M© VIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 200. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER i 1th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po širni Ameriki Družba sv. Družine, z glavnim sedežem v Jolietu, 111., naznanja, da ho od 1. januarja an-prej plačevala podporo iz centralne bolniške blagajne, in da društva posamezno ne bodo več plačevala podpore. Slovensko podporno društvo sv. Mohorja v Chicagi, 111., razpisuje za mesec december en dolar izvanrednega asesmenta na vsakega člana, da se dopopolni bolniška blagajna. V Eveleth, Minn., umobolnici je umrl rojak Joseph Lap. Ran j-ki je bil velik siromak. Pred več leti je zmrznil in so mu morali odrezati obe nogi. To ga jo tako potrlo, da se mu je omračil um. Doma je bil iz fare Komenda pri Kamniku na Gorenjskem. V starem kraju zapušča ranjki več domačih, v Gilbert, Minn., pa brata Franceta. V Sheboygan, Wis., priredijo cerkveni pevci na dan sv. Štefana, 26. decembra veliko zabavo. Pevci prosijo, da druga društva na isti dan ne prirejajo zabav. V Comegrey, Minnesota, je preminul poznani slovenski duhovnik Rev. Alojzij Kastigar. župnikoval je tam na neki nemški župniji. Ranjki je bil doma iz Dolanic na Dolenjskem. Leta 1877 je bil posvečen v mašnika. Pred leti je bil župnik v slovenski naselbini v La Salle, Illinois, pa tudi župnik v West Allis, Wisconsin in v Willard, Wis. Bil je poznan kot vseskozi vnet narodni in verski delavec. V Jolietu, 111., se je poročil Mr. Math Gregorčič z Miss Ber-to čulik. V Milwaukee, Wis., je naš mladi rojak Joseph Bashell pričel s plumberskim podjetjem. Ima dobre šole za seboj in je že mnogim rojakom prav dobro postregel. Iz Calumeta, Michigan, se poroča, da so razni slovenski lovci tekom sezone v gornjem delu države Michigan "podrli" nič manj kot 25 srnjakov. Iz Enumclaw, Wash., poročajo rojaki, da se z delom tam še nekako "rine" naprej, toda ne vabijo nikogar tja. Prizadeti so Pa radi republikanske prosperi-tete zlasti farmarji, in med njimi se nahaja dosti Slovencev v ondotni okolici. Za sto funtov krompirja dobi farmar $1.25, za smetano pa 48 centov funt, 2a kar so lansko leto dobivali 60 centov. Rojak Frank Gačnik iz Johnstown, Pa., poroča, da mu je v starem kraju, v Rožni dolini pri Ljubljani, umrl brat Ivan Gač-nik, star 62 let, in se je svoje dni več let mudil tudi v Ameriki. Zapušča ženo, očeta, eno sestro, enega brata v starem kraju, in tu v Ameriki dva brata, Albina in Franka. Iz Chicage poročajo, da se je Jugoslovanska slavnost ob pri-'■ki obhajanja proslave 12 letnice Jugoslavije, jako lepo izvršila. Navzočih je bilo pri pro-s,avi skoro 6,000 ljudi, Sloven-cev, Hrvatov in Srbov. Kot poroča Frances Laurich so se Slo-ye*ici na tej prireditvi najbolje ^kazali. Detektiv pripoveduje, kako je ustrelil nedolžnega človeka na cesti Clevelandski detektiv Patrick McNeely, ki je v torek večer ustrelil upravitelja raznašalcev j časopisov, 22 letnega Joseph Fortini, je v svojem poročilu na policijskega načelnika natančno j opisal, kako je prišlo do uboja. Detektiv McNeelcy je pripovedoval: Odšel sem z doma ob 3 :45 I popoldne. Vozil sem se svojim avtomobilom. Peljal sem se na delo. Ker sem bil še precej zgo-den, sem se vozil nekoliko po i ovinkih. Blizu Carnegie Ave. in 65. ceste sem videl nekega sumljivega moškega, ki je korakal v vzhodni smeri na severni strani i Carnegie Ave. In ko sem ga po-j gledal, se mi je zdelo ravno tak i kot Jos. Filkovvski, katerega ; smo imeli povelje iskati radi I umora Tony Verika, poleg tega pa radi ropa, katerega je izvršil pri Capitol Clothing Co. na St. Clair Ave. Peljal sem približno 100 čevljev naprej, nakar sem ustavil svoj