^ji dan rtno sobot. nedelj ln praznikov. Izhaja dailj except gundayi end HolidajFS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški tn upravnlikl pooetorl: 888T South Lawndale Ava * . Office of PublicaUon: 1687 South Lawndale Ava Telephone. RockweU «804 .............................. '/STcS^lt Sl^VSS CHICAGO 23. ILU TOREK. 91. AUOUSTA (AUOU8T 91). 1943 Subacriptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 170 Acceptance for Melling at »pedal rate of poataee provlded for in »eetion 1108. Act of Oct. 8, 1817, authorlted on June 4, 1818. ROSI OBKROŽILI NEMŠKO ARMADO Ruske armade prodirajo proti reki Dnjeper in drobe odpor nemike oborožene tile. Moskva poroča, da to okupirale čez sto vati in naselbin in zadale strahovite udarce tovraž-niku. Berlin priznal prebitje nemške bojne črte.—Ameriški bombniki sestrelili 307 nemških letal v spopadih v zraku.—Japonska mornarična baza obkrožena London. 31. avg.—Ruske čete so prebile nemško fronto na ju gu, okupirale Taganrog, pristaniščno mesto ob Azovskem morju. poleg 150 vasi in naselbin in zdaj uničujejo ostanke obkrožene nacijske sile, se glasi uradni komunike. Prvi ruski vojaški oddelki so v prodiranju dospeli do Kutejnikova, 53 milj severo-zapadno od Taganroga, Anasta-sevke in Fedorovke. Izgleda, da so Rusi izvojevali največjo zmago v poletni ofenzivi. Nemška armada v Donski kotlini je v pasti, iz katere se najbrže ne bo izmotala. Znamenja kažejo, da bo uničena. London. 30. avg.—Ruske armade na južni fronti prodirajo naprej proti reki Dnjeper in drobe odpor nemške oborožene sile, se glasi radijsko poročilo iz Moskve. V zadnjih dveh dneh to prodrle petnajst milj daleč ln okupirale čez sto vasi in naselbin. Nacijske bojne črte se ru-šijo pod udarci ruskih armad. Vasi in naselbine, ki so jlh Rusi zasedli, se nahajajo v Don-iki kotlini. Moskva je naznani- la. da je padlo čes šest tisoč vražnikov v bitki z Rusi v sektorju na južnosepadni strani Vorošilovgrada. Nemški vqjaki ie podajajo Rusom v masah. Sodi se, da je zbrana neiftška sila okrog 800,000 vojakov na ozemlju med reko Doneč in provinco Kuban. Cilj sovjetske ofenzive je uničenje te sile. Ruski letalci, ki so izvršili iz-vidniške polete nad fronto, so poročali o umikanju nemških »t Te uničujejo skladišča orožja in streliva, da ne bi pri-ila v ruske roke. Sovjetske čete so okupirale 50 mest in vasi na zapadni in južni strani Harkova, Ukrajinca jeklarskega središča. Med temi so Ljubotln, Psel in Zmi-j*v, strategična mesta. Čete prodirajo naprej proti Poltavi, aemški vojaški bazi, ki leži 85 "ulj južnozapadno od Harkova. Uradni komunike, objavljen knes zjutraj, pravi, da so Rusi [ubili jn poškodovali 110 nem-tankov v operacijah v bll-Sevska, sovjetski letalci pa •trdili 82 nemških bojnih le-v zadnjih treh dneh. Nemško poveljstvo je priznanj da so Rusi prebili nemško *>jr><> črto med Smolenskom ln vjazmo v več krajih. To trdi, da "" mase ruskih tankov ln pehote v na centralni fronti ln da J? uvrillr* več napadov ne nem-pozicije. «5» London, 30. avg.—Ameriške V™'* ^dnjave in bombniki so ^ 1 M7 nemških bojnih le- *d«ii bo Izpadih v zraku, ki so rr bardlrenju Regens- Sthwelnfurta, Nemčijs, burji ameriški glavni stan. v, ni'ini w sestrelili 140 so-'"tal v h po padu med Re- dulTc"'"1' 0iUte P* v »P°P*- 1 N ™«'infurtom, dočim so '"Mi 58 bombnik«*, ^ Krederick L. Ander- „ JJn«k ameriške leUlske ^ ' r^/nanil, da ao bombe. v' VrKli ameriški leUld, ^ ; ' mšhe letalske lover-^ • r sburgu in »netile I " žare. ' tfjckholma. Svedsks. r , * N"nct proglasili ste- V«ni,P«dih na te mesto, i^-bni, civilisti eo bili mo- bilizirani za obrambo prestolnice po napadih. * Zavezniški stan. Afrika, 30. avg.-—Zavezniški letalci so izvršili dvanajst uspešnih napadov na mesta v južni Italiji in sestrelili 32 sovražnih letal, se glasi uradno poročilo. Bombe so padale na Crotono, mornarično bazo na konici italijanskega "škornja", Taranto, Cancello, dvanajst milj severovzhodno od Neapla, Ventoteno in Ternijo, železniško križišče na obrežju Kalabrije. Poročilo dostavlja, da so zavezniki vrgli več tisoč ton bomb na italijanska mesta, ki so povzročile ogromno škodo. Zavesnlšlcl stan. Avstralija. 30. avg.—Ameriška okupacija otoka Arundela, ki leži v centralnih Solomonih, je zožila obroč okrog japonske sile, zbrane na bližnjih otokih. Japonska mornarična ln letalska baza pri Vili, otok Kolombangara, je obkrožena. Zavezniška sila, kateri poveljuje general Douglas McAr thur, je zavzela pozicije, s katerih lahko bombardira japonske postojenke na Kolombangarju. Grupa malih otokov na zapadni strani otoka Baanga je pod zavezniško kontrolo. Zavezniški bombniki so napadli japonske ladje v zalivu Vi-tiazu pri Novi Gvineji in bombe so potopile in poškodovale šest ladij. Drugi roji zavezniških letal so bombardirali japonske pozicije pri Voco Pointu, 22 milj severno od Salamauve, Nova Gvineja. V, Državni department pobija obdolžitve Nobenih zvez z voditelji faiistov Washlagton. D. C« 30. evg.— Govorice ln obdolžitve, de državni department ima zveze in sklepa kupčije z diskreditirani-mi političnimi voditelji po osišču kontroliranih držav, je sinoči zanikal Adolf A. Berle, pomožni državni tajnik. Berle, ki je bil imenovan v ob-dolžitvah, je dejal, da so vse brez podlage. Med drugim je zanikal, da je državni dfpttl-ment navezal stike z Lavalom ln reprezentantl njegove vlade v Vlchyju ln da snuje "katoliško osišče" v VVashingtonu. Delje je zanikal poročilo, da je grof Galeazzo Ciano, bivši Itall-jsnski minister, v Ameriki ln ds državni department podpira načrt glede fašistične federscije držav v vzhodni Evropi proti sovjetski Rusiji. Berle je zsnikal obdolžitve v pismu, katerega je naslovU M. Schnspperju, tajniku Ameriškega sveta za javne zadeve, ki ga je prej pozval, naj pojasni politiko državnega departmenta. Premier Churchill odpotuje v WaMngton Quebec. Kanade. 