupljena predstava.
JUTRI: ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Ana-tol (abonma Četrtek in izven).
Ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Prva klasa. Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma izven).
26.	t.m. ob 20. uri M.Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven. 27. t. m. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
27.	t.m. ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih. Za izven.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od
11.	do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19. uri Bi-zet-Scedrin: Carmen, balet - premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava).
27.	t. m. ob 19.00 uri Netopir. NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Re-
quiem. Operni gala koncert.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 19.00 uri A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov. Za abonma Red O in izven.
JUTRI: ob 19.30 uri B. Kishon: bil je škrjanec. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 18.00 uri Boris A. Novak-Kača Čelan: Živalski kabaret, premiera za izven. Otroška predstava v režiji sarajevske režiserke KaCe Čelan, nastala na podlagi songov Borisa A. Novaka in zbranega ljudskega gradiva.
V	PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. in 27.t.m. ob 19. uri A.A. Rozmna: Tartif. Za izven
28.	t.m. ob 22:uri E.Ionesco-D.Zlatar-Frey: Prihajajo. Za izven.
Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in
12.	uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG.
MODERNA GALERIJA
DANES: ob 19. in 21. uri Atol (ritmiCno-scenska struktura)
JUTRI; ob 19. in 21.uri ATOL (ritmiCno-scen-ska struktura). Informacije: INART center, tel. 061/372-302.
VITEŠKA DVORANA KRIŽANK
DANES IN JUTRI: ob 23. uri Walter Wolf v izvedbi gledališča Vdor realnega.
V	PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m.ob 24.uri ter 28.t.m. ob 20. in 22.30 uri VValter Wolf v izvedbi gledališča Vdor realnega.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 16. uri Levstik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan. Zaključeno.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 21.uri (Mali oder) Isadora. Koreo-dramski projekt primabalerine Maje Serbljeno-vic-Turcu.
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. in 27.t.m. ob 21-uri (Mali oder) Isadora.
Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206.
MINORITSKA CERKEV
DANES: M. Frey: Dogodek v mestu Gogi. JUTRI: M. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava je odkupljena.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 12. in 19.30. uri R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
Informacije na tel. 063/25-332.
KLUB
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19.30 F. Schiller: Razbojniki. Gostuje SLG Celje. Za gledališki abonma in izven.
27.t.m. ob 19.30 obisk na Dunaju - kratek ogled Dunaja in ogled musicala Fantom opere v Raimund Theatru v sodelovanju s Kompasom Celje. Cena je 270 ATS in vstopnica 270 ATS.
SLOVENSKE KONJICE
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19.30 B. Nušič: Mister Dollar. Gostuje Amatersko gledališče KUD Zarja Trnovlje.
VRHNIKA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 20. uri E. Kishon: Bil je škrjanec. Gostuje MGL.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 (abonma red D) ponovitev predstave - T. Wilder - Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Bla-govic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitve jutri, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red
F)	, v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red
G)	.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 bo skupina Centro Teatrale
Bresciano uprizorila J. Greenovo delo »Non c’e domani* z Giannijem Agusom. Režija Sandro Sequi. V abonmaju odrezek št. 8B (alternativno). Za abonente posebni popust. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
DVORANA TRIPCOVICH
V	teku je predprodaja vstopnic za vseh deset predstav Mozartove opere »Čudežna piščal« (Die Zauberflote), ki bo na sporedu od 27. februarja do 11. marca. Urnik blagajne v dvorani Tripcovich: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
DANES: ob 20.30- Peter Turrini: Tango vien-nese, v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopata Ariella Reggio in Cochi Ponzoni.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Starnoneja - Sotto ban-co. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo.
VIDEM
GLEDALIŠČE PALAMOSTRE
V	PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro del Carretto z delom Iliade.Režija M.G. Cipriani.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 predstava A. Schnitzlerja -Reigen. Ponovitev 25. in 26. t.m. ob 19.30.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 11. uri (Kosovelova dvorana) Talk show - Igor Dekleva. Pianist Igor Dekleva bo na glasbeni uri predstavil zanimiv program, v katerem bodo sodelovali: Alenka Dekleva, Borut Kraut, Andreja Merkun in Peter Milic. Vstopnina je 250 SIT.
Ob 20.30 uri Arthur Blythe Quartet. Jazzovski kvartet v zasedbi: Arthur Blythe - saksofon, Bob Stewart - tuba, Kelvin Bell - kitara in Arto Tunc-bovaci - tolkala. Vstopnice 600, 800 SIT.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: V PRIHODNJIH DNEH: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije za Modri abonma I. in II. Dirigent: Milan Horvat. Solist: Aleksander Madžar, klavir. Vstopnice 300, 400, 500 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
TRNOVSKA CERKEV
DANES: ob 19.30 uri bo orgelski koncert (napovedan za sredo 17. t. m. v Uršulinski cerkvi). Koncertirala bo organistka Elizabeth Zavvadke iz Munchna. Program: Bach, Mendelssohn, Liszt, Reger. Informacije na tel. 061/322-367.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
DANES: ob 19.uri koncert: Domen Rakovec, sintetizator in Uroš .Rakovec, akustične kitare. Informacije na tel. 061/313-648.
KLUB K4
DANES: ob 22. uri Večer Glam rocka. Koncert ljubljanskih Bomb ter zagrebškega Hard Time.
Informacije na tel. 061/113-282.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 11. uri Nedeljska matineja: Komorni ansambel Sloveni-cum. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Igor Ozim, violina. Program: Tartini, Haydn. V organizaciji Festivala Ljubljana. Informacije na tel. 061/221-948, blagajna 061/228-544.
5. marca ob 20.uri koncert Tartini kvarteta in Aleksandra Madžara, klavir. Program: Mozart, Franck, Schumann. Informacije: agencija Gallus International ali Galerija Labirint - tel. 061/150-155.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
JUTRI: ob 19.30 uri Koncert Dorli Gueschl-bauer, violončelo in Ihmre Romanna, klavir. Za izven. Organizira Koncertna poslovalnica v sodelovanju z Veleposlaništvom republike Avstrije.
V	PRIHODNJIH DNEH. 26.t.m. koncert PZ iz Kopra.
VELENJE
GLASBENA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
GORNJA RADGONA
GLASBENA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Te-sakov. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo duo Edith VViens in Rudolf Jansen. Na programu Mendelssohn, Schumann, Foster, Ghershvvin in Strauss.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20.30 koncert orkestra Akademije za staro glasbo iz Moskve. Dirigent Tatiana Grin-denko. Na programu Schmelzer.von Biber, Vivaldi.
Razne prireditve
Slovenija
•LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 17.00 uri Jera Vodušek-StariC: Prevzem oblasti 1994-46. Ob izidu knjige pri Cankarjevi založbi bodo na okrogli mizi sodelovali dr. Božo Repe, dr. Lovro Sturm, dr. Janko Prunk, Jože Dežman...
Ob 19.uri (Kosovelova dvorana) Ekološki problemi v Sahelu. Predavanje z diapozitivi o problematiki na obrobju Sahare. Vstopnina je 250 SIT.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: 25. in 26. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslowske-ga: Dvojno Veronikino življenje. Vstopnice 300 SIT.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri Pogues Parti. Specialni videi s posebnim živim gostom Brianom, gostom plošč dublinersov, Poguesov, Chieftainsov.
Informacije na tel. 061/113-282.