avto, nakar sem se podal na ulico in sledil človeku, o katerem sem mislil, da je Fil-kowski. Petem sem pa se zopet i vsedel v avto in se peljal dvakrat mimo njega in ga dobro po-; gledal. Dognal sem, da imam pred seboj Filkowskega, ker sem ga že videl pred sedmimi ! leti, ko smo ga iskali radi nekega druzega umora, šel sem zopet iz avtomobila in mu sledil. Korakal je v zapadni smeri proti Euclid Ave. Videl sem ga, kako je stopil v neki pool room. Šel sem v isti prostor in kupil _ nekaj cigaret, nakar sem šel v! bližnjo lekarno, kjer sem pokli-J V Loramu društva volijo cal detektivski urad. Tam so mi I uradnike za leto 1931 Marsikdo pričakuje od Miklavža, da mu prinese delo povedali, da se nahajata dva druga detektiva v bližini, ki sta sporočila, da sta videla Filkowskega v bližini Euclid in 55. ceste. šel sem ven in pazil, kda pride Filkowski ven. se je pripeljal policijski oddelek, ki se je ustavil blizu 55. ceste. Mladi moški, o katerem sem mi-1 slil, da je morilec Filkowski, je | f medtem prišel iz pool rooma in korakal zapadno po Euclid Ave. šel sem za njim. Obe roki je držal v žepu, kot bi imel revolver. Ustavil sem ga in mu rekel, naj dvigne roke kvišku, in ] ker je sumljivo z rokami dregal po žepu, sem potegnil revolver, misleč, da hoče na mene streljati. Oddal sem en strel, ki je podrl Fortinija na tla. Potem sem ga pa pomagal dvigniti v pripravljeni policijski voz, toda ko i smo dospeli z njim v bolnico, je j že umrl." Na vsak način je ta ! detektiv prehitro streljal. -o- Društvo "Ameriški Slovenci j št. 21 S. D. Z. je izvolilo sledeče uradnike: predsednik Louis Ba-lant, podpredsednik Frank Ivan-Medtem i^' tajnik John Kozjan, zapisnikar Leopold Skapin, blagajnik Frank žnidaršič, nadzorniki: | John Kumše, John Buchar, John Lesnak. Zdravnik T. A. Peebles in dr. E. J. Novotny. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. J. je izvolilo sledeči odbor za prihodnje leto: predsednik John Les n a k, podpredsednik Gabriel Klinar, tajnik Mihael černe, zapisnikar Stanislav Russ, blagajnik Ludvik Vidrih. Nadzorniki: John černe, Vida Kumše, Frank Tomšič. Zdravnika dr. T. A. Peebles in dr. E. J. Novotny. Nove uradnice Društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z., je izvolilo sledeče nove uradnice: predsednica Johana Mervar, podpredsednica Louise Zaljubljen zdravnik , .. ... ,, , ,, a,- o i 4. -tnrrni Zadnik, tajnica Mary. Vidmar, Mrs. Alice Schwartz, 10704i,..oo ' . . t ,r . ,5433 Homer Ave., zapisnikanca Amor Ave., ie proti svojemu . ,, . , v . ' ' , v.. . „ i Rose Grebene, blagaimcarka mozu, ki je zdravnik, vložila toz- . ... T ... , ... . 'Mary Kraje, rediteljica Julija bo za ločitev zakona. Zdravnik . , , T , . * ..... ,, lomsich. Nadzornice: A n ?. oporeka, da bi bila Mrs. L . , „ „ . T P ', „ švigel, Frances Pomkvar in Jen- Schwartz njegova prava zena, . T „, .. , T, _ , , . • j • nie Lesar. Zdravnika dr. Kern toda ona trdi, da je z zdravm- j kom mnoga leta živela skupaj in | se smatra kot njegova "common law" žena, ali pa žena divjega zakona. Leta 1928 sta si obljubila, da bosta skupaj živela. In zagovornik ženske je pokazal na jsodniji nič manj kot 521 ljubav in dr. Oman. Zastopnice združenih društev: Frances Drob-! nich, Ana švigel. Nov odbor Društvo Danica, št. 11 S. D. Z., je na-svoji seji izvolilo sledeče odbornice za leto 1931: Ka- Naseljevanje v Zed. države je tekom oktobra meseca močno nazadovalo Washington, 10. decembra. Dočim nasprotniki naseljencev v kongresu še vedno zahtevajo, da se vsako naseljevanje v Zedi-njene države ustavi, pa poroča generalni naselniški komisar Hull, da nazaduje naseljevanje samo od sebe, in da prihaja čim-dalje manj