30 avg.-Angleški premier Winaton Churchill se bo jutri sestal s člani kanadskega vojnega kabineta in v sredo eli četrtek odpotovsl v VVashlngton, kjer bo nadaljeval razgovore s predsednikom Roo-ee ve Itom, se g l«** naznanilo, Pred odhodom bo imel govor po radiu. . _ -- Grof Ciano $ pobegnil iz Rima! Aretacije vodilnih faiistov naznanjene London. 30. avg.—Grof Galeazzo Ciano, Mussolinijev zet ln bivši zunanji minister, je pobegnil iz Rima s svojo ženo in otroci Vred, pravi radijsko poročilo iz Berlina. Beg se mu je posrečil, čeprav so vojaki stražili grad v bližini Rima, v katerem je bil zaprt. (Dve londonska lista sta danes citirala poročilo, oddano na Uj ni protinacijski radiopostsjl Atlantik, da je Ciano dospel Innsbruck, kjer je potem zasedel avtomobil in se odpeljal proti Monakovu, Nemčija.) Ciano, ko je bil v Mussolinlje-vl vladi, je vložil vsoto čez $60,-000,000 v zunanjih bankah. Kot zunanji minister je bil odstavljen 5. februarja tega leta, ko je Mussolini premešal svoj kabinet. Radio Berlin je naznanil nadaljnje aretacije voditeljev fašistične stranke. Med aretirane! je dr. Carlo Ravasio, bivši podtajnik fašistične stranke. Naznanilo dostavlja, da je bil Ravasio aretiran v Milanu v momentu, ko je nameraval pobegniti. Nogavičarji se izrekli za oklic stavke Phlladelphia, Pa., 30. avg.— Člani unije nogavičarjev so se pri glasovanju izrekli ze oklic stavke v 41 tovarnah v tem mestu in okolici na podlagi Connal-ly-Smithovega protistavkovnega zakone. Zadevno naznanilo so objavili uradniki Zveze nogavl-čarskih delavcev, včlanjene v Kongresa industrijskih organizacij. Nogavičarji so prej zavrnili ponudbo dveh organizacij delodajelcev glede Obnovitve stare pogodbe. Rusija internirala amerUke letalce London, 30. avg.—Radio Moskva je danes nsznsnil, da je Rusija internirele člane possdke ameriškega bombnika, ki so se morsli spustiti ns tis na polotoku Kamčatki po bombardiranju japonskih Kurilskih otokov v severnem delu Psclfika. Rusija nl v vojni z Japonsko. Dva sme-riška bombnlks izmed onih, ki so se udeležili nspsda, še pogrešajo. UUTA BORBA ZA OBLAST V BOLGARIJI Zagonetna smrt kralja Borisa nepojasnjena MIROVNE DEMON STRACIJE V SOFIJI London. 30. avg.—Tukajšnji listi so objavili poročila iz zanesljivih virov o ljuti borbi za oblast v Bolgariji, ki je sledila za gonetni smrti kralja Borisa. Govorice, da je kralj podlegel rani od krogle, ki je bila oddana nanj v napadu, se vzdržujejo. Borisova smrt je potisnila na površje vprašanje, ali bodo Nemci obdržali kontrolo v Bolgariji. Znano namreč je, dn je ljudstvo naklonjeno sovjetski Rusiji ln da se je naveličalo vojne. Možnost je, da bo Bolgarija v sedanji, kakor v prvi svetovni vojni, odprla vrata zaveznikom za invazijo Balkana. Radio Berlin je naznanil, da je bolgarski premier Bogdan Fi-lov proglasil Šestletnega Borisovega sina za kralja in da je ministrski svet prevsel administra-cijske posle zaradi mladoletno-sti kralja. To bo izvrševal, dokler ne bo rešen problem regent-stva. Berlin trdi, da je Borisa pokopala srčne hiba, zaeno pa ge je poveličeval kot zvestegs zaveznika in prijatelja nacijske Nemčije. (Francoska rediopostaja v Afriki pravi, de je kralj Boris pred evojo smrtjo izgubil upanje, ds bo Nemčije zmagala v tej vojni in de je poslal svoje emi-serje v Istanbul, Turčija, da tam navežejo stike z zevezniki. Ti so beje dobili navodila, naj sklenejo mir z zevezniki pod pogojem, de Bolgarija obdrži osvojene pokrajine.) Angleški krogi v Londonu so dobili poročila o mirovnih demonstracijah v Sofiji, ki so sledile smrti kralja Borisa, katere pa so nacijske vojaške avtoritete zatrle. Poročila trdijo, da so Nemci streljali na demonstrante in de je bilo več ubitih in ranjenih. Radio Berlin je sinoči naznanil, da bo kralj Boris pokopan prihodnjo nedeljo. De Gaulle in Giraud zadovoljna Priznanje odbora smatrata za zmago Alšlr. Alšerlja. 30. avg.-Ge-nerala Charles de Gaulle ln Henri Giraud sta izrazila zada* voljstvo, ker so Veliku Britanija, Amerika, Kanada in Rusije priznale odbor za osvoboditev Francije kot upravno telo interesov Francije in francoskega imperije. Generala izražata zadovoljstvo v poslanici, ki sta jo poslale predsedniku Rooseveltu, premi-erju Churchillu, premierju Kin-gu in maršalu Stalinu. Ta previ med drugim, da je priznanje, čeprav je omejeno, velika zmaga odbora. Rene Massigli, zunanji mlnl-vter v odboru, je naslovil poslanico slične vsebine tudi angleškemu zunanjemu ministru Ede-nu, ameriškemu državnemu tajniku Hullu in V. M. Molotovu, ruskemu zunanjemu komiaerju. V tej je pouderil, da bo priznanje poglobilo kooperacijo med zavezniki ln frencoskim ljudstvom, ki je dejansko udeleženo v borbi proti osišču. Berlin zavrnil fi švedski protest Dva ivedska parnika potopljena London. 30. avg.