MARIBOR
KNJIŽNICA HOČE
JUTRI: ob 17. uri bo nastopil pesnik B.A. Novak.
POSTOJNA
NOTRANJSKI MUZEJ
V	PRIHODNJIH DNEH: do 28. t. m. bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. Tečaj bo vodil lonCar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346.
KOPER
GLEDALIŠČE - MALA DVORANA (Verdijeva 3)
JUTRI: ob 19. uri Proslava ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. V okviru praznovanja bo v Knjižnici Srečko Vilhar tudi na ogled razstava o planinstvu.
VRHNIKA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 17. uri Hiša v mitologiji in izročilu - predstavitev diplomske naloge, ki je izdelala Tatjana Oblak na FAGG Arhitektura pri mentorju prof.dr. Petru Fistru.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
V	PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 20. uri Večer slovenske folklore s FS France Prešeren iz Celja.
Furlanija-Julijska krajina
TDCT
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delPatto-re«.
V	petek, 26. t. m., ob 18. uri se bo Gianni Agus, ki nastopa v igri »Non c’6 domani« srečal z gledalci. Vstop prost.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 11. uri (Kosovelova dvorana) Talk show - Igor Dekleva. Pianist Igor Dekleva bo na glasbeni uri predstavil zanimiv program, v katerem bodo sodelovali: Alenka Dekleva, Borut Kraut, Andreja Merkun in Peter Milic. Vstopnina je 250 SIT.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 9. uri Gplia-partljiC: Srce igračk, zaključena predstava.
- V PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 9. uri Go-lia-PartljiC: Srce igračk, zaključeno.
27. in 28. t.m. ob 16. uri Golia-Partljic. Srce igračk. Za izven.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860:
OTROŠKA GALERIJA (GALERIJA CENETA STUPARJA)
Do 26. t. m. bo na ogled razstava likovnih del učenčev Oš Maks Pečar. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje ob 16. do 18. ure.
MARIBOR
KNJIŽNICA HOČE
JUTRI: ob 10. uri bo nastopil pesnik Boris A. Novak.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku.
Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. H. C. Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 10.00 uri lutkovna igrica Piščanček Franček.
JUTRI: ob 10.00 uri lutkovna igrica živali iščejo sonce.
Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure "ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 15. uri - Kitajski slavček - otroška igra po pravljici Hansa Christiana Andersena. Ponovitev jutri, 25. t. m., ob 15. uri
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca.
Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
MESTNA GALERIJA
Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože VršCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Raz-stavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-Simoncic.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Samo še danes je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure.
JUTRI: ob 18.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava bo odprta do 16. marca vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do
19.00	ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Do 5. marca je na ogled razstava arhitekta Cveta MejaCa. Odprto od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Tel. 061/223-340:
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha.
GALERIJA EQURNA
Do 1. marca bo na ogled razstava slik Nikolaja Beera Odprto od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932.
KUD FRANCE PREŠEREN
Samo Se danes na ogled razstava Carnevale - skice in pustni kostumi avtorice Vere Pavlove. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
DANES: ob 21.00 uri bo otvoritev razstave fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Do konca meseca je na ogled prodajna razstava slovenskih in tujih avtorjev. Odprto od 10. do
13.00	ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Do 8. marca bo na ogled razstava olj - didaktična zbirka. Odprto od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto.
Tel. 061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika.
GALERIJA SKUC
Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. Odprto od 12. do 20. ure. Telm 061/216-540.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA (Rotovški trg)
Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno Zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina Matešica. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v študijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
Do 26. t. m. je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško galerijo iz Spetra.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je kiparska razstava Davida Škerlja.
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Trg Unita
Do 26. t. m. je na ogled razstava Silvie Osojnik. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
ŠKOFJA LOKA
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio
10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Se-gula-Miške iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagowski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground.
V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Samo se danes je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
GLEDALIŠČE MIELA
Do 7. marca je na ogled fotografska razstava Hanne-sa Schicka z naslovom »Most upanja«. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona Wolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
ART LIGHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nd.)
Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926).
RUBRIKE
Sreda, 24. februarja 1993
OTOKI VEČNEGA POLETJA (3)
Cmii Mlinar
Dežela Gvančev
V rezervatu Cabron je morje le dva tedna v letu dovolj mirno, da je mogoče spoznavati čudoviti podvodni svet
Rezervat Cabron
Rezervat leži na vzhodnem delu otoka in je izpostavljen stalnim afriškim vetrovom.
»Le dva tedna na leto se tam morje toliko umiri, da je potapljanje mogoCe. Imaš srečo, mislim, da je danes tak dan,« zadovoljno ugotavlja August, ko se z avtom prebijava čez vulkansko pokrajino.
Na obali naju pričaka nekaj boforov vetra in metrski valovi.
»No, sem ti rekel, da bo mirno, ponavadi so
tu valovi nekaj metrov višji.«
Po Črnih skalah zlezem do meje, kjer butajo valovi, trenutek dva jim dovolim, da se poigrajo z mano, toliko, da si sperem masko, potem pa se poženem v ocean.
Ko se mehurčki pene razblinijo, se 25 metrov pod mano pokaže svetlo pešCeno dno. Majhne ribe brskajo po pesku in za sabo puščajo pravo dimno zaveso. Iz rešilnega jopica izpustim odvečen zrak, da pričnem počasi padati
proti dnu. Osem metrov globoko se iz modrine pripodi manjša skupina gofov in naju obkroži. Radovedno stikajo okoli Augustovih fluorescenčnih rokavic. Ko dokončno ugotovijo, da pri sebi nima običajne vrečke s hrano, jo razočarani hitro pobrišejo. Na dnu ponovno srečam »ribice«, ki brskajo po pesku. Zdaj ko sem poleg njih, vidim, da so v resnici polmetrske trije. Na desetine jih šari okoli in precej uspešno kali vodo. Skozi zastor tisočih rumenih rib se
Riba flavta se skriva v skalni votlini.
približam steni. Te-mnosiv lavast zid, ne-poraščen in moCno napokan, oblikuje nad dnom nekakšen balkon. Zaplavam pod strop, kjer se v senci pečine zadržuje velika jata pikastih tropskih kavalov. Dvakrat večji so od domačih iz Jadrana in še malo ne tako plašni. Večkrat jih fotografiram, preden se leno umaknejo, naveličani mojega bliskanja. Le neznaten zamah z repno plavutjo in že izginejo v oblak mulja za mano.
August mi da znak, naj mu sledim. Gotovo mi hoče razkazati še ostale živali, ki jih vse pozna malone po imenih. Ob steni naju spremlja živorumena kirnja, toda le nekaj metrov, potem se nenadoma ustavi in obrne nazaj. Priplavala sva do nevidne meje njenega ozemlja, od tod se nama pridruži druga temno-rjava, kajti v njene vode sva pravkar zašla. Prispeva do velike razklane skale. Iz razpoke štrli murena kot odtrgana vodovodna cev, ki se ziblje v vetru. Njen pogled ni videti nič manj zloben in odprt gobec, posejan z redkimi ostrimi zobmi, ni videti nic manj grozeč, Čeprav vsi trije vemo, da le prijazno Čaka na običajni
Tik pod vodno gladino lebdi jata barakud (Obe fotografiji: Ciril Mlinar)
obrok, ki ga s sabo ponavadi prinese potapljač. Seženj stran od prve murene, prav tam, kjer sem še malo prej naslanjal komolec, opazim še eno, ki jo ravno »obdelujeta« pisani kozici. Sprehajata se ji po glavi in zaideta celo v gobec, kjer ji pobirata zajedavce in ostanke hrane, murena pa to prenaša mirno in potrpežljivo.