naseljencev v Zedi-njene države. Dežele niti ne izkoriščajo kvote, ki jim je predpisana. Predsednik Hoover je sicer odredil, da se mora naseljevanje še pod kvoto omejiti, toda videti je, da Evropejce prav nič ne mika, da bi hodili v Ameriko. Tekom meseca oktobra je bilo pripuščenih v Zedi-njene države 37,246 naseljencev, toda od teh jih je bilo le nekaj nad 13,000 pravih naseljencev, ki so prišli pod kvoto. Ostali 23, 000 so bili le obiskovalci ali pa osebe, ki so se vrnile iz obiska v stari domovini. Poleg tega pa je treba, pravi generalni naselniški komisar, računati, da je odpotovalo tekom oktobra meseca 28,290 tujezemcev iz Amerike v Evropo in druge kraje sveta. Pravih naseljencev v Zedinjene države je bilo torej tekom meseca oktobra samo 8,590. Od leta 1919 ni dospelo še tako malo število naseljencev v Zedinjene države kot letos. še en srnjak , Naš prijatelj Anton Baraga 12 Saranac Rd., se je vrnil vče-iz Pennsylvanije in je pripeki s seboj lepega, srnjaka, če-st'tanio, Tone! jnih pisem, katere je zdravnik talina KofeojJ predsednica; pisal svoji ženi tekom zadnjih j Frances Zakrajšek, podpredsed-]et niča; Albina Novak, tajnica, 16036 St. Clair Ave.; Mary Zu-Novi naročniki Ipančič, blagajničarka; Mamie Imena vseh novih naročnikov,1 Augustine, izapisnikarica; Em-ki se ta teden naročijo na "Ame- ma Drobnich, Emma šešek in riško Domovino," bodo zopet Mamie Augustine, račun, nad-prihodnjo nedeljo oznanjena pojžbrnice. Zdravnika dr. Kern in radiju. Idr. škur. Dobrodelne družbe Dobrodelne družbe so nabrale zadnje tedne v Clevelandu 12,000 starih oblek, katere bodo podarile za Božič potrebnim ljudem. Radio seja V petek, 12. decembra, se vrši seja Slovenskega radio kluba v prostorih "Ameriške Domovine," in sicer ob osmih zvečer. Policisti so napadli butle- gerja Kansas City, 9. decembra. — Trije policisti so bili suspendirani iz službe danes, ker je neki Raymond Bell, ki je pravkar kupil zalogo žganja, bil napaden od policistov na ulici in mu je bilo odvzeti žganje. Slednje so pili-cisti spravili za sebe. Pijača je bila vredna $260.00, pravi Bell. Dobro poznani bankir prerokuje boljše čase v pomladanski dobi Gol. Leonard P. Ayres, pod- i predsednik The Cleveland Trust Co., je imel včeraj govor pred 1,800 navzočimi člani Trgovske zbornice. Col. Ayres je poznan kot veščak na polju industrije! in dela. Njegove izjave so tiska-i ne po vseh večjih časopisih v Ameriki. Col. Ayres je izjavil, da se bo za spomlad zopet odprlo delo, kot smo ga bili navajeni v dobrih časih. Zlasti stavbin-ska in avtomobilska industrija i se bo zboljšala in dela bo dovolj za vse. Vsako leto, v decembru mesecu, govori Col. Ayres pred trgovsko zbornico, in vselej se zbere par tisoč trgovcev, kadar govori Col. Ayres. Lansko leto je povedal, da leto 1930 ne bo nič kaj ugodno za trgovino in industrijo, in v resnici se je izkazalo tako, sinoči je pa izjavil, da vsa znamenja pričajo, da se bo spomladi zlasti dvignila industrija z avtomobili in tudi z gradnjo javnih poslopij, kot privatnih, se bo toliko napredovalo, da bo skoro pozabljena gospodarska depresija. Redkokdaj je Trgovska zbornica, imela še toliko poslušalcev pri svoji letni i seji, kot včeraj. Trgovci sami mnogo trpijo radi sedanje velike depresije, in govor Col. Ayresa I je bil jako dobrodošel vsem navzočim. Ako banke čutijo, da se i bo položaj spremenil in zboljaal, tedaj je nekaj gotovega, da se bo z delom obrnilo na bolje, kajti! banke so: prve, ki čutijo krizo in i ki čutijo zboljšanje razmer pred kot vsi drugi. In splošna želja vseh čitateljev je, da bi Bog uslišal Col. Ayresa in vse one, ki prerokujejo boljše čase, da bi ti boljši časi v resnici čimprej Nekaj popolnoma novega bo na nedeljskem slovenskem programu Vreme Mr. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair Ave., poznani slovenski trgovec, nam je telefonično sporo- čil, da je videl Mr. August Haft'-nerja, ko je vozil 30 milj na uro|™n ^^ske^ svete," ki Na Švedskem znajo kaznovati tudi sodnike Stockholm, Minn., 9. decembra. Sodnik Nordlof v tem mestu je bil kaznovan na $250.-00 globe, ker se je na sodni j i posluževal nedostojnega jezika in je razžalil neko pričo. Kazen, katero je moral plačati sodnik, je dobila priča, katero je sodnik na sodni j i razžalil. Sodnik je bil mimo njegove trgovine po St., imenovan parlamentu, in Clair Ave. Povprečna hitrost^ do da Mr Haffnena v avtomobilu je . , . „, • T„ J . „ TT .. javni uradniki pošteno vršijo 7 mili. Kam je Mr. Haffner i . , ,, ,. . , v svoje dolžnosti, peljal, nam ni bilo sporočeno. I Državni pravdnik j Sv. maša zadušnica Pomožni državni pravdnik; v petek> 12. decembra, ob 8.1 John J. Prince je dobil v sredo urj zjutraj, Se bo brala v cer-okoli poldne pomožnega držav- kvi gv> yida sv maša zadušni. nega pravdnika in mladega|ca v spomin desete obletnice princa. Mati in sinko se naha-jsmrti ranjkega Frank štupica. jata v Deaconess bolnici, in oba , prijetelji in sorodniki so preše-sta prav zdrava. Sedanjemu in j nij da se udeležijo, bodečemu težavnemu pravdni- ; Direktorska seja ku iskrene čestitke! v petek> 12. decembra, se vr- Listnica uredništva j ši ob 7.30 zvečer direktorska se-Radio Fan. — Dopis o sloven- ja direktorjev S. N. Doma. Pro-skem radio programu bomo pri- šeni so vsi direktorji, da so na-občili, ako nam pošljete svoje, vzoči. ime in naslov. Anonimnih do-i Lep park pisov ne priobčujemo, ker moraj Mr. in Mrs. Benjamin Patter-vsaj uredništvo vedeti, kdo je|son sta darovala umetniškemu poslano spisal. i muzeju v. Clevelandu 100 akrov Društvo Lilija veliko farmo, blizu Kirtland, O. Društvo "Lilija" ima vaje za Slaščičarna igro "Detektiv" in sicer v petek i Mr. August česen je prevzel večer, točno ob 7.30. Vsi igralci slaščičarno od Mr. Jos. Smoleya naj bodo gotovo navziči, ker j na 1188 Norwood Rd. Rojakom je zelo važno glede vaje. — Taj-jga toplo priporočamo, nik. župan Ely Za radio Zdravstveno stanje se je žu- Kalister in Stupek bosta igra- i panu Elyu iz Euclida znatno iz-la na WJAY radio postaji v če-: boljšalo. trtek, 11. decembra, od 5.15 ure * Nova papeževa država bo z popoldne naprej. Novim letom izdala lastni denar. V nedeljo imamo peti s 1 o v e n s k i radio koncert d r u g e sezone s 1 o-venskega radio programa. Glavno vlogo bo poleg slovenskega radio orkestra igral kvartet poznanega odličnega slovanskega pevskega društva. "Jadran" iz Collinwooda. Pa ne samo to. Tudi naš ameriški znameniti pevec, Mr. Louis Belle, bo proizvajal svoj pevski talent potom radia. Dr. Lausche nam je priredil sledeči program za nedeljo: 1. Slovenski radio orkester: poskočna polka. 2. Kvartet pevskega društva "Jadra:" "Pod oknom." 3. Mr. Louis Belle: "Slavec." 4. Slovenski radio orkester: "Moderna polka." Nekaj povsem novega. 5. Kvartet pevskega zbora "Jadran:" "V nedeljo zjutraj vstala bom." 6 Kvartet pevskega društva "Jadran." 7. Mr. Louis Belle: "Ptička." 8. Kvartet pevskega zbora "Jadran:" "Kazen." 9. Slovenski radio orkester: Poskočna polka. 10. Mr. Louis Belle: "Ponoc-ni pozdrav." 11. Slovenski radio orkester: Valček. 12. Kvartet pevskega zbora "Jadran:" "Vasovalec." 