—Nemčije je ze vrnile protest švedske vlade zaradi potope dveh Švedskih parnikov po nemških bojnih ladjah v bližini Skaggeraka, seeno pa je naglasils, da sta ee Tiehe-jala v pomorski vojni eonl. »vedska je v protestu zahtevala od nemške vlade garenclje, da se sličfcn incident ne bo več pri petil. Nemška vleda je izjevlla, da bodo vsi švedski parniki, kl pri de jo v vojno cono, napadeni ln potopljeni. To pomeni, da naci ji ne bodo revidlrell taktike kljub protestu. Trenje med Nmčijo in Švedsko se je poostrilo, ko je Šved-sks vlsds pod pritiskom Javne-gs mnenja ustavlls prevoz nem ških čet preko svojege ozemlja ns Norveško. Izglede, ds bo Berlin povečel pritisk ne Švedsko, ki se je zsčele obreČetl strsn od Nemčije v zsdnjlh tednih. Nemci uveljavili diktaturo na Danskem Domače vesti Obiski la posdravl Chicago. — Nick Borovac lz Dulutha, Minn., delegat Jkeste redne konvencije Hrvatske bratske zajednice, ki se vrši v hotelu Shermanu, je 30. avg. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. — Josephine Brezovec lz Calumeta, Mich.,-pošilja pozdrave uredništvu Prosvete in Članom njenega društva iz KI Verana, Calif., kjer se mudi nu obisku. Član odlel v armado Yukon, Pa.—V armado Je bil poklican Frank Stahursky, član društva št. 117 SNPJ. On je prvi oženjun član tega društva, kl je odšel k vojakom. S tem je naraslo Število člsnov tega društva, ki so v armadi, na 22. Ranjen ae bojišču Chicago. — Vojni department naznanja, de je med renjenimi vojaki na južnem Pacifiku tudi slovenski vojak, prostak Michael Clrar iz Chicaga, čijega mati Allce Casey stanuje na 8052 Ingleslde ave. Is Clevelanda Cleveland,—Vojni department je obvestil starše Johne ln Jennl Hudoldln, ds je bil njun iln John Zagorc težko ranjen v bitki nekje na jugozapadnem Pedflku. V armado je vstopil v januarju 1041.—Dne 4. sept. bosta poročene kadet Robert Roes ln Fr«n ces Zlatoper v Santa Anni, Calif., kjer \mladi ženin slul strica Sama,—Frances Blatnik je prejela obvestilo, da je bil njen sin, štabni saržent Robert Blat nik, že drugič ranjen, prvič v Afriki ln sedaj pa v SicUiji. Za svoje junaštvo jo prejel čin Modrega srca. Njegova žena se na haja v Bostonu, Masa. Uposlitev žensk V industrijah Delavski department objavil poročilo Waahlngton. D. C., 30. avg.— Delavska tajnica Frances Perkins je objavila poročilo, is ka-terega je rezvidno, da ženriia tvorijo 30 odstotkov delsvske sile, ki dels v vojnih industrijah. To pravi, da je bilo ob konca ju lija 4,250,000 žensk uposlenih v teh industrijah. V prvih fazah evropske vojne, ko je Amerika imola na razpolago dovolj delavcev, je le okrog milijon žensk delalo v vojnih in drugih industrijah. Število je italno naraščalo in doseglo višek v tem letu. Trgovinski depertment je istočasno izdal brošuro s podatki o uposlitvi žensk v vojnih in drugih industrijah. Ti dokazujejo, da ženske delajo v vseh in s tem podpirajo smeriške vojne napo-re. Ženske eo nadmiS. drama, potmi Ud.) sa vrnajs pošiljatelju Is v slašsju. 6a |s fsfkAU salj Adrartiaiaf ratas oa ■ ad Maaalldtad article* wiU aaS hs ich as stotiss. pUfa. p o m—, etc~ «111 ho hr «•!!• Msslov aa rta. kar laa PROSVETA MEMSER or THI rEDERATSD PRESS ^ Datum v oklepaju na purner (August SI, 1043), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne uetavL Kritične tedenske misli V Nemčiji je danes slabo. Ako ponovno prečiUmo poročila o položaju v Angliji pred tremi leti, ko so vsak dan deževale nemške bombe na London in druga angleška mesta—in če upoštevamo dejstvo, da je položaj v Nemčiji danes desetkrat slabši, tedaj približno vemo, kako je danes v nacistični domačiji. 0 0 0 1 f—^ '•• .„» Vliti tea ^l&ifiV'" i Ameriški in angleški bombniki danes vržejo na to sli ono mesto v Nemčiji pri enem samem napadu toliko ton eksploziv, kolikor so jih Nemci zmetali na Anglijo pri vseh svojih napadih v zadnjih treh letih. Ce to razumemo, lahko vemo, kaj se danes godi v Nemčiji. Nacijski glavarji so se pred tremi leti bahall,etje dela v vojnih Industrijah, kar ima lahko težke posledice za Izvrševanje vojnega programa. Rooee-velt je obrnem odredil izvajan |e vaeh določb, ki so v veljavi, proti delodajalcem, ki goljulajo vlado in izrabljalo produkcijo bojne opreme v svoje oaebne koristi. Bomo videli—dasi Je že zelo (razno. - • a • PredMdmk Roosevelt je rekel v t»vojcm govoru prod kanadskim |jailamentom /adnjl teden, du bt vodtlnt oalščni trinogi že danee kapitulirali, te bi vedeli, k«t |e kanadska konferenca pripravila proti njim Moida bl—ampak ItooM-veh dobro ve, da kljukaste |*«m« t onih trinogov ne no/nu nMourr, kar je črnega na belem, pač po pozna le trdo itorjačo, kadai telehiic na njihovo trdo bučo. "Z gefitU-rnani t*» t;entlrmansk", / gorjačarji pa po gorjačarsko?'' je /apis^l Oton Zuoortčič. That * all Ce h« oalščni trinogi razumeli ka; drugega, kakor gorjačo, bt biti vedeli pred štirimi leU, kaj jih čaka in ne bt bili /enettll svetovnega požara. Ker pa gorjačarjl ne razumejo nii*aar drugega kot ^otjačo—bodo razumeli svoj ko-nec šele trda), kadar silovito trešči nanje gorjača, katero sta ako-vala Roosevelt »n Church'11 v Kanadi m na prejšnjih konferencah. V tak čas uade nova gorjača v južni tn zapadni Evropi, velika gor jača pa trlebne to jesen po Jsponcih v južnovzhodnt Ariji, Ksdar telebne, bodo Japonci—razumeli. . / naselbin Nekoliko ia šivljenja—II Ballahrs. O—Nadaljujem, kjer sem zadnjič končal. LeU 1908 je Rail River Coal Co. kupila vse trt rove od Ampar Co. tn potem odprU še dva nova rova, U-ko da je v kratkem imela tukaj pet rovov—št. 1, 2, 3, 4 in 6. TieU Čaae ao ae začeli seliti v te kraje tudi premogarji, večinoma IUlijani, Poljaki, Hrvatje in tudi P*r družin pa samcev, mojih bližnjih sosedov v sUrem kraju, je prišlo semkaj, kakor tudi šest slovenakih družin in nekaj samoatojnikov. Ker