Od časa do Časa odtrgam pogled od muren in preišCem modrino za sabo. Ne želim zamuditi kakšnega presenečenja v obliki morskega psa. August sicer pravi, da se zadržujejo le ob severozahodnem delu obale, kjer se pojavljajo res v množinah, vendar ne vidim razloga, zakaj ne bi občasno »patruljirali« tudi ob ostali obali.
Mladi biolog, razi-
skovalec Oceanografskega inštituta iz Las Palmasa, je pripovedoval, kako je pred nekaj meseci morski pes napadel potapljača. Majhen (za svojo vrsto), le dva metra dolg bel morski pes, pravi Carcharo-don carcharias, imenovan tudi bela smrt, je med potapljanjem pri enem od sosednjih otokov napadel podvodnega fotografa. Potapljač se je napadu nekako izognil, vendar ga je riba le močno odrgnila s svojo kot smirkov papir hrapovo kožo. Pri tem ga je fotograf celo slikal, preden se je varno umaknil v Čoln. Napad torej ni bil izmišljen, saj o tem pričata tako posnetek kot tudi rana. Le biolog ni Cisto prepričan, ali »fotograf« ni imel pri sebi poleg kamere tudi ustreljeno in še krvavečo ribo.
Morskih psov okoli sebe sicer ne opazim, pac pa jato barakud, ki vise nedaleč stran pripete na moje modro obzorje. Negibno lebde, le presojne bočne plavuti počasi mešajo vodo. Za okoliške ribe se sploh ne zmenijo, pa tudi one ne zanje. Kaže, da Cas večerje velikih plenilcev še ni napočil. Odtod ta spokojnost med ribami.
RoCni potapljaški računalnik me opozori, da sem že krepko zašel v področje dekompresije, zato poCasi odplavam v plitvejši obalni pas. Tam med ježki s posebno dolgimi Črnimi bodicami in med igrivmi ribicami napihovalkami počakam, da se organizem znebi odvečnega dušika, ki sem ga pridobil v svetu večjega pritiska. Ko je tudi to opravljeno, se
dvignem na površje in pustim, da me valovi naplavijo na gladki skalni polici.
Na obrežju je prava gneča. Kakšnih trideset potapljačev se pripravlja na podvig. V neo-prenskih oblekah so si vsi podobni, a po izrazu na obrazu nekateri izstopajo. Med njimi razpoznam Japonce, Črnce ... po govoru pa Nemce, Britance in Američane. Ves svet v malem se je našel tu, da si s svojimi španskimi vodiči ogleda podmorje Cabrona. Nekateri si pripravljajo podvodne fotoaparate, drugi vrečke s hrano za ribe, tretji so praznih rok, noben od njih pa nima podvodne puške. Razumljivo, saj smo v rezervatu!
Ko bi se tega zavedali tudi pri nas!
(Konec)
JUTRI
25. februarja
Idrija je znamenito in zanimivo mesto. Dobro je znano, da je bil tu eden največjih in najbogatejših rudnikov živega srebra na svetu. Mnogi pa ne vedo, da je dunajski dvor velik del svojega bogastva pridobil prav z žulji idrijskih rudarjev. Tem nesrečnikom, ki jih je pestila zla usoda z boleznimi zaradi živosrebrnih par, je to kaj malo pomagalo.
Tudi mi smo imeli ne prav majhno korist od tega rudnika. Tja so namreč od vsepovsod prihajali mnogi, tudi znameniti ljudje, in tako so se v Idriji naselili pomembni Slovenci, znanstveniki in umetniki. Med njih nekateri prištevajo celo Gallusa. Zanesljivo pa so Idrijčani lahko ponosni na skladatelja Zorka Prelovca, ki se je tu rodil leta 1887.
Skladatelj in zborovodja Zorko Prelovec je svoj veliki dar pokazal tudi s tem, da se je uspešno uveljavil kljub temu, da je bil samouk. Deloval je tudi kot uradnik in prirejevalec ljudskih pesmi. V njegovi priredbi poznamo pesem Oj Doberdob.
Jutri se spominjamo njegove smrti. Umrl je v Ljubljani, 25. februarja leta 1939.
JEDI LN I K	Slavko Adami h:
peteršiljeva juha repki škampov na žaru korenčkova rižota zelena solata
Korenčkova rižota
SESTAVINE:
1 Čebula, malo Česna, muškatni oreSCek, curry, kurkuma, Žafran, sol, poper, juha za zalivanje, belo vino, SCepec sladkorja, olje ali margarina, 300 g korenja, 200 g riZa
CAS PRIPRAVE: 40 minut
Na olju pražimo narezano Čebulo. Ko rahlo porumeni, jo potresemo s sladkorjem in Se malo pražimo. Dodamo korenje, ki ga očistimo, operemo in narežemo na tanke kolobarje. Zalijemo z belim vinom in pokrito dušimo, da se korenje malo zmehča. Med dušenjem dodamo Se drobno sesekljan česen, nariban muškatni oreSCek, Žafran za barvo, curry in kurkumo, lahko tudi malo sladke paprike. Nato dodamo Se opran riz, ga zalijemo s potrebno količino juhe in pokrito počasi dušimo, dokler tekočina ne povre in je rižota gotova.
ZA VEGETARIJANCE
Neva Miklavčič Predan
dušen riž ocvrta zelena endivija s fižolom
Ocvrta zelena
SESTAVINE:
2 gomolja zelene, sok 1/2 limone, 2 jajci, malo cele moke, malo drobtin, morska kristalna sol (po želji)
Gomolja zelene operemo in ju po Širini razrežemo na centimeter debele rezine.
Rezine pokapljamo z limonovim sokom in jih pustimo 10 minut, da se prepojijo s sokom. Nato jih povaljamo v moki, razžvrkljanem jajcu in drobtinah ter ocvremo v olju.
Zelena je sama po sebi dovolj slana, zlasti če jo pokapljamo z limono, tako da sol zlahka pogrešamo. Ce pa jo vseeno solimo, jo solimo Sele potem, ko je že ocvrta. Ocvrto pokapljamo z limono in takoj ponudimo.
Ocvrto zeleno lahko pripravimo brez jajc tako, da jo namesto v jajce pomočimo v vodo.
Pripravimo jo lahko tudi v testeni srajčki, v testu brez jajc.
Polnozrnati kruh z rižem
Gnojenje
z živalskim gnojem
Brane Žilavec
Milk \ Pance - CZP Kmečki glas
Riž (Oryza sativa) ima v primerjavi z drugimi vrstami žita največjo energijsko vrednost. Vsebuje 70 do 80 odstotkov škroba, 6,5 odstotka beljakovin in 0,7 odstotka maščob. Bogat je tudi z minerali. Največ je fosforja (116 mg) in kalija (98 mg), sledijo magnezij, kalcij, mangan, železo, žveplo, baker, cink, kobalt in fluor. Od vitaminov je največ vitamina E v kalčku in skoraj vsi vitamini iz skupine B v semenski ovojnici.