13. Slovenski radio orketser: Vesela polka. Slovenski radjio program se vrši vsako nedeljo od 5. do 6. ure popoldne, potoan radio postaje WJAY v Clevelandu. Vodja glasbenega dela programa je dr. Wm. J. Lausche, oznanjeva-lec Mr. John J. Grdina. Pazite na na'š božični program v nedeljo, 28. decembra. -o- 45 oseb aretiranih v spopadu s štrajkarji Danville, Va., 10. decembra. V spopadu med štrajkarji in med stavkclomci je včeraj na-ttcpila policija, ki je aretirala 45 oseb, potem ko je rabila posebne bombe, ki povzročajo solze in smrad. Stavkokaz Campbell, katerega so štrajkarji temeljito pretepli, se nahaja v bolnici. Razpoloženje med štrajkarji, stavkolomci in policijo je tako burno, da je bil governer države prisiljen poslati vojaštvo v d etične kraje, štrajkarji hočejo na vsak način stavkokazom preprečiti destep v delavnice.. V Oetroitu se bodo vozili zastonj po karah Detroit, 11. decembra. — Mesto je odločilo, da se bodo mestni delavci v Detroitu, ki delajo za mesto, zastonj vozili po karah ulične železnice, ki je last mesta. Tudi bo mesto deloma plačevalo za njih meso in grocerijske potrebščine. Dr. Eckener je na potu v Zedinjene države Amsterdam, 9. decembra. — i Dr. Eckener, vodja zrakoplova Graf Zeppelin, ki se je nahajal te dni v Londonu, kjer je pričal pred preiskovalno komisijo glede katastrofe velikega angleškega zrakoplova R-101, se je podal na pot proti Zedinjenim državam. L "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER __Published dally except Sundays and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. pevki. Tudi godba je bila iz-borna. Priporočal bi le nekoliko več poskočnic na harmoniko. Mr. John Grdina je lepo oznanil godbo za vse tiste žene ! in dekleta, ki polnijo Jakatovo kolono, naše Micke je pa čisto pozabil. Niti sreče jim ni voščil . .. Saj dobil je itak ne bi, toda bil bi vsaj "trošt." No, pa kar je, je! Pa drugič kaj več! Pozdrav ! Mary Zupančič, 1282 E. 55th St. tako lepe radio programe. Vaša naročnica Frances Koritnik, Box 196 DVE SLIKI No. 290. Thu., Dec. llth, 1930. Na potu k novim zmagam Novemberske volitve, ki so prinesle demokratom po vsej Ameriki tako veliko in pomembno zmago, so komaj za nami, pa se ameriška javnost že pripravlja za volitve, katere bomo imeli v letu 1932, ko bo treba zopet izvoliti predsednika Zedinjenih držav. Splošno vprašanje med narodom je: kdo bo izvoljen? Ali bo prihodnji predsednik Zedinjenih držav pristaš demokratske ali republikanske stranke? Ali je Hoover močan dovolj, da še enkrat premoti ameriško javnost s svojo "pro-speriteto" ali bo ameriški nardo vzel veliko metlo v roke in pometel z republikanci, ki so sedaj na krmilu vlade. "Izvolite Hooverja in obdržite prosperiteto!" To je bilo geslo republikancev v letu 1928, tako je prerokoval bivši predsednik Coolidge, in lahkoverni ameriški narod je sedel ponovno na limanice in verjel — zato pa to svojo lahkovernost danes prav drago plačuje. Tisoče milijonov dolarjev so zgubili ameriški delavci, ker so se dali speljati na led po republikancih. Ne samo zgube na borzi, pač pa zgube na plačah, ki jih niso dobili, to je- kar šteje v tej republikanski "prosperiteti." O Hooverju se je splošno pričakovalo, da bo mnogo boljši predsednik kot pa je v resnici. Pričakovalo se je vsaj, da ne bo pod upljivom zlih duhov, kot so bili njegovi predniki kot Harding in Coolidge. Sam sicer osebno pošten, pa se ne more otresti upljiva svojih več ali manj nepoštenih voditeljev stranke. Časi preskušnje za Hooverja pa pridejo prihodnje leto, od 4. marca naprej, ko bo Hoover zgubil večino v obeh zbornicah kongresa. Doslej je imel za seboj kongres, ki mu je naredil, kar je zahteval, toda od 4. marca, 1931, naprej pa bo ta kongres Hooverju nasproten, ker bodo demo-kratje ali v večini ali pa bodo imeli toliko moč, da Hoover ne bo mogel prodreti z nobeno svojih zahtev. In demokrati bodo v prihodnjem letu, zlasti pa v letu 