sU bila rov* št. 1 in 2 blizu skupaj, smo se prijatelji in znanci večkrat aeaUli tukaj ali Um. In kakor je bila Ukrat navada, smo dobili tudi aodček ječmenovca, ki je pomagal, da je zaorila slovenska pesem in včasih tudi hr-vašks in primorska, tako da je izgledalo kskor bi bili v resnici v stari domovini. Ker sta fcne v prejšnjem dopisu omenjeni zavarovalninski družbi pustni na cedilu, tako da nisem bil zgvarovan za slučaj bolezni, nesreče ali amrti, premogarske družbe pa Ukrat tudi niao plačale nobene odškodnine v primeru nesreče, aem poizvedoval med Slovenci in drugimi, če bi se mogel tu v bližini zavarovati pri kskšni slovenski organizaciji. Ps mi eden jzmed rojakov pravL' "Seveda se lahko zavaruješ pri Slovenski narodni podporni jednoti. Društvo št. 13 obstoji že več let v Bfldgeportu in k temu društvu spadam tudi Jaz." Se tisti mesec—jbilo je junija —sem pristopil z rojakom k društvu 13 SNPJ v Bridgeport. Takratni predaednik je bit John Goldko, Ujnik pa Martin Mo-har. Takrat, smo bili vsi člani enako zavarovani — za $1S0 smrtnine in doUr dnevne bolniške podpore, za kar smo plačevali $1.29 mesečno. Moja cer-tlfikatna številka je 7316. Razprave pri društvu 13 so me zanimale tako, da sem redno posečal seje, čeprav sem bil precej oddaljen. Tu pa tam sem tudi Jaz posegel v razprave, čeprav še novinec, toda sem zagovarjal ono stran, kjer sem videl, da je bila resnica. Ker nas je bilo proti koncu leta 1909 več članov iz Bellaira pri št. 13, mi Je bilo naročeno, naj se vai udeležimo glavne aeje, da bo volitev odbora itd. Na decembrski seji sem bil tudi jaz izvoljen v nadzorni odbor, čeprav sem bil šele šest mesecev Član, in potem sem bil pri društvu 13 ponovno izvoljen vsako, leto v odbor do konca 1915. Tudi takrat sem bil nomi-niran, toda sem odklonil s pripombo, da bom v Bellairu ustanovil društvo SNPJ, kar se je tudi uresničilo dne 20. februarja 1916. Dobil sem oaem novih članov, enajst naa je bllo že sUrih pri društvu 18. UaUnovno aejo smo Imeli v moji hiši. Pojasnil aem članatvu to ln ono, nakar amo prešli na volitev odbora. Prvi predaednik novega društva je bil Frank La-alČ, tajnik Louia Pavlinich, blagajnik John Ponikvar. Ker je bilo takratno mesečno poročilo težavno ra novinca, sem stra-homa sprejel tajništvo, ker ni bllo nikogar, da bl ifcl vsaj enkrat pokaaal, kako uvrstiti članatvo kamor spada. Seveda sem dobil iz glavnega urada pravilno izpolnjeno mesečno poročilo za vzorec, ampak novinec je novinec. PrsosJ sem študiral, dokler fa nisem pravilno napravil, tevilko amo dobtti 258, društvu pa smo dali ime Slovenski bratje. Ker se je Ukrat delalo s polno paro, je ljudi kar mrgolelo v Uj okolici. Tudi naše društvo 258 je začelo napredovati, Uko da je v petih letih mojega Ujniko-vanja naraslo od 19 na 116 članov. Blagajna je tudi štela nad sto dolarjev v gotovini. Kmalu po ustanovitvi našega društva ao bile tudi Združene države potegnjene * v prvo svetovno vojno. Potem pa je po tej deželi izbruhnila influenca, Uko da je bil skoraj pri vsaki hiši kdo prizadet. Kot Ujnik sem torej imel poleg'mojega dnevnega napornega dela veliko pisanja in računanja, včasih do polnoči, dokler nisem spravil vseh stvari v red. Ker je SNPJ takrat plačevala bolniško podporo od prvega dneva prijave, so njena društva raala po vaeh naselbinah kot gobe po dežju in s tem skolcoma tudi jednota v članstvu in premoženju, da je bilo veselje Čeprav ni bila razpisana kampanja, so bile določene stalne nagrade, in sicer pet dolarjev za ustanovitev novega društva in enaka vsoU tudi za pridobivanje novih članov. Jaz sem izrabil priliko v prvi in drugi nagradi in dobil povrhu še privesek za urno verižico z znakom SNPJ. Brez vsake hvale, toda z mirno veat jo Jahko rečem, da sem vedno deloval v korist društev in jednote. Začenši leta 1910 do 1943 sem nepretrgoma služil v odboru na vseh mestih, kolikor jih je pri, društvih. Svoj posel sem vodil brez vsake diskriminacije. Ne štejem se za nezmotljivega, tods če sem pomoto napravil, sem jo rad popravil brez prerekanja v splošno zadovolj-nost. V mladih letih sem hrepenel po dobri zavarovalnini za vsak slučaj bolezni, nesreče ali smrti, kakor tudi po dobrem čtivu. Na stara leta sem oboje dosegel pri SNPJ in bom gledal, da oboje obdržim do zadnjega zdihljaja. Naj opišem še nekoliko moje delo za vsakdanji kruh in dogodke v Bellairu. Od septembra 1906 do danes, ko to pišem, sem delal večinoma v rovih Rail River Coal Co. Tu in Um sem nekaj časa delal tudi zunaj, toda od leta 1905 pa do danes sem nepretrgoma član UMWA. V tem času sem se udeležil vsake sUvke, katero je oklicala unija. In čeprav ao stavke trajale od par mesecev do L7 mesecev, sem vedno vztrajal do konca. Tudi Rail River Coal Co. nl zaostajala nazaj. Večkrat je zaprla U all oni rov, posebno pa rov št. 6, ki je bil večkrat zaprt od par do 27 meeeccv, neozirajc ae na bedo in pomanjkanje med premogarji ln njih družinami. Tudi vlakih primerih sem bil prlmoran biti večinoma brez za-alužka. Izjema je bila leU 1936, ko sem delal dva meseca pri WPA. Takrat ni bila tako na-Unčna nreiskava kot pozneje, po ataroati in razdeliti aaesment,1 ko le b+l rov št. 6 ponovno odprt TOREK, 31. AVCITRT, "m 1 Članice krajevne unija ši. 99 Inlernstlonal Ladiss Gsrmsni Worksrs v Nsw Vorku pišajo pj! Članom svojo orfanlsaclja. Id so v službi Strica Sama. Vsaka izmed deklet na sliki se ja ravauU da bo napieaU ae manj kot eno piamo na dan članom-vojakom. po 27 mesecih zastoja. V tem času sem delal