Ko govorimo o rižu in njegovih lastnostih, moramo opozoriti, da ti podatki veljajo za neolušCeni riž, to je takšen, kot nam ga daje narava (izrazi, ki se še uporabljajo: naravni riž, polnovredni riž, rjavi riž). Običajni beli riž (ki je oluščen in poliran) je glede vseh njegovih koristnih lastnosti prava senca naravnega riža. Dolgotrajna uporaba takšnega riža, Ce je glavni prehrambeni vir, pripelje do avitaminoze, posledično pa še do drugih bolezni, zato uporabljajte namesto belega polnovredni riž, za vzpodbudo pa vam predstavljamo recept za polnozrnati kruh z rižem.
Sestavine: od skupne količine moke polgraham pšenične moke in pol kuhanega rjavega riža, morska sol, olivno olje (po želji), voda.
Zmešajte moko in sol. Dodajte olje in ga dobro pomešajte z moko. Dodajte kuhan riž (najboljše se riž skuha v loncu na pritisk). Vse skupaj dobro premešajte ter z dodajanjem vode oblikujte vlažno testo. Mesite 10 do 15 minut. Po potrebi dolivajte vodo ali dodajajte moko. Namažite pekač z oljem ali pa ga prekrijte z mokro krpo. Testo stresite na pekaC ter ga pokrijte z mokro krpo. Hlebec naj počiva 8 do 12 ur (po možnosti na toplem). Kruh pecite najprej 15 do 20 minut na temperaturi 150 stopinj C, potem pa Se 1
uro in 15 minut na temperaturi 180 stopinj C.
Ce želite, da bi bil vaš kruh slajši, skuhajte riž en dan prej. Po želji laho dodate tudi rozine. Za spremembo laho riž zamenjate s proseno kašo, sojo, ječmenom, ajdovo kašo in podobnim. Za dober kruh je bistveno dobro gnetenje. Cim veC Časa ga gnetete, tem večja je verjetnost, da bo vaš kruh mehkejši. Zelo pomembna je tudi vlažnost testa. Cim bolj je testo vlažno, tem mehkejši bo kruh. Pomembno je tudi vaše razpoloženje. Ce ste slabe volje, se peke raje ne lotite.
Živalski gnoj je najboljši vir organskih snovi in je uporaben na vsakih tleh. Z njim lahko izboljšamo sestavo tal in jih oskrbimo s hranilnimi snovmi. Ponavadi ga uporabljamo v cisti in nerazredčeni obliki. Poznamo veC vrst živalskega gnoja, na primer govejega, konjskega, kokošjega, ovčjega, svinjskega, če naštejemo le tiste, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Farmski živalski gnoj, ki ga prodajajo pri nas, je pogosto onesnažen s hormonskimi preparati, antibiotiki, insekticidi, herbicidi in drugimi kemikalijami. Zato ga nikar ne uporabljajmo svežega. Ce namreč pustimo tak gnoj stati na kupu vsaj eno leto, bodo te sestavine izginile, torej jih tudi v pridelani zelenjavi ne bo.
Nasploh bi lahko dejali, da je zaradi modernih načinov reje živali zdaj drugačen tudi gnoj. Vendar se s tem ne kaže preveč obremenjevati, velja pač poiskati najbolj primernega. Gnoj goveje živine, ki vseskozi stoji na rešetkastih tleh v temnem hlevu in ki je za povrh pomešan še z velikimi količinami vode, gotovo ni najbolj primeren. Zato raje poi-ščimo gnoj govedi, ki se poleti pase vsaj nekaj ur dnevno in uživa svežo krmo. Ne vnašajmo v zemljo svežega, pac pa ga za nekaj mesecev uskladiščimo. To še posebej velja za gnoj iz tistih hlevov, v katerih živini nastiljajo z žaganjem. Lesni oblanci so namreč lahko vir mnogih rastlinskih bolezni, pa tudi nekateri zajedale! se potem radi zaredijo v zemlji. Ker pri nas od domačih živali redimo največ govedi, je ta gnoj na naših vrtovih seveda najbolj pogost. Resnici na ljubo pa ne vsebuje zelo visokega odstotka hranilnih snovi. NajveC dušika ima na primer suh kokošji gnoj, nekaj manj ovčji, podobno velja tudi za fosfor, ki ga je najmanj prav v govejem gnoju. Tudi kalija je največ v suhem kokošjem gnoju, medtem ko je pri
ostalih vrstah gnoja vsebnost kalija približno enaka. Ponavadi pokladamo 9 do 15 kilogramov živalskega gnoja na kvadratni meter zemlje, izjema je le suh kokošji gnoj, ki ga damo le od 20' do 30 gramov na m2.
Tudi konjskega gnoja ne smemo takoj trositi okrog rastlin, ker ožge liste in stebla, Ce pa ga damo v zemljo nepredelanega, se izgubi velik del hranilnih snovi, slama pa se dolgo razgrajuje. Zato je še najbolje, da ga damo na kompostni kup, saj dušik pospešuje razgradnjo snovi na njem. Lahko pa ga zložimo in pozimi prekrijemo s plastično prevleko, da se neprepoji preveč z vodo. Svinjski gnoj je nekoliko bolj hladen in moker od konjskega in govejega, vendar zato ni nic manj vreden. Z njim ravnamo tako kot s konjskim. Ovčji gnoj so vrtnarji vCasih pobirali po travnikih, iz pol vreče gnoja so naredili toliko tekočega gnojila, da ga je bilo za manjši vrt zadosti za vse leto. Kar se kokošjega gnoja tiče, ga lahko uporabimo tudi svežega, in sicer tako, da
kokošim ogradimo gredo, s katere smo pobrali pridelke. Pojedle bodo vse preostalo zelenje in ga ponovno vrnile tlem v obliki z dušikom bogatega gnoja. Zelo dober za vrt je tudi zajčji gnoj, uporabljamo pa ga tako kot kokošjega. Kozji gnoj je podoben konjskemu, po vsebnosti hranilnih snovi pa celo boljši. Ponavadi ga rejci koz kompostirajo.
Od srede februarja sejemo v zaprte hladne grede najprej solato. Na kvadratni meter posejemo 1 do 2 grama semena, kar zadošCa, da vzgojimo krepke in košate sadike. Solatno seme v tem Času rade zobajo miši, zato pravočasno nastavimo pasti. Zdaj je tudi že Cas za nakaljeva-nje zgodnjega krompirja. Gomolje za sajenje zložimo v plitve zabojčke, največ v dveh plasteh. Prostor mora biti svetel, toplota enakomerna, od 12 do 15 stopinj Celzija. Nakaljevanje traja ponavadi šest tednov. Pravilno nakaljeni gomolji bodo v tem Času pognali kratke in krepke klice, ki se pri sajenju v zemljo ne bodo polomile.
Vrtninam zelo koristi, če jih zaščitimo pred vetrom.