1932 prišli do novih zmag. Ne samo, ker je narod skrajno nezadovoljen z administracijo republikancev, pač pa ker je tako zapisano v zgodovini ameriške politike in demokracije. Narod, kot je ameriški, ne želi da bi mu vedno eden gospodaril, pač pa rad menja politično smer, požene eno stranko v pokoj in da priliko drugi, pa pride na krmilo. In v vseh političnih krogih se z gotovostjo računa, da bo prihodnji predsednik Zedinjenih diižav — idemokrat. Smith bi bil že v letu 1928 izvoljen, da ga niso izdali lastni pristaši. Vodstvo demokratične stranke p« bo v letu 1932 skrbelo, da se taka izdaja več ne pripeti. Narod sam je obsodil omenjene politične izdajalce s tem, da je poskrbel, da so pri volitvah vsi "propadli, med njimi zlasti Tom Heflin, k' je v veliki večini odgovoren poraza demokratov v letu 1928. V očigled prihajajočih dogodkov in novih zmag za demokratično stranko svetujemo našim rojakom po širni Ameriki, zlasti tu v državi Ohio, da se organizirajo v demokratični stranki in delujejo za stranko. Leto 1932 bo prineslo splošno zmago demokratom po vsej deželi. Današnja brezposelnost, potem pa prohibicijsko vprašanje bo na preskušnji pri volitvah v letu 1932. Brezposelnost je prizadjala silno gorje milijonom Amerikancev, in ameriški državljani tega ne bodo pozabili. V drugi vrsti pa je prohibicija danes na dnevnem redu kot predmet, katerega mora ameriški narod sam rešiti pri volitvah. Od leta do leta se množi v kongresu število zastopnikov, ki nasprotujejo prohibiciji. Letos se je število nasprotnikov prohibicije v poslanski zbornici kongresa povečalo za 75. In pred tremi leti so imeli suhači V kongresu dvetretinsko večino, dočim se danes komaj držijo še na po-\ ršju. Demokratska stranka koraka proti novim zmagam, in s pametnim vodstvom in administracijo in z znanjem za ljudske potrebe- bo ustvarila lahko ;rinogo dobrega za ves ameriški narod. Lorain, O. — Ne morem si kaj, da bi ne pohvalil vse štiri slovenske radio programe. Pevke pojo jako izvrstno, kajti tudi druge narodnosti jih pohvalijo. Zelo mi ugaja kvartet. Kar se pa tiče orkestra, ga pa ne morem dovolj pohvaliti. Delam tukaj v tovarni, kjer nas je približno tristo delavcev različne narodnosti. Kolikor jaz pridem v dotiko z sodelavci in prijatelji, zelo pohvalijo slovenski radio program. Hvala lepa vsem slovenskim trgovcem v Cleve-landu za njih radio program, katerega ste nam preskrbeli čez to dolgo zimo. Tukaj v Lorainu imamo svojo kegljaško ligo in sicer so sledeča društva zraven: Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, sv. Alojzija št. 6 JSKJ, sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ, Crusaders SNPJ. Tudi ženska društva imajo svojo ligo, katerih vseh imen pa ne vem. Tako vidite, smo vedno agilni v tem ali onem ozi-ru. Vas vse skupaj pozdravljam. John Kozjan. Kakor pesem je osivelega goslača, kakor mil, topel, daven spomin. Narava umira. Umira v vsem kraljevskem sijaju tisočerih barv. V šumenju padajočega listja šumi njen milotož-ni pozdrav. . . jesen, jesen. . . Jesen. Pada kostanj kakor kamenje pogrebcev na rakev, pada, pada. Jesen, jesen. . . Matija Matija siromak jo je zaslutil. Kakor svinec mu je obtežilo to spoznanje srce. O Matija — brezdomec se je DOPISI Detroit, Mich.