dva dni za okraj Belmont in zaslužil osem dolarjev, Drugod sem bil odklonjen. Pri WPA so rekli, da nisem v potrebi, za občinsko miloščino pa nisem vprašal, da bi potem moral za> tisto ppmetati ulice. Kljub vsem tem težavam sem osUl zvest član UMWA in SNPJ. Da se še danes nahajam v tej deželi, je več vzrokov. Zaslužek je bil na splošno vedno alab. Prva štiri leta po prihodu v to deželo sem tisU male prihranke sproti pošiljal očetu, ker je bilo posestvo zapisano na moje ime. Skozi prvih šeat let mojega bivanja tukaj se tudi nisva mogla sporazumeti z mojo zaročenko, končno pa izvem, da se je leta 1911 poročila v stari domovini. Ker se je že takrat širila govorica, da bo prej ali slej izbruhnila vojna.v Evropi, je bil to glavni vzrok, da sem ostal v tej deželi. Dne 15. januarja leta 1913 tudi jaz stopim v zakonski stan z mislijo, če se bodo razmere tukaj poslabšale, bom šel pa v start kraj in tam nadaljeval borbo za obstanek. Toda leta 1914 so v Evropi Že pričeli grmeti topovi. Aha, mislim, Lojze, ako bi bil ti sedaj tam, bi že gotovo bil na srbski fronti, kajti Um se je nahajal moj 27. regiment, kakor sem čital v Glasu Narodu. Ravno isto leto smo ohijski premogarji vodili težko borbo v 15-mesečni stavki in s pomočjo unije UMWA zmagali na vsej črti. lato leto, 1914, se je morala tudi moja žena podvreči operaciji in potem še leU 1921. In kakor bi to še ne bilo dovolj, je leU 1929 tako nesrečno padla po stopnicah v podstrešju, da si je zlomila rjogo nad kolenom. Vsa-kikrat je prebila šest tednov v bolnišnici—doma pa ne Štejem. Torej tudi v teh nesrečah mi ni bilo z rožicami posuto. V tem času sem bil tudi sam nekajkrat prizadet v bolezni, vendar sva oba premagala vse gorje do da nes. Ker je sUra Avstrija vedno rožljala s sabljo, sem pisal oče tu, naj mojemu mlajšemu bratu, takrat staremu 16 let, Ukoj preskrbi vse listine, jaz pa mu pošljem potne stroške in naj pride v Ameriko. To se je tudi zgodilo. Meseca septembra 1913 je že bil pri meni in sem ga Uko otcl avstrijskih vojaških šikan in tu di vojne. V kratkem Času sem mu dobil delo in ga vzel s seboj v rov. Takoj prvi mesec ga vpi šem v društvo 13 in Uko je tudi on poeUl član SNPJ. Na domačiji sta Ukrat ostala brat ln aestra. Mati mi jc umrla 23 dni po mojem odhodu v Ameriko in tako sem izgubil polovico volje za povratek v sUro domovino. Očo je pa umrl v za četku leta 1913. Vojna je divja la nad štiri leta in psr let nisem vedel, kaj sc godi v rojstnem Ruaki vojaki aa poli Je Uh I aaečjo IVI r o as . , , ^ ___ „ _ ^ "Upih • U t rokih ier tankih. S potr asd.) slavna rdeča armada podi pred sabo aeetjake armada proti NemčlJL kakor ludTT ameriških letal U draga*, aaj.mntateko- posoJUoega materiala. kraju, ker je bila pošta ustavljena. V tem Času se je moj brat priženil, toda ko je njegove žene sin iz prvega zakona dosegel 21 let, se je moral umakniti posestva. Prosil me je, če bi ga pustil na moje posestvo, na kar sem takoj pristal s pripombo, naj plača davke, drugo obdrži zase, sestra pa ima pravico živeti v hiši in na posestvu kot do sedaj. Prav tako je moja žena dobil? pismo od svojega brata, da mu je doma vse zgorelo—hiša, skedenj in vse orodje. Rešili so le golo življenje in spodnjo obleko, ker je ogenj nasUl sredi noči. Tudi tukaj je bila potrebna nuj na pomoč. Njen brat me je še posebej prosil, če bi mogel kaj nabrati med rojaki, da si posta vi nov dom. Moja žena je takoj nakupila razne robe, moške in ženske, za $25 in jo takoj poslala bratu. Jaz pa sem mu poslal sto dolarjev in nakolektal še $35, tako da sem mu vsega skupaj poslal $135, kar je zneslo nad deset tisoč dinarjev. Nekaj tisočakov si je izposodil v banki, ki mu je že takoj drugo leto hotela prodati novi dom. Spet se obrne name za pomoč in poslal sem mu še $45, da je poplačal svoj dolg in tako rešil svoj dom vsaj začasno. Par let za tem me pa moj brat prosi, če bi mu hotel izročiti domačijo. Ima dva mladoletna si nova, toda nobenega zaslužka, ker so Italijani okupirali vse delo na Volovskem in Opatiji, tako da ni kje zaslužiti za borni obstanek. Pogovorim se z ženio, kaj bi napravil. "Pomagali smo mojemu bratu, zdaj pomagajmo še tvojemu: izroči mu posestvo brezplačno in naj živi, kakor ve in zna," mi svetuje žena. In U ko se je tudi zgodilo. Takoj za tem je bilo treba poslati božična darila ožjim sorodnikom v sUri domovini, kjer je bila vedno revščina, da so imeli meso vsaj za božič. In bili so hvaležni. Zdaj je tam še večja revščina. Tudi ne vem, kdo bo ostal živ od mojih sorodnikov v tem krvavem metežu. To bo pokazala bodočnost, upajmo, da bližnja bodočnost, ker solnce svobode že kaže svoje zlate žarke. Od srca želim ne samo Ju goslovanom, marveč vsem zatiranim in zasužnjenim narodom na vsej zemeljski obli, da jim zašije solnce svobode čim preje. Louis Pavlinich. * Glaa matsrs Canion, 111.