Q_p D A J E V SLOVENŠČINI
fr SLOVENIJA 1
Sprehodi po stari Ljubljani, 4/9 oddaja, ponovitev Miniature: Zgodba o stari livarni, ponovitev
F. Giroud: Marie Curie, 1/6 del francoske nadaljevanke,
ponovitev, VPS 1115
Osmi dan, ponovitev VPS 1200
Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 2/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev
Filmsko popoldne:
V avtobusu, 5. del angleške naniz. ponovitev, VPS 1420 China Beach, 2/8 del ameriške naniz. ponov., VPS 1445 Ciklus filmov J.L. Godarda: Karabinjerji, francosko italijanski film, ponovitev, VPS 1530 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Film tedna: Te Rua, novozelandski film, VPS 2035
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215
Šport
Opus
Video strani
fr* SLOVENIJA 2	
	Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev
	Mednarodno leto glasbe
	Telesni slogi: Skrbno oblečeni, 3/4 del angleške dokumentarne serije, ponovitev
	Tuji show: NoC v Riu, ponovitev
	Falun: smučarski tek na 15 km (m), prosto, prenos
	Falun: smučarski skoki za kombinacijo-mostveno, prenos
	Omizje: Se Črnim gradnjam Črno piše?, ponovitev
	Beverly Hills, 90210, 8/22 del ameriške naniz., ponov.
	Turizem: Poljska - Katowice
	Slovenija - umetnostni vodnik: NUK
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Športna sreda 5. tekma končnice DP v hokeju na ledu: Hertz Olimpija -Acroni Jesenice, prenos iz Ljubljane
	Glasbeni utrinek: Vladimir Horvat - Ruda Kosi Sova
	Buntz z Beverly Hillsa, 9/13 del ameriške nanizanke
	China Beach, 3/8 del ameriške nanizanke
	Video strani
š	k KANALA
	RIS, risanke in spoti
	Ninja želve, 20. del
	Dokumentarec tedna: Brazilija, ponovitev 2. dela
	Drugačen svet, ponovitev 102. dela
	Male živali
	Ninja želve, 58. del ameriške risanke
	Risanka
	Dnevnoinformativni program in vreme
	Kult-ura, pol ure kulture
	Smithsonian, 4. del dokumentarne serije
	Kako so snemali film K-2, dokumentarna oddaja
	Drugačen svet, 103. del ameriške nadaljevanke
S	Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle
	Astrološka napoved
	MCM
	Video strani
fi KOPER
18.00
Studio 2 - otroški program Primorska kronika
i RAI 1	§5 RETE 4		® TMC		B Koper		DtO Hrvaška 1	
Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronevvs		Mannix, am. tv nan.		Dobro jutro, Hrvaška
na, vmes dnevnik in		Bradford, Družina Ad-		Nad.: Doppio imbro-		Istrska paberkovanja		Poročila
gospodarstvo		dams Jeffersone vi		glio, 9.45 Potere		Pustite jih živeti, do-		Zgodbe iz Monticella,
Film: Maciste contro i		Nad.: General Hospi-		Rubrika: Zenska TV		kumentarna oddaja		70. del
tagliatori di teste,		tal, 8.35 Marilena,		SP v smučanju; tek, 15		NoCni sodnik, am. tv		Poročila
vmes (11.00) dnevnik		9.55 Ines, 10.50		km (moški)		nanizanka		TV šola
Variete: Servizio a do-		Amanda, 11.50 Cele-		TMC News - Šport		Izgubljena Karelija: Nostalgija ali real-		Marijana, 9/13 del
micilio, vmes (12.30)		ste, (8.30, 9.30) vesti		Film: Grido cFamore				francoskega animira-
dnevnik 1	B	Variete: A časa nostra		(dram., ZDA ’80, i. Su-		nost?, dokumentarni		nega filma
Dnevnik in Tri minute	H	TG 4 vesti		san Blakely)		film		Poročila
Fatti, misfatti e...	B	Buon pomeriggio		Risanke in nanizanka		TV novice		Ko se svet vrti, 70. del
Italijanska kronika		Nad.: Sentieri, 15.05		Dok. oddaja: Prijatelj-		Osel v sedmem nad-		Monofon
Dok.: Skrivnosti morja		Grecia, 16.05 Anche i		ska narava		stropju, angl. mlad. tv		Poročila
Variete: Buona fortuna		ricchi piangono		Rubriki: Zenska TV,		film, 1980		Slika na sliko
Otroški variete		Rubrika o lepoti		19.10 Garderoba (vodi		Severovzhod, tv maga-		Zasebna vojna Lucin-
Mladinski variete: Big!		TG 4 vesti		B. Barzini)		zin		de Smith, pon, 2. dela
V Parlamentu in vesti		Aktualno: C’ eravamo		Vremenska napoved		Studio 2 mladi		Poročila
Aktualno: Italija, na-		tanto amati		in TMC News		Primorska kronika		Učimo o Hrvaški
vodila za uporabo		Nad.: La signora in ro-		Nan.: Maguy		TV dnevnik		Divji svet otrok, 21/26
Variete: Ci siamo? (vo-		sa, vmes (18.55) vesti		Film: Testimone ocu-		Mannix, am. tv nan.		del
di Gigi Sabanij		Kviz: La cena e servita		lare (krim., ZDA ’90, r.		NoCni sodnik, naniz.		Hrvaška država in lju-
Vreme in dnevnik		Posebni oddaji Cera-		Mike Robe, i. JoBeth		Bersaglio		dje
Variete: Forza Italia		varno tanto amati in		VVilliams, Tom Sker-		Sok moderne umetno-		Poročila
(vodi Pippo Baudo A.		Lui lei 1’altro		ritt)		sti, dokumentarna se-		Moja knjiga o džungli:
Parietti, 1. del		Film: Prendi i soldi e		SP v smučanju		rija		Kako ujeti ljudožrea,
Nogomet: Portugalska-		scappa (kom., ZDA		Športna oddaja: Mon-		TV dnevnik		8/27 del
Italija, vmes (22.15)		’69, r.-i. W. Allen),		docalcio		Arhitektovi nasveti		Santa Barbara, 329.
dnevnik 1		vmes (23.30) vesti		TMC vesti in vreme		Nevidni stotnik, it.		del
Variete: Forza Italia				Film: 11 colosso di		pustolovski film		Risanka
				New York (fant., ZDA		N.V.P.D., serija		Dnevnik 1
				'58, i. J. Beragrey)				Decembrska nevesta,
	CANALE5							angleški film, 1990
1 RAI 2								Dnevnik 2
								Slika na sliko
					n n c	A	1		
			/J0 ITALIA 7		U=ULSULS“ MV9IIIJU l			Poročila
Otroški variete		Na prvi strani						Sanje brez meja
		Nan.: Časa Keaton				Cas v sliki		
Jutranji dnevnik		Variete: Maurizio Co-	nn	Risanke				
Rubrika o vrtnarstvu		stanzo Shovv (pon.)				Lahko noC, oce, am.		