—Vi ste mene obiskali z računom, jaz Vam pa vrnem obisk s čekom ali denarno nakaznico za $5.50 kot naročnino za Ameriško Domovino. To bodi dokaz, da sem vesel, da dobivam Ameriško Domovino, ki je jako podučen in zabaven list. še posebno me vzrado-sti kolona "če verjamete, al' pa ne." Ta oddelek Ameriške Domovine naj bi prebral vsak Slovenec pred obedom in_pred večerjo, pa bi jed še bolj dišala in vsak bi bil dostopen za 'šale in dovtipe, četudi brez "kofeta." Zadnjo nedeljo sem poslušal slovenski radio program v cerkvenem pritiličju. Nas je bilo več zbranih pri radio aparatu in smo z velikim užitkom poslušali elevelandski slovenski program. Ponosni smo Detroitčani ter zelo veseli, ko smo zadnjo nedeljo slišali, da je oznanjevalec Mr. J. J. Grdina med programom imenoval tudi Detroitčane. Tako je prav! Tudi Detroitčane je treba zbuditi. Torej prisrčna hvala za pozdrav zadnjo nedeljo. Podpisani bi rad posegel po tiketih in pomagal slovenskemu radio programu. Prosim, da mi dopošljete eno knjižico teh tike-tov. Z njo bom lahko stopil v slovenske domove tukaj v De-troitu; kar jih ne bom prodal, jih bom vzel sam. Vredna je lepa slovenska pesem in mila slovenska godba, ki jo čujemo ob nedeljah iz Cleve-landa, da tudi podpisani skromno pomaga. Oprostite! Prijazno pozdravim, Rev. B. Winkler, 386 Geneva Ave. Iz Jutrovega.—Prosila bi, da mi dovolite mal kotiček v Vašem listu, če pa ne pa vsaj v košu. Bliža se čas postnih počitnic, to je advent, katerega pač ne upoštevajo vsi, ali vseeno se nam bodo noge nekoliko odpočile. Jaz bom vseeno plesala, ker hišna gospodinja ima neprestano gibanje po hiši, da je vse v redu. Posebno sedaj za božične praznike moram nekoliko misliti, kako bi napravila dobro potico; Napravila bi jo že, pa kam jo j bal, strašno bal bom nesla pa speč? Pa jo bom Bal se je tistega zavratnega že kam, magari če jo nesem eno } mrzlega piša, ki oklesti drevje, uro daleč. njegovo edino gostoljubno stre- In kaj še drugo? Tukaj na ho. Vedno je trepetal pred mrz-Jutrovem se moramo priprav- limi nočmi, ki mu tako omrtvi-ljati me ženske k zabavi na Sil- jo stare, okorele ude. Bal se je, vestrpv večer, ki jo priredi Klub da bo zvečer legel in ne bo mo-slovenskih žena S. D. Dvorane.' gel več vstati. In moral bo ža-vogal Prince Ave. in 109. cesta lostno umreti kakor pes brez go-in ki bo nekaj prav posebnega, j spodarja — sam, zapuščen. Zato se moramo malo potruditi O, ko je bil mlad, da, takrat! in se kaj drugega boljšega v teh Takrat je vriskaje pozdravil dnevih naučiti, da ne bo vedno j njen prihod, guljaž in klobase, čeprav brez Kako je kipela mlada kri, ko tega ne bo minilo. Ampak vsak je urno kakor veverica plezal posamezen naj bo gledal na je- po drevju na domačem vrtu in ; dilni list in si izbral, kar mu bo trgal rumeno-rdeče plodove, ugajalo. Ampak takrat pa ne O takrat, da, takrat. . . ! bom jaz kuhala, ker prideta dve Sedaj pa je Matija star in kuharici iz New Yorka, da ne j nadložen. — Nima doma — ni-bodo vedno iz Trsta in Ljublja- ma prijatelja. Kdo bo prijatelj ne. staremu prosjaku. . .? Tu na Jutrovem se bo že dru-: Največ, kar storijo ljudje, je, gič vršila zabava na Silvestrov da mu dajo košček kruha — in večer v S. D. D., katera je bila če so posebno usmiljeni, morda prvič jako slabo obiskana. Zato tudi kake tople ostanke. . . Pa še K. S. ž. želi, da nas letos ob- takih je malo, zelo malo. iščete v večjem številu, ker vsem Največ jih je, ki mu, komaj je znano, da vsaka naša prire- ga uzrejo, zaloputnejo in zapre-ditev je dobro obiskana in upa- jo vrata pred nosom . . Njego-mo, da na ta večer bo še več za- va ponošena, strgana obleka, bave in veselja. Opozarjam na- pač ni priporočilo, še članice, da se gotovo udeleži- Gotovo je tat, četudi je star. jo in pripeljejo seboj svoje mo-jSaj stari prav tako kradejo. . . žičke. Seveda, tudi moj ne bo Obleka pač dela človeka, doma in mora na vsak način z In zato se Matija.izogiba lju-menoj. di. Gozd je njegov dom, drevo Ob tej priliki vljudno vabim gostoljubna streha, dekleta in fante, žene in može Hrani se s sadeži, z ostanki od blizu in daleč, da