—Tudi jaz rada berem dopise in bi bila že tudi kaj napisala, toda se človek tako težko pripravi k temu poslu. Ali ker se oglašajo druge matere, bom tudi jaz nekaj napisala. Jaz sem tudi imela devet otrok, pet sinov in štiri hčerke. Dva sinčka sta mi umrla še v rani mladosti. Od ostalih treh sinov je šel eden lani 9. oktobra prostovoljno k mornarici in nam piše vsakih šest tednov, toda zdaj ne vemo, kje je. Dva naj-sUrejša sinova sU dvojčka, zdaj sUra 30 let. Eden izmed njiju jc moral iti 24. avgusU k vojakom, drugi bo pa tu^i v kratkem pozvan. Vedno so bili skupaj, nikdar od doma. zdaj pa morajo Iti po svetu vsak v svojo smer. Ena hči se je poročila z vojakom, ko Amerika še ni bila v možj arfnsdo. sedaj je v Californiji, n1J^va žena pa v bolnišnici, kjer Je porodila sinčka. njun prvi otrok, sUr 21 mesecev, na Je doma pri nas od lanskega april*. Moj mož Užko dela in vae za otroke, a nazadnje, ko bi najbolj ootrebovsls pomoči, bovs pa sama ostala. Vsaj tako izgleda Imamo svoj dom in nekaj ker nima kdo delati. Imeli _ nekaj živine, toda smo jo mor prodati radi slabega zdrav Doma sem iz hrvatskega pjj morja, rojena v Praprutniku | Sv. Jožefu in moje dekliško im je bilo Marija Pavletič.Bl mož je doma iz Slavice, Gors kot^r, Fužine. Težko ser« se pripravila k mu pisanju, ali ker imam tuc jaz dosti prijateljic vsepov: boste vsaj malo vedele, kako mi godi. Tudi jaz pravim ny teram, ki imate sinove v vojn potrpite z menoj vred, kajti goče ne bo več dolgo, ko se boc zoj>et vrnili med nas in potem zopet veselje. Mary Frančiškovich. nl MoJe letošnje počitnice Cleveland.—Kot prošla sem tudi letos šla na počitnice Forest City, Pa., k mojemu str cu Lojzetu Kresu. Vse bi bi dobro, da nisem tam še bolj zbi lela na tem vražjem revmati mu. Tako sem se morala poda od tam v Alden, N. Y., v kopa šče, da se iznebim te nadlog Če bo res kaj pomagalo, bom le čez čas vedela. Za sedaj me zapustile bolečino. Želim se zahvaliti sledečim Forest Cityju, in sicer mr. mrs. Cempre, ker so mi šli časa mojega obiska tako na rok Družina Cempre ima gostilno "kravji dolini", kot pravijo domače in posetnikom postre; jo, da le kaj. Zato jih pripon čam vsem, ako se tam okrog mi dite. Mr. Cempre me je tudi pelj k družini Germ na Richmai dale. Mr. Germ se je tudi zd; vil v kopališčih Aldcnu mer 17 dni in mu je tudi pomaga Na njegov nasvet sem šla tu jaz iskat zdravja v navede kopališče, za kar se mu prav po zahvalim, ker sem tudi ji zadovoljna. Vprašala sem kako bi bilo, če bi morda tu meni dotično kopališče pom lo in on je svetoval, naj gre tja in šla sem. Zato sem res hv ležna za priporočilo mr. Ger Želim se zahvaliti tudi (>< shevim, ker so me za časa mo, ga bivanja tam večkrat obiska Nadalje se želim zahvaliti tui mrs. Pavšek in mrs. Rataic Browndala, Pa. Lepa hvala vse prijazne posluge. Upam, se še vidimo. Z mr. Cemprem sva obiski tudi Čebularjevo družino Vandlingu. On nama jc napoj "Henrika", da sva se z njim rt tem lahko spet naprej Mr. Čebular ima gasolinsko p sUjo v Vandlingu in j-a F1 ročam v upoštevanje. On je jal, da morava obiskati njet; ženo, da nama bo pokazala pr vi "victory" vrt. Res prideva t njih dom jn ona nam razka njih vrt. Vam povem, da im jo na svojem vrtu posajene toliko krompirja, da bo d volj za ves Forest City w :r< ven še nič koliko graha. T* imajo tudi starokrtjsk« buiV i (Dalja na S. tirani) Pred dvajsetimi leti )esr«*d vojni. Njen imnUe lani obolel in j<- zapustil atfnldo. Sedaj je ' t (Iz Prosvete, 31. avgusta 1» Domače veati. V K[kh*ftl Ind., se Je smrtno ponfl jak Charles Terlep Delavske veetL V Vc raj Mehika, je izbruhni ' sUvka. I nošama t vo. Strr verna nr* vlada v Nemčiji K l,vrd nančno dikUturo Velik* t ost med Iulijo in ae nadaljuje. Sov letaka Rasija. R^H da Je odredila organ/ira^ like rezervne srms1 on zagotovo ve, ka ko se je vsa stvar vršila in splet karila v starem kraju? On pra vi, da čita knjige in magazine. Vse prav, saj jih jaz tudi. Živel in delal aem z Nemci, Italijani in drugimi. Poznam njih politično ln kulturno življenje in z lahkoto trdim, da je bila socialna demokracija izrabljana, sicer ne namenoma pri delavskem sloju, pač pa v višji plasti. Priliko aem imel opazovati jih dan as dan in geslo nemških šovinistov je bilo: Nemščina mora zavladati po vsem svetu ... •Sploh pa: ali se splača iskati vzroka pri—izmih? Samo en mož je povedal resnico in pravi vzrok vojnam. In ta mož je angleški delavaki minister Enric Bevin. On pravi, da se mora ves monopol na človeške dobrine odpraviti, ker lo je pravi vzrok vojnam. In Buvin ne govori o izmih. Stuart Chase pa pravi, da so izmi izrodek profitnega sistema in da mnogi ne morejo živeti brez—znamke (Jože je znamko že odpravil) Vsak preprost delavec lahko ve, da bi Hitler nikdar ne prišel na površje, Če bl ga kapitaliati ne bili podpirali. Sfcj je bilo dovolj "apizarjev", ko je ie fajn rogovilil—bili ao tudi v tej deželi. Ali je Zornik tako slep, da ne vidi, kaj je bil njih namen? Ali ne vidi, da ao hoteli Nemčijo in Rusijo zaplesti v vojno? In tako se niao ganili, ko'je marširal v Porurje ln potem še naprej. Ali ne bi tukaj lahko obtoževali tudi demokracijo, kapitalistično demokracijo aeveda, če že hočemo iskati grešnega kozla? Kaj pa ao storile tako zvanc demokratične države, ko jih Je Haile Selassie prosil pomoči? In kaj so storile v Španiji in na Dunaju? Ali ao tudi tega krivi ko-munlati? Čas bi že bil, da ae otresemo predsodkov in tudi izmov. Delavstvo je itak preveč razcepljeno tukaj in v Evropi. Le Rusija ima skupno mlael. In ta je: delati ln gradltll In zato jaz verujem v njo, ne pa radi kakih izmov ali radi knkih predsodkov. Vsi ti izmi so le ideje, ki ao največ krive, da smo tako raz-' kosani. Seveda verujem v aocla-lizem, ker njegovi nauki so naravno stremljenje |>o izboljšanju človeške družbe A znamko pa odklanjam, ker verujem, kadar bodo ljudje proti /namkam, bo tudi kooperacija mogoča. George Ocrnik. Ne miki begunci iz bombardiranih krajev London, 11 ivg. (ON).