GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 20. FEBRUARJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 14 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Na podlagi 1. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih 'Ur. list LRS št. 19/52) in 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin *n okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55) Jo okrajni ljudski odbor Ljubljana n.tt seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 20. februarja 1959 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah sta-,u>a okraja Ljubljana z dne 11. julija 1958 (»Glasnik« št. 59/58) 1. člen L odstavek 2. členu sc spremeni tako, da se njegovo besedilo glasi: Okraj Ljubljana obsega tele ob-Cine: L Borovnica; 2. Cerknica; 3. Dobrepolje; 4. Dobrova pri Ljubljani; 5- Domžale; 6. Grosuplje; '• Hrastnik; 8. Ivančna gorica; 9- Kamnik; 10. Kočevje; D. Litija; J2. Ljubijana-Bežigrad; 1’• Ljubi jana-Cen ter; 14. Ljubljana—Črnuče; 15. Ljubijuno-Moste; 16. Ljubijana-Polje; 17. L juhljana-Rudnik; 18. Ljubljana-Šentvid; 19. Ljubljana-fiiška; 20. Ljubljuna-Vič; 21. Logatec; 22. Loška dolina; 21. Medvode; 24. Ribnica; 21. Sodražica; 26. Trbovlje; 2?. Lašče; 28. Vrhnika; 29. Zagorje ob Savi. ljani in katastrske urade v Kamniku, Kočevju, Trbovljah, na Rakeku in na Grosupljem. Ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi še druge katastrske urade«. 7. člen Besedilo 96. člena se spremeni in se glasi: »Tajništvo zn občo upravo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju izvajanja predpisov o organizaciji okrajnih organov in zavodov, ki jih ustanovi okrajni ljudski odbor; na področju sistematizacije; zboljšanja administracijo in administrativnega poslovanja; opravlja računovodsko službo ter druge upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki ne spadajo v področje kakšnega drugega okrajnega upravnega organa. V sestavu tajništva za občo upravo je administrativna inšpekcija«. 8. člen V besedilu 107. člena se besede »tajništvo za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje« nadomestijo z besedami »tajništvo za prosveto«. 9. člen , Za 112. členom se doda nov 112,a. člen z naslednjim besedilom: »Pro-svetno-pedagošku služba opravlja svoje naloge v skladu z ustreznimi zakonitimi predpisi«. 10. člen Te spremembe in dopolnitve veljajo, ko jih potrdi Ljudska skupščina I.R Slovenije, uporabljajo pa se od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. Ot/6-2248/4-59. Ljubljana, 10. febr. 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermostia 1. r. 2. člen Besedilo 12. točke 61. člena so ■Premeni tako, da se njegovo besc-1,0 glasi: »Svet za prosveto«. 3. člen g Besedilu 12. odstavka 62. člena .. besede »svet za šolstvo« nndome-'J° z besedami »svet za prosveto«. 4. člen „ " 85, členu se za 8. točko doda 10 Vfl 9. točka z naslednjim besedi-11o, :«‘skrbi'za strokovno izobrazbo u»biŽbencev«. |ja Y”S(1' osebnega dohodka plačujejo vse go- ku so sestavni del proračuna občili spodnrske organizacije, v katerih Kočevje za leto 1959, 3. člen Ta odlok velja od 1. jan. 1959. St. 01/1-327/1. . Kočevje, 20. januarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r. OBČINA LAŠČE 93. Na podlagi 11. in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. hst FLRJ št. 13/56) in 12. ter 50. člc-oa zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list I.RS št. 19/52) je občinski ljudski odbor Lašče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. januarja 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Lašče za Čas januar-marec 1959. 1. člen Potrebe občinskih organov, ustanov in zavodov občine Lašče v tromesečju januar-marec 1959 se finansirajo tako, da se: L sredstva za osebne izdatke zagotovijo za število uslužbencev po dejanskem stanju v mesecu decembru 1958; 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko denarnih sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni 17-datki v tromesečju januar-marec 1958; 3. za zavode in ustanove, ki so bili ustanovljeni med letom 1958, -zagotovijo potrebna denarna sredstva, za osebne in materialne izdatke v višini povprečne potrošnje treh mesecev v letu 1958. Izjeme od določil iz 1. do 3. točke tega členu dovoljuje Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 2. člen 7.a kritje izdatkov po tromesečjem planu za čas januar-marec 1959 bo občinski ljudski odbor najel kratkoročno posojilo pri Komunalni banki. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odlo-ku so sestavni del proračuna občine 'a leto 1959. 4. člen Ta odlok velja od 1. jan. 1959. St. 01/1-327/1-59. Lašče, 23. januarju 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Alojz Pečnik 1. r. OBČINA LITIJA Na podlagi 13. členu zakona o Proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ '• 52/57), 2. člena zakona o spre-'mjnbah in dopolnitvah zakona o Proračunskem prispevku iz osebne-dohodka delavcev (Ur. list FLRJ ». 5S), 6. točke 8. člena statuta ob-,lne Litija in na predlog Sveta zn vužbeni plan in finance, je obČin-.. ljudski odbor I.itija na svoji .®Ji občinskega zbora in zbora pro-"vnjnleev dne 15. januarja 1959 »Prejel ODLOK 0 uvedbi izrednega proračunskega Prispevka Iz osebnega dohodka. 1. člen Izredni proračunski prispevek lz osebnega dohodka plačujejo vse gospodarske organizacije, v katerih dosegajo vsi ali posamezni delavci, ki so z njimi v stalnem delovnem razmerju, tolikšne osebne dohodke, du presegajo 160®/o njihovih minimalnih osebnih dohodkov. 2. člen Ta odlok se uporablja, kadar gospodarska organizacija razdeli čisti dohodek- na osebne dohodke v nasprotju s smeriycami o razporejanju čistega dohodka, ki jih določajo zvezni predpisi in v nasprotju s sklepi oziroma priporočili zbora proizvajalcev. 