Film: Dove fioriscono		Nan.: La časa nella	IPTiTil	Nad.: Čara a čara		film	n.	
i gigli (dram., ZDA 74)		prateria		Nan.: I Campbell		Sinha Moča, 104. del	Lj$U nrvasKa z	
Nan.: Lassie		Variete: Ore 12	BBa	Nevvs Line - Vesti		Velika dolina: Proda-		
Kratke vesti		Dnevnik TG 5		Nad.: Aspettando il		na zemlja		
Segreti per voi...		Sgarbi quotidiani		domani, Il tempo della		Pepelnična sreda		TV koledar
Variete: I fatti vostri		Aktualno:	Forum,		nostra vita		Peter Pan in gusarji		Bill, ponovitev ameriškega'filma
Dnevnik, gospodarst-		14.35 Agenzia matri-		Deželni programi		Čarobni vrt, lutkovna		
vo, rubrika o motorjih,		moniale, Ti amo par-		Filmske novosti		igrica		Posnetek iz Faluna
vreme, razmišljanja		liamone, 15.30 Scene		Sette in allegria		Rebeka in sosedovi		Dnevnik 1
Nad.: Quando si ama,		da un matrimonio		Nevvs Line -Vesti		otroci		Pravi igralci, 8/15 del
14.40 Santa Barbara		Otroški variete		Nan.: Buck Rogers		Otroci se pogovarjajo z		ameriške humoristične serije
Kronika v živo		Kviz: OK il prezzo e		Il sasso nella scarpa		znanimi ljudmi		
Vesti in iz Parlamenta		giusto, 19.00 La ruota		Film: Le spie uccido-		Liebling Kreuzberg,		Življenjske preizku-
Pogum življenja		della fortuna		no a Beirut (krim., It.		zadnji del		Snje: Skupno življe-
Nan.: L’ispettore Tibbs		Dnevnik TG 5		'65, i. Richard Harri-		Cas v sliki		nje, 7/13 del doku-
Nad.: Beautiful		Striscia la notizia		son, W. Guida)		Lump in ljubi Bog,		mebtarne serije
Dnevnik in šport		TV film: 11 destino		Nevvs Line - Vesti		nemška komedija		Zasebna vojna Lučin-
Varieteja: Ventieventi,		nella culla (dram.,		Colpo grosso story		Aljaska: Poljub lepoti-		de Smith, 3/4 del na-
20.40 Acqua calda		ZDA ’91, i. B. Bedelia)		Film: Roma violenta		ce		daljevanke
Mixer in Pegaz		Aktualno: Spazio 5		(dram., It. '75, i. Mau-		Srečna dolina, angle-		Glasbeni veCer
Nočni dnevnik		Variete: Maurizio Co-		rizio Merlij		ški film		Horoskop
Filmske novosti		stanzo Shovv				Mladoporočenca, fr.		
Glasba DOC						film		
^ RAI 3
Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.15) vesti SP v smučanju Pogled na literaturo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato Lassie UMU Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano
Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme
<	> ITALIA 1
	Pregled tiska
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Varieteja: N on e la Rai, 16.00 Unomania
	Nan.: Baywatch
	Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico
	Nan.: Jumpstreet
	Vremenska napoved
	Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport
	TV film: Tarzan a Manhattan (ZDA ’89)
	Nan.: Le ragazze della Terra sono meglio
	Varieteja: No limits, 23.45 Playboy Shovv
	Odprti studio in šport
TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Ena rastlina na dan
	Film: Dove sono gli al-tr? (dram., ZDA ’74, i. Peter Graves)
	NoCne vesti
strovin
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
	
Avstrija 2	
	Prenos iz Faluna
	Koliko rek potrebujem, da bi se našla: Kitajski dnevnik
	Poklicne slike: Zobo-tehnik
	Zemlja in ljudje
	Cas v sliki
	Regionalna poročila
	Cas v sliki
	Skrivnost, nemško/avstrijski film
	Knjige meseca
	Ruski pianist Leonid CiSik - iz Mozartove dvorane dunajske koncertne hiše
	Porocila/Tisoc mojstrovin
@ Madžarska	
	Cez dan
	Peklenski raj, brazilska serija
	Zvezdniki
	Igra
	Hiša lutk
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Literarna igra
	Helena, 2. del it. serije
	Post Scriptum
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Mesečina, ameriška serija
	Dnevnik
	Globus, 4. del serije
	Aktualno
	2. madžarska armada na Donu, dok. serija
	Dnevnik; Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.35
Maori branijo svoje zaklade
Te rua - novozelandski film po scenariju in v režiji Barryja Barclayja
9 Nocojsšnji film tedna I, je proizvod novozelandske kinematografije. Režiser filma z naslovom Te rua (v maor-SCini pomeni to nekakšno skladišče) je potomec Maorov, torej se v njem pretaka tudi nekaj polinezijske krvi. Zato so tudi njegovi filmu usmerjeni v iskanje maorske identitete. Življenje novozelandskih prvobitnih prebivalcev, ki še živijo v okvirih svoje tradicije, je težko presojati. Hkrati pa se prav ti na vseh področjih vključujejo v sodobno novozelandsko življenje in živijo v sožitju s pretežno britanskimi priseljenci.
Film Te rua je pripo-
ved o pravici naroda do lastne kulturne identi-ete, do lastne civilizacijske in kulturne tradicije. Ob zgodbi o treh starih, religioznih maorskih rezbarijah, ki so spravljene v kleti berlinskega muzeja, se hote ali nehote zastavlja vprašanje o pravici naroda do svoje kulturne zapuščine, ki so jo kolonizatorji na bolj ali manj nelegalen način prenesli v svoje muzeje.
Film Te rua so posneli leta 1991. Za fotografijo sta skrbela Rory 0’Shea
(Berlin) in VVarrick Attavvell (N. Zelandija). Avtor glasbe je Dalvani-tus, zaigrali pa so: Wi Kuki Aaa, Gunter Mei-sner, Nissie Herevvini, Peter Kaa, Maria Fitzi, VValter Kreye in Vanessa Rare.
r	a
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih Sol; 20.20 Glasbena panorama; 21,05 Koncert Ljubi), godalnega kvarteta; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes
do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101.4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8,10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars Anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti-
ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Iz ood-vetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9,35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16,00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi;
19.30	Dnevnik, nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangialupi, (V. Bartol); 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Koroška poje: MPZ Jepa-Baško jezero; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: V svetu starih glasbil; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Termin izpade -Vseavstrijska mreža.
#
m
S

SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovne novice; 8.00 Novice, 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 The Mix; 11,30 Po letu 2000; 12.00 Poslovne novice;
12.30	Novice; 13.00 European Magazine; 13.30 Inside edltion;
14.00	Divja Amerika; 14.30 Film Europe; 16,00 Ali M!xed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Moda; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edltion; 21.30 Survlval;
22.00	Novice, reportaže; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRA; 23.00 Puzzle (srh., Avstral. 1978); 0.45 Survlval, The Mix; 2.00 China News Europe;
5.00	The Mlx,
SKY ONE
7.00	DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugi svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The next genera-tlon; 19.00 Rescue; 19,30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Sibs; 21.30 Round Table;
22.30	Hill Street Blues; 23.30 Studs;
24.00	Star Trek: The Next Genera-tlon.
EUROSPORT
9.00	Rokomet; 10.00 SP v akrobatskem smučanju; 11.00 SP v smučanju; 16.00 Evrogoll; 17.00 Tenis; 19.00 SP v smučanju; 20,00 Košarka; 21.30 Športne novice;
22.00	Tenis; 23.30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	košarka; 10.00 Faszination;
11.00	Švedski turnir v hokeju na leu; 12.30 Golf; 13.30 Kegljanje;
14.30	Monster Trucks; 15.00 Boks;
16.00	Dirke na ledu za pokal Francije; 16.30 Rally Pariz-Dakar;
18.30	Kegljanje; 20.30 Nogomet;
21.30	Dirke na ledu za pokal Francije; 22,00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 24,00 Golf Report; 0.15 Košarka NBA.