-Be gunci iz krajev v Nemčiji, katere je opustošllo zrašno bombardiranje, se v velik'h množinah pojavljajo na Poljskem, kar jc presen« 11 Ji vo, k«*i v »atem času mnogo NeiHIW. kl so bili ž* prej nastanjeni na Poljskem odhaja nazaj domov Ako le morejo U Nemci, prodajo svoja poae-atva, ker splošne vstaje poljskega narod s t Med nemškimi begunci „ v okrajih Poznan in Byd-goazcz je izbruhnila epidemija legarja. .VM) beguncev ia Nuern-berga je ostalo na vlaku skozi 00 ur—e potem ao morali še peš (nadaljevati svoio not • dolgih ur predno mt prispeli na cilj. '^•ni. ,1 • .. Z^T .1 rrtftri/rimu .olldelavskemu Cankarje PegUrJe Ali ate wot—i m dnevnik - dan^r mornarske unije CIO proti notorkremu anii>• NKjki v tem mesecu ao znašali t/S,60ir0821 alt 142 odstotkov Črtice iz razvojne poti človeštva Leon Detela . - m (Nadaljevanje) Boj za obstanek divja med po-edinci in vrstami že stotine mi-lijonov let in v vsem tem času se razvija vsa živa narava od preprostega k popolnejšemu, lioj za obstanek je po Darwinu tisti nevidni vijak, ki tira vso živo naravo više in više. Nobena pri-rodoalovna knjiga nt povzročila v najširših krogih take revolucije kot Darvvinova knjiga o postanku vrst. Duhovi so se razdelili v tabore, ki so se ostro pobijali ln že med temi boji je zorelo prepričanje, da veljajo Dar-vvinove osnovne misli tudi za človeka samega. Ko je izdul potem Darwin še svojo drugo knjigo, v kateri prenaša na človeka ono, kar je prej dognal zu živali, je prodrlo v najširše množice spoznanje, du je človek samo edun izmed članov žive narave, ki si Je v krutem boju zu obstanek izoblikoval najfinejše, pa tudi najstrašnejše, kur premore Šiva narava: visoko razvite možgane ter delovno roko in v zveai z njima obema svojo govorico, ki omogoča uslva v jun je najaljovitejših zajednic žive pri-rode. A vse preveč so se poudarjale korenine, is katerih je človek iirasel, pozabljalo pa na višine, v katere se je povzpel. In še danes lahko čujemu pro-puvedovati nauke, du veljajo tudi za nadaljnji razvoj človeštvu sumu tiste zakonitosti kut za oftalu šivu prirodo: boj za obstanek med jHiedinei, boj zu obstu-nek med plemeni uli i asu mi, boj vseh zoper vsakega in vsukegu zoper vse; kot da bi bilo tudi v človeškem dejanju in uehanju najvišje načelo: žroti ali požrt biti! Pred hekuj milijurduml leti se je odtrgala Zemlja od Sonca in začela kut žareču krogla j>otovu-ti okoli njega. V mrzlem svetovnem prostoru se je ohlajulu ve-honier bolj in bolj, končno Je nastala na njej prva trdna, a ie vedno razbeljena skorja, nad katero so hrumele razgrete vodne pare in obilica drugih plinov. Sčasoma se le oziučjt toliko ohladilo, da so začeli dcžcvutl in liti iz njega celi oceani vrele vode, nustulu so pi va morja in tc-koču vodovja. V lej duvni dobi, pred stojinumi milijoni leti, se Je porodilo v še silno gorkih in mračnih oceanih prvo življenje. Znanost molči o tem, kuko so nustulu prva živa bitju in bo mendu tudi nadalje o tem molčala. Ugibanj je bilo že mnogo, doku/ov pa ni nobenih, saj so bile tedanje ra/mere čisto drugačne kot dunašnjo. Prva najpreprostejša, s prostim očesom sevedu nevidnu bitja, so se v boju zu obsluitek in v skladu s spreiulnjujoc-iini no Življenjskimi pogoji neprestano Izjjolnjevultt, nustulu so najrazličnejše rastlinsko in živalska skupine in iiikI temi končno tudi nujenosluvnejše tihe. Nekatere skupine rib so tiujno zuftle v obrežna vodovja ln inočvilju, kjer so v časih suše začele dihati zrak, s parnimi pluvutanil |>m so začoie nerodno kobucutl |*o blatu. V dolgih dobah so se Jim razvila iz pluvulnoga mehurja pljuča, iz parnih pluvuti p« udje, iz rib so nastali prvi kikoni, ki so se že večino življenju lahko spiehujuli po kopnem, samo mlu-dost Jim je Ae potsksla v prvotni domovini - vodi. Iz krkooov, h katerim prilti-vamo tudi današnje žabe in pu|>-ke, so nantal* v teku nadaljnje-' gu ra/.voju pla/ilel, katerim ni trebu niti v mladosti več prebivati v vi« I i Iri iz plazikev, h katerim prlitevarrio n pr. današnje kuščarje, an se razvili končno rued kakimi HM/ milijoni leti sejalci, nuJpo|iolnejAi pri -bi va h i Zemlje, Največja proti-nost sesshe-v je v tern, da Imajo telo pokrito t dlsko in v zvezi a tem stalno, od runanjih spremeniti n» 'idvisno telesno temperaturo, ki jim omogoča prebivanje v mrzlih in gorkih piedclih ln nepri trgarto življenje v poletju ih v zirnl. (Nadaljevanje v četftek ) ver kot prejšnje i fto v istem meee« u la l*»ga sledi, da imajo železniške družbe ogromne dobičke, kljub temu ae pa upirajo, da bi sora/mtino svojim delavcem ivlšele plače. TOREK, 31 PSC8VZTA zen do njega deliti z novi, ljenjem ki ga je čut,Up cem. Nikoli ni želela n-vala nemogočega. Srečala kot metulja in se na prT. vzljubila. S seboj sta D to, kar sU imela in si pL akromen dom. Zakurilaj ognjišču in se ogrela ob Njuno življenje je bilo umetnost kakor račun (Dalje prihodnjič! AOITIRAJTE ZAPro^ dilnik in zakurila ogenj. uPoleg tega me je aram." Na papirju je stal kupček moke, poleg nje za ščipec aoli. "To je vae?" je pomislil znova. "Dejali so mi, naj pridem zvečer." Kadarkoli je v tistem mesecu prihajal domov, ni vselej pripovedoval, če je dobil službo ali ne. Cilka mu je brala iz oči. Smeh ji ni izginil z obraza. Ni nehala misliti, da ima ljubeče-ga moža in da bo morala ljube- SOSESKA ANTON INGOLIČ (Se nadaljuje.) Tako se je pričela prva tožba za prevžitek. Za njo so se vrstile naglo druge. Liza mu je odtrgovala, Koren pa je zahteval, kar je imel pisano. Vselej je zmsgal, a Lize to ni izučilo. Se trdovratnejša je bila. Vtem je morala Veronika končno v posteljo. Koren je pomagsl v kovačnici, kolikor je mogel, Kata pa je