3. člen Izredni proračunski prispevek iz ' osebnega dohodka plačuje gospodarska organizacija iz dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke delavcev, preden ga razdeli na osebne dohodke. 4. člen Stopnja izrednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka znaša 25°/o tistega dela osebnega dohodka. ki presega 160e/o minimalnč-ga osebnega dohodka. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-502/1-59. Litija, 15. januarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odboru: Slane Pungerčar 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 95. Na podlagi odloka o cepljenju prebivalstva proti nalezljivim boleznim (Ur. list FLRJ št. 24/57), v zvezi z odredbo o obveznem ponovnem« cepljenju (revukcinaciji) in cepljenju otrok od 1 do 8, let (Ur. list I.RS št. 8/48) in po nalogu Sveta za zdravstvo LRS št. 03/1-587/1 od 27. jan. 1959, s katerim sc odreja obvezno cepljenje proti dnvici otrok, rojenih od L jun. 1949 do 31. decembra 1957, sc izdaja po sklepu Sveta za zdravstvo Obl,O Ljubijana-Cen-ter na 12. redni seji z dne 12. februarju 1959 ODREDBOt Predšolski otroci, rojeni od 1. januarja 1952 do 31. decembru 1937, ki bivajo na območju ObLO Ljuh-ljana-Center, bodo cepljeni proti daviti v Centralnem otroškem dispanzerju, Ulica Starc pravde št. 2, po naslednjem razporedu: otroci rojeni v letu 1952 in 1953 dne 2. marca 1959 od 15. do 18. ure; otroci rojeni v letu 1954 dne 3. marca 1959 od 15. do 18. ure; otroci rojeni v letu 1953 dne 4. marca 1959 od 13. do 18. ure; otroci rojeni v letu 1956 dne 5. marca 1959 od 15. do 18, ure; otroci rojeni v letu 1957 dne 6. marca 1959 od 15. do 18. ure. Šolski otroci bodo cepljeni v Šolski polikliniki. Otroci, rojeni v letu 1958, bodo cepljeni v jeseni 1959. Cepljenje je obvezno. Posebnih vabil za cepljenje ne bo. Predšolski otroci, ki so bili že cepljeni proti duvici, bodo zaradi revakcinncije cepljeni z enkratno injekcijo po gornjem razporedu. S seboj naj prinesejo potrdilo o dosedanjih cepljenjih proti daviti. Ako je v družini več predšolskih otrok, naj pčTvcdejo starši k cepljenju vse naenkrat, ne oziraje se na letnico rojstva otroka. Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje, bo uveden upravnokazenski postopek v smislu zgoraj navedenih predpisov na jiodlagi temeljnega zakonu o pre- St. 05/1-1418/4. Ljubljana, 12. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: dr. Štefan Soba 1. r. Predsednik Sveta za zdravstvo ObLO Ljubi jana-Center dr. Bojan Špicar OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 96. Na podlagi 1. čl. uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. list FLRJ št. 15/58) in priporočilu Mestnega sveta Ljubljana, po sklepu seje z dne 26. sept. 1958 ter 26. čl. 12. točke Statuta občine Ljubljana-Rudnik je občinski ljudski odlior Ljubljana-Rudnik no svoji 14. redni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. januarja 1959 sprejel ODLOK o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območiu občine Ljubljana-Rudnik. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo feb sredstev, se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovoma na območju občine Ljubi ja-na-Rudnik samo v skladu z določbami tega odloka. ' 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš. kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti zn tem. da se doseže čim-večja gostota prebivalca na 1 ha — v povprečni praviloma ne sme površina zemljišča zn eno hišo presegati 400 kvad. metrov. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj sc gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava posameznih nezazidanih zemljišč v strti »enih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo. če te v skladu, s potrjenim urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po vnaprej določenem programu, ki mora zajemati poleg liiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnosfne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča roootn in šuma ali sicer ne moti okolfee in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje kon- strukcije in funkcionalno ne omejuje možnost za racionalno izrabe stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti, po prostorih 'za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih Zazidava stanovanjskega naselji, nioru biti urbanistično tako urejeni in organizirana, da omogoča ve, kratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Cc ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih vodil, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm*, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabijo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje, na javno kanalizacijo in na plin, kjer obstajajo možnosti. Ce ni javnega vodovoda morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije je obvezen priključek na greznico, ki mora bit izgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih sc mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju ali drugi objekti. ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Ce sc gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih . faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. C e so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo osebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če Je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami sc lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš. če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini l.jubljana.