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Paul McCartney Up Glose; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega;
24.00	Post Modern; 2.00 Video;
3.00	Yoi; 4.00 NoCni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9,40 En-tertainment Tonlght; 11.00 Svveet 15; 13.00 Echoes of a Summer;
17.00	Going Under; 19,00 Svveet 15; 20.40 Entertainment Tonight;
21.00	Clean and Šober; 23.05 State of Grace; 1.20 Dangerous Obsession; 2.45 52 Pick Up; 4.50 He Said, She Said.
MOVIE CHANNEL
6.20 Operation Bikini; 8.45 Bikini Beach; 10.35 Here Comes The Groom; 12,35 The Charge of the Model TS; 14.50 The Buster Kea-ton Story; 15.50 The Lost VVorld of Sinbad; 18.00 Held Hostage;
20.00	Almost an Angel; 22.00 Deadly desire; 24.00 Another 48 Hours; 1.40 Friday The 13th, Part 2; 3.15 The Kissing Plače; 4.45 l'm no Angel.
PRO 7
4.55 Serije: Agentka s srcem;
5.40	Vicky, 6,00 Risanke, 7.55 Parker Levvis; 8.25 Neizprosna, a prisrčna, 9.20 Hiša na vodi (kom., ZDA 1958); 11.15 Ulice San Francisca; 12.10 Show Billa Cosbyja;
12.40	Colt za vse primere; 13.30 Lovci (vojni, ZDA 1958); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.10 Risanke; 18.00 Parker Levvis; 18.30 Shovv Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Dick van Dyke: Hiša umorov (krim., ZDA 1992); 22.05 Jake in McCabe; 23.00 Zlomljene značke (1990); 0.45 Poročila; 0.55 do 5.40 Ponovitve.
RTL
6.00	Jutranji program; 9.00 Serije: Dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati In lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj;
12.00	Opoldanski magazin; 12,30 Springfleldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.05 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Melser;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19,15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Moja mačeha je iz vesolja (kom., ZDA 1988, i. Kirn Basinger); 22.00 TV Štern; 23.15 Gottschalk; 24.00 Aljaska; 1.00 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.55 Ponovitve;
10.30	Kot tat v noči (kom., Avstrija 1945); 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Bavarec na Rugnu; 13.55 Sence strasti;
14.40	Sosedi; 15.10 Pod kallronlj-skim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.05 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Oče porebuje ženo; 22.05 Schreinemakersova v živo; 23.30 Kabaret; 24.00 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991,1. VVings Hauser); 0.50 Trojica s štirimi pestmi; 1.40 Žgoče; 2.20 Pregled programa, v(deotext.
PREMIERE
7.00 Romeo predstavlja; 8,00 Čudež oceana; 8.35 Hudson Hawk (ZDA 1991); 10.15 Mala smrt (Fr,-Kan. 1990); 12.00 0137; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14,15 Bauzi, pingvin na Antarktiki (ris.); 15.35 Prelepa zate (kom,, Fr. 1989); 17.05 Očarljivi tečnež (kom,, ZDA 1990); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20,15 Po trdi poti (kom., ZDA 1991); 22.05 Palermo: V precepu mafije (dok.); 23.35 Termlnator 2 - Dan obračuna (ZDA 1991); 2.00 Grammy Avvards, prenos podelitve glasbenih nagrad v Los Angelesu.
EVROPA / VEČJI DEL EVROPE JE POD VPLIVOM MRZLEGA ZRAKA V VIŠINAH
VREMENSKE NAPOVEDI
HIDROMETEOROLOŠKEGA
ZAVODA SLOVENIJE
J pod -20 C
;”[Z].20/-10C°n
-10/0 c°
0/10 C'
□
10/20C0
120/30C°
nad 30 C°
oblačno
f
nevihta
4
dež
sneg
megla
VREMENSKA SLIKA	vlažen zrak.
Nad Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi priteka k nam hladen in
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta

PO SVETU
HELSINKI...
OSLO.......
STOCKHOLM.
K0BENHAVN.
MOSKVA.....
BERLIN.....
VARŠAVA....
LONDON.....
AMSTERDAM.
BRUSELJ....
BONN.......
FRANKFURT....
PARIZ......
DUNAJ......
mOnchen....
zOrich.....
ŽENEVA.....
RIM........
MILAN......
BEOGRAD....
NICA.......
BARCELONA.
BUKAREŠTA....
CARIGRAD....
MADRID.....
LIZBONA....
ATENE......
LARNAKA....
TUNIS......
ALZIR......
MALTA......
JERUZALEM ... KAIRO......
-6/-8 -12/-2 -8/-4 -4/-1 -4/2 -21-2 -11/-3 2/7 -5/5 -2/5 0/3 0/3 5/5 -7/-1 -14/-3 -10/1 -7/3 -2/10 -2/9 -6/0 1/13 2/12 0/3 7/12 0/13 8/18 7/12 10/18 4/12 6/12 5/12 1/13 12/20
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.50 in zašlo ob 17.42. Dan bo dolg 10 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 07. uri 31 minut in zašla ob 20. uri 56 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4,45 najnižje -34 cm, ob 10.32 najvišje 30 cm, ob 16.32 najnižje -41 cm, ob 22.56 najvišje 46 cm. Jutri: ob 5.15 najnižje -34 cm, ob 11.01 najvišje 24 cm, ob 16.52 najnižje -35 cm, ob 23.19 najvišje 44 cm.
ALPE-JADRAN / V VZHODNI AVSTRIJI, NA MADŽARSKEM IN HRVAŠKEM SNEG, DRUGOD SUHO
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	-6/2
TRST......... -2/3
CELOVEC....	-12/0
BRNIK........ -6/2
MARIBOR......	-5/1
CELJE........ -9/2
NOVO MESTO	-8/0
NOVA GOR....	-10/6
MUR. SOBOTA ■	-7/0
PORTOROŽ.....	-2/4
POSTOJNA.....	-8/0
IL. BISTRICA.	-6/0
KOČEVJE...... -10/-1
ČRNOMELJ...	-10/0
SL. GRADEC...	-7/0
BOVEC........	-4/1
RATEČE..... -14/-3
VOGEL...... -14/-8
KREDARICA -23/-19
VIDEM......	0/5
GRADEC.....	-6/0
MONOŠTER.....	-6/-1
ZAGREB.....	-5/1
REKA......... -3/3
GORNJI SENIK
MURSKA SOBOTA
BELJAK
TRBIŽ O
KRANJSKA GORA
O KRANJ
O LJUBLJANA
N. GORICA
DANES
O SALZBURG
ČEDAD VIDEM O
O
o PORDENONE
O GRAZ
o/
O
MARIBOR
CD
GORICA /
VARAŽDIN O
O POSTOJNA	O NOVO MESTO	O ZAGREB
/ v|T /
* *
O KARLOVAC
O UMAG
REKA
PAZIN O
BJ
PULJ O
V SLOVENIJI: Na Primorskem bo zmerno, SOSEDNJE POKRAJINE: V Italiji bo delno drugod pretežno oblačno. V vzhodni in jasno, drugod pretežno oblačno. Občasno ponekod v osrednji Sloveniji bo rahlo sne- bo snežilo. Veter bo oslabel, žilo. Naj. jutranje temp. bodo od-10 do -5, najvišje dnevne od-5 do-1, na Prim. 3°C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 *5T!
10-30% .	5-10
4** ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
50-80%

nad 80%
444	***
444	***
nad 60
NEVIHTE
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, v vzhodnih krajih bo dopoldne še naletaval sneg. Veter se bo polegel.