prišla kuhat Veronika se je zvijala v krčih in prvič tožila o bolečinah, ki so ji parale telo. "Preveč si se gnala zadnji čas!" jo je karala Kata. - Porodnica se je bolno smehljala, njenih besed ni več rszumela. Prišla je babica in jo pregledala. Obraz se ji je zresnil. "Ne bo imela lahkega poroda!" je zaupala Kati. Ko je prišel pogledat k nji Tonč, ni niti zastokala. A od bolečin so ji vrele solze v oči. Sredi noči je rodila. Na svet je prišel deček. Bil je izredno msjhen. "Kdo bi Si bil mislil!" je razlagala babica vsa zasopla. "BiU je videti, kakor da bo imela dvojčke, pa ti pride na dan takle črvlček." "No, da je le šlo po sreči!" se je smehljsU Kata in gledala otročlčka, ki je bil ves rdeč od prestallh bolečin ln je kričal na vse grlo. "Posteljice še naj pride, pa bo vse v redu!" I Čakali sta. A posteljice ni bilo. Babica je poskusila vse, kar je vedela za takšne slučaje, s ni pbijugalo. Veronika je stokala, se premetavala na postelji ln se grizla v ustnice, da ne bi kričale. Pot ji je tekel po obrazu in lasje io ie jI lepili na čelo. Končno nI mogla več, prijela se je za stranice in vpila od bole-čin. Vsi so stali okoli njene postelje in strmeli I brezupno vanjo. "Pomagajte Ji!" je prosil Tonč. Zdaj pa zdaj je stopil k njej in jo prijel za I roke. Veronika Jih je spoznals, oklenile se jih je in jih stlsnlls k sebi, ds gs je zazeblo v srce. Bsblcs jI je brlssls pot s Čela in zmedena poskušala to in ono. Koren je bled kot stena sedel pri njenih nogah. Bilo mu je grenko, samo smrt je čutil na ustnicah. "Pojdi po župnika!" je velela Kata. "V mesto! V bolnišnico!" je zaklical Tonč in odhitel lz sobe. 1 tonehi Je pridlrjal z vozom. Položili so jo na mehko senp m pognal je v noč. Koren ni zatisnil vso noč očesa. Sedel je na Veroniklnl postelji. BU je truden,1 a spati ni mogel. Kako naj spi, ko mu umira zadnja sreča? Vse, kar je vzel v roke, se je zaokrenilo drugače, kakor je hotel. Hotel je vsem dobro, samo dobro. Naposled pa se je izkazalo, da jih je tiral v pogubo. Tako je prispel na rob. Vsegs tegs se ni še nikoli Uko jasno zavedel kakor v teh strašnih, kot večnost dolgih urah. Kdo Je pretepel Veroniko vpričo ljudi, čeprav je bila nedolžne kakor angel? je grabilo vanj. Kdo jo je nagnal s doma služit? Ali ni on poklical Lize, ki mu uničuje grunt? Ali ni prav za prav on kriv Jokove smrti? In kaj če umre Še Veronika? Ne bo kriv tudi n^ene smrti? Bolj ln bolj se Je zavedel svoje krivde ln se sklanjal pod njeno težo. V vsakem šumu ns vssi je iskal odrešenja. Opotekal se Je k oknu ln koprneče prisluškoval. Ce Je zaallšal v daljavi voz, je odUval na cesto. A vselej ga Je upanje varalo. Tonč je pridirjal šele, ko se je naredilo jutro. BOOKS BY LOUIS ADAA Cradle of Ufe....... « From Many Land*..,, * •» Grandsons ,r » ; Laugtfhg in fhe lungh brr t*? v My America : . . . . . 4#» JUii« Natise Return 'Z .ZZ Two-}Vay Paesage. .;. Whaee Your Name?. . Sarient Glady» Biel se smehlja Is pršne kopeli v družabnem klubu USO v Plttaburghu, Id Je bil ustanovljen In opremljen Is prispevkov tamkajšnjih članov unij CIO ln ADF. Order from Proletarec South Lawndale Avenue , Chicago 23, XII. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa • —* » ■ - »• ..... v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabUa za veselice in shode, vizltnlcc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jezici in drugih........ VODSTVO TISKARNE APEUfA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABMI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskane .... Cene amerae, ufctlske delo prve n* Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2M7-SS S. Lawndale Avanse • Chlcago SS, Illlaoli ClSCENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo Gospodična Irma r : t France Bevk na, da raziskuje na tihem," je dejal gospodar. Njegove oči ao pazile na vsakega Izmed usluš- bencev, gledale na vsak korak. Emil se je zdel samemu sebi kot upehana zver. Vse noči, ko je čutil pod blazino rumen zavl* tek. ni spal. Vse dni, ko jc delal v pisarni, se je bal, da Kcstra ne bo našit skrivnostnih papirjev. "iLS* m P"* °d družine In bJ^Jemlsen, iroj U J"* J* dotlčne družina, kl je tsko *up* naročena aa dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti ueravniitvu II* toob«n doplačati rmJS^pS^TJ^ ^ - •umi, tedaj mora upravnišrvo znižati datum ss te vsoto naročnika. Gospodar je opazil, da manjkajo vrednotnice. Sprva Je pretreslo Emila, že Je hotel Uprego-voriti, pokazati na zavitek, ae opravičiti, a ga je nenadoma vaega prevzela neznana slast kot tedaj, ko je btl skril očetu vo-jaške načrte, lakall ao papirje, u ti so letali še vedno na istim mestu. Okleval je šele v hipu, ko so l^narta osumili po kri* vem. Tako je bil izgubil dušno ravnotežje tudi takrat, ko ao bili opustili deklo lz službe. A tudi zdaj ga je zadrževala neka skrivnostna siU, da se ni izdal. Vpra-šall bi ga: "Zakaj ste jih deli na drugo mesto? Čemu ste se ko-msj zdsj oglasili?" In če bi jih morda našli sami? &e odtisi njegovih od črnila umazanih prstov bi se poznali na ovitku. OUrl ga je strah. Zvečer jih je odnp. sel domov in jih skril pod bla-zino. "če jih tst ni vnovčil do sedSj. Je prepo/no, vae bank«- »o že obveščene." jr dejal Kovač. Če bi bil gledal Emila pazno v oči, bl bil opazil strah pred razkritjem v njih. "Zadeva še ni zaključena. Policija je obvešče- POTREBUJEMO MOŠKE Slika a atcilllakega bojišča. AnfUškl topnlčar 11 streljalo * bu*lal sna nega ognjenika Etne na vskednl o / •• \