-llud-nikx ri potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kot 5 etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti, odnosno zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor "za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali večstanovanjskih hiš, ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upra- V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom, oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako, da sc štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino sc štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4-članske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki gn sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom, ki je priložen, sc predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihovo potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsaka standardno stanovanjc mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stransko prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče tr shrambi za živino in čistila; Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri dvo in večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanju naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih j mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje, z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsonjere morajo biti oskrbovane s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. 14. člen V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvad. metrov čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Če je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, • jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odraslo, osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt >redvidcva delovno kuhinjo, je troja predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče ur>o-števati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 13. člen Vsako stanovanjc mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za 4 rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 in veččlanske družine pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko ali trdo gorivo ter plin. 16. Člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti'v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč kakor sledi: ležišča 1 2 3 4 3 6 Največ ja bruto etnfcna površina stanovanja stanovanja — 31 66 81 97 109 garsonjere 28 37 — — — — Najmanjša Čista površina slano- *■ vanjo stanovanja '— 32 42 32 62 72 garsonjere 20 24 — — — — Za največio bruto tlorisno etažno površino se šteie površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov Izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 30*/o. pri loggiah s 100°/« v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 kvad. metri čiste površine, druge sobe z 2 ali enim ležiščem naj bi merile 12 kvad. metrov, oziroma 8 kvad. metrov čiste površine, v nobenem primeru pa ne1 manj kot 10 kvad. metrov oziroma 6 kvad. metrov. Pri tem se štejeta za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba "hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10°/o površine iz 16. člena tega odloka. III. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij, za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnjo teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena sc lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžni zaradi realizacije stanovanjsko graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki sc ukvarjajo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo sc vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2,70 m ali 2,80 m, pri tem pa čista površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. Za podomelne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekovanje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase no smeio biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo nnjeko-nomičnejšo uporabo lesa. Stopnišča 22. člen Posebne vhodne veže pri sian-dardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne plp-skve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,3X29 cm. Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm. za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat jč 200cin. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa jo lahko večja. Električne instalacije 24. člen Bližnji vodi morajo teči skozi, stopnišče, razdelile! sob praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem doseže večjo prihranke na električni instalaciji. Za električne instalacije so lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne instalacije Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Nu eno stanovanje sme biti po . en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je lo mogoče, naj sc vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke is plastične mase. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje, v posebnih objektih, nikakor pa ne no stopniščih in vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropij. Odprtina za vmetavnnje kurivo mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. Ot/l-378/t. Ljubljana. 31. januarja 1939. Predsednik občinskega liudskecra odbora: Anton Zupančič 1. r. VSEBINA Vnliilo na F. »kupno »njo 01.0 T.jubljena 1 Odlok o spremembah In dopolnitvah statut« okraja Ljubljana 6 Odlok o potrditvi »klopnega računa o izvršitvi proračuna odpravljenega okraja loto 1917 7 Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna dopravljonega okraja Kočevje zn leto 1917 90 Odlok o podeljevanju socialnih podpor občine Cerknica Poprnvnk odloka občinskega ljudskega odbora Kamnik o uvedbi umetnega osemenjevanja 91 Odlok o izrednem ororačunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev občini Kočo v je 92 Odlok o začnsnom finansiranju proračunskih potreb občine Kočevie za Čas od 1. in oltarja do 11. marca 1919 91 Odlok o začasnem finnnslroniu proračunskih potreb občine Lašče za Čas Januar— nuireo 1919 94 Odlok n uvedbi Izrednega nrornčunskrg® nrlsnevkn iz osebnega dohodka občino Litija 91 Odredba o cevi jen ju proti da vici občine Llubl i a na-Cen ter 96 Odlok o usmerlnniu gradnje stanovanj' »kih hiš na območju občino LJublJana-Rudnlk