OBETI: V petek bo sončno, čez dan se bo v zahodnih krajih pooblačilo. Malo topleje bo. Začel bo pihati jugozahodnik.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na
Ljubljana	40
Maribor	81
Celje	51
Trbovlje	83
Hrastnik
Zagorje	60
Šoštanj	3
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na rrP zraka.
mikrogramih m3 zraka:
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura.G.Radgona: 106, Drava HE Dravograd: 130; Sava Radovljica: 33, Sava Šentjakob:	—, Sava
Radeče: 100, Sora Suha: — , Ljubljanica Moste: 42, Savinja Laško: 90, Krka Podbočje: 76, Kolpa
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Vsa zmeda okoli jutranjega spora doma bo razlog, zakaj boste večji del dneva nejevoljni. Poskusite pred sodelavci prikriti slabo razpoloženje.
BIK 21-4/20-5 : Varajte se kakršnihkoli skušnjav, -kajti prav danes imate veliko možnosti, da bi se v službi sprli. Custevno se boste pomirili šele pozno zvečer.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Razpoloženi boste za zabavo in družbo, vendar poskusite svojo željo nekoliko zadržati, saj vaša okolica temu ni naklonjena in na koncu vas bo nekaj lepih trenutkov preveč stalo.
RAK 22-6/22-7 : Izognite se sporu s sodelavci, sicer boste sami sebi najveCji sovražnik. VarCujte z energijo do popoldne, ko se boste morali posvetili mlajšim osebam.
LEV 23-7/23-8 : Ce se vam danes nasmiha potovanje, ne mislite, da se bodo vse nadrobnosti tudi avtomatično uredile. Opravite svoje delo in ostanite čimbolj diskretni.
DEVICA 24-8/22-9 : Lep začetek dneva se bo raztegnil na ves dan, vendar le, Ce si boste sami postavili omejitve. Ne dovolite, da bi vas drugi bremenili s svojimi težavami.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Današnji partnerjevi predlogi bodo precej drzni; Ce jih vi ne boste postavili v realen okvir, se boste tudi sami vpletli v težave, ki bi vam bile zdaj popolnoma odveč.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Nikakršen hazard vam ne more nadomestiti izgubljenega, samo še globlje se boste podali v nesrečo, zato raje poslušajte nasvet starejše osebe in se izognite težavam.
STRELEC 23-11 /21-12 : Pripravljeni in razpoloženi ste za tveganje v ljubezni, ki ga boste najverjetneje plačali drago tako v Čustvenem kot finančnem smislu.
KOZOROG 22-12/20-1 : Ko ste brezskrbno prevalili problem na partnerjeva ramena, niste naredili ravno velikodušne poteze. S problemom se boste prej ali slej morali soočiti sami.
VODNAR 21-1/19-2 : Poskusite omiliti hudomušno razpoloženje v službi in premislite posledice, ki jih ima vaša neresnost. Odvrnili boste sodelavce in ostali brez njihove podpore.
RIBI 20-2/20-3 : Ne zapravljajte, tega si zdaj vendar ne želite! Ce ste slabe volje, se raje pogovorite. Vase sposobnosti so velike, vendar ne smete trditi, da ste sposobni samo vi.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
BELJAK CELOVEC O	Z~)
VARAŽDIN
ZAGREB
O KARLOVAC
OPAZIN
X
A
*
ZASTOJI
ZAPRTA
CESTA
POPRAVILA NA CESTIŠČU
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
ŠPORTNA
PRIREDITEV
GOSTA
MEGLA
BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so večinome suheter prevozne brez večjih ovir, ki bi jih povzročalo vreme.
Na vseh mejnih prehodih poteka promet tekoče in za prestop meje ni daljšega čakanja.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope			-/20	Cimolais				Podklošter			-/35
Vrhe			-/-	Claut			Bad Kleinkirchheim...	....20/50
Lontovž			-/-	Piancavallo		....20/40	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			2abnice/0včja vas...		-/-	Sloveniji Plajberk			-/50
Rngln	....40/50	Raibl			-/-	Dobrač			-/30
Kanin			-/90	Forni Avoltri			-/-	Nassfeld/Mokrine		....60/80'
Cerkno			-/35	Farni di Sopra		,...20/40	Spittal/Goldeck			5/55
Snritkn nlnninn		-/-	Paluzza-Timau		....20/30	Heiligenblut		..20/140
Vogel		-/-	Paularo			:.-/-	Katsčhberg		....60/80
Kabla			-/20	Pontebba		....40/40	Koralpe/Golica			-/30
Mariborsko Pohorje..		-/40	Pradibosco		....30/60	Kotschach/Mauthen	....20/30
Kranjska gora			-/-	Prato Carnico			Mallnitz		..10/150
Pokljuka 7			-/-	Zoncolan		....10/40	AVSTRIJA	
Rog - Crmošnjice			-/-	Sauris			5/10	Arlberg		..35/330
Prvine			-/-	Sella Chianzutan			Seefeld		....20/70
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		....20/80	Kitzbuhel		....10/75
1 llnvkn		-/-	Višarje		,...35/60	Obertauern		120/220
Krvavec			-/-	VENETO		Zeli am See		„20/100
Črni vrh			Sappada		....20/80	Schladming/Planai...	„10/100
V VEDNOST
Temperature
morja
Temperatura je stopnja toplote, toplota pa je energija v prehodu od izvora k potrošniku.
Glavno količino toplotne energije dobiva morje od Sonca. Med druge prispevne faktorje prištevamo še podmorsko vulkansko delovanje, ogrevanje skozi morsko dno iz notranjosti Zemlje, energijo trenja ob plimovanju in naravno radioaktivnost morske vode.
Energija sončnega sevanja prihaja do morja z neposredno in razpršeno radiacijo. Ko dosežejo sončni žarki površino morja, se del žarkov takoj odbije in vrača v atmosfero, drugi del pa vpije površinski del morja; ta del toplotne energije segreva morje. Temperatura morja je odvisna od vsrkane radiacije ter trajanja sončnega sevanja - insolacije.
Morje stalno pridobiva toploto in jo izmenjuje z okoljem, zlasti z atmosfero. Kadar je toplejše od zraka, toploto oddaja v atmosfero. Toplota, ki jo odda en kubični meter morske vode ob znižanju temperature za 1°C, lahko segreje 3118 m3 zraka za 1°C.
Srednja letna temperatura na površini svetovnih morij je na severni polobli 19,2°C, na južni pa 16,0° C. Najtoplejša je površina Črnega morja in Perzijskega zaliva, najnizje temperature pa so v morjih ob Antarktiki. Povprečna letna temperatura svetovnega morja na površini je 14,7°C, to je za 3°C veC od povprečne temprature zraka.
Poleg površinske obstoja tudi globinska razdelitev temperature v morju. S površine prehaja najveCji del toplote v globino z vertikalnim, konvekcijskim gibanjem vodne mase. Dnevne spremembe temperature se občutijo v globini morja 25 - 30 m, letne oscilacije pa segajo v globino 300 do 400 m.
Površina morja se Cez dan segreva in ponoči ohlaja prav tako, kot se segreva poleti in ohlaja pozimi. Poznamo torej dnevne in letne spremembe temperature. Dnevne spremembe v srednjih širinah so povprečno 0,30°C in v tropih 0,67°C.
Na odprtem Jadranu dosega površina morja poleti temperaturo do 25°C, pozimi pa upade na 10°C.
Dragica Medvešček