pridete vsi jedi, ki jih najde pri pasjih ko-na Silvestrov večer v S. D. D. libicah in s kruhom, če mu ga Godba bo izvrstna in bo vsem slučajno da zaupljiv, še ne po-ugajala, starim in mladim, ikvarjen otrok. Igral bo dobro poznani Grebene! Matija je eden izmed hlapcev trio. če vam ta ne bo zadosti. Jernejev, ki iščejo svojo pravi-bomo dobili od našega mladin- co. Ko je omagal in ostarel, so skega društva Beacons', ki ima mu jo vzeli. Nima pravice žiy prav dobro godbo in se kliče veti — vendar živi; in to je tež-"Kitchen Band." ko, težko. Obenem opozarjam vse delni- Oktober. . . co. Smehlja se, da, mirno, pokojno smehlja. Hlapcu Jerneju ni več treba iskati pravice. Pod kolesi razkošnega avtomobila jo je našel nenadno. Ne pravice do življe- Pa par jagrovskih spre- nja. Našel je pravico, ki je nih- membo> ker smo ravno y sezom< če nikomur ne more kratiti. In zato se smehlja. . . Odnesli so ga. Nihče ni žaloval za njim. Le nebo se je turobno zasolzi- lo. V baraki že mesec, dva, tri je od tega, kar so jo postavili sredi močvirnatega travnika za njega, njo in pet otrok. Stara vsakdanja zgodba. Saj poznate Ralph čebrona, ne? Well, zadnjič enkrat je šel na zajce. Pa se prigodi, kakor se rado, da je enega dobil ravno na muho, ko je mislil skočiti v luknjo (zajček je mislil skočiti, ne Ralph). Ker je vedel, da ga ne bo nikdar več videl, ako hitro ne ustreli, pomeri ravno v glavo, da odvrne zajca od pregrešnega V tovarni so reducirali delav-, namena, da bi skočil v luknjo, ce. Izgubil je delo. Prihranke | Pomeril je tako dobro, da mu je so porabili, čas je tekel — in s strelom odbil glavo. Zajčeva še vedno je bil brez dela. Nijgiava odleti v travo, kar pa ni plačal stanarine — prvi mesec, zajca prav nig motilo, ampak jo drugi, gospodar jim je odpovedal. Prosili so in moledovali. Nič prasne, kakor je bil namenjen, naravnost v luknjo, (brez glave). čebron pobere zajčevo ni pomagalo. Z izgovorom, da giavo jn j0 nese •domov, da bo potrebuje stanovanje sam, je imel vsaj dokaz, da je res ustre- lil zajca. če bo kdo naših lovcev videl kakega zajca skakati okrog brez glave, naj ga prinese Ralph če-bronu na 4030 St. Clair Ave., da bo imel tako vsaj celega zajca. A čarje in delničarke, da se gotovo udeležijo tega večera, ker dobro veste, da je naš trud ves v korist S. D. D. Enako velja tudi Jutro. Megla reže, reže. Matija tava po cesti. Mraz ga grize v kosti. Trepeče. Danes je petek, dan beračev. za direktorje, da se bomo skup- Danes mora med ljudi, dasi ne-no veselili in opolnoči si drug rad. Morda mu med desetimi drugemu segli v roke in voščili1 vsaj eden ne zaloputne pred no- srečno novo leto 1931. Skoro bi bila pozabila povedati, da nam bodo zapele mlade ed-klice, od 6 do 10 let stare par slovenskih pesmi, in pesem naših malih otrok bo gotovo segla som vrat. Morda. . . morda se ga vendar kdo usmili in mu pokloni staro, ponošeno suknjo. Tako vroče, iskreno bo prosil! Saj je odlašal — dolgo — dolgo. Sedaj pa ne more več. Pre- v srce slehernemu Slovencu in oster je mraz za njegove stare. Slovenki. Poročati moram tudi, uboge kosti, da smo imele 3. decembra t. 1 Oh, saj so še dobri ljudje na glavno sejo K. S. ž., ki se je vr- svetu, četudi ni mnogo takih. — šila v najlepšem redu. Vse sme Morda prav on naleti na enega, bile vesele in židane volje. Pri- Pol osmih, tri četrti. . . šle so na vrsto volitve in me smo Mestno ulice se budijo. Avto- zahtevale, da ostane ves stari mobili trobijo — motorji brne. vrgel družino na ulico. (Saj jih je toliko, ki radi in lahko plačajo). Bogat meščan je bil, bal se je, da bi ga obsojali, če vrže brezposelnega s petimi otroci na cesto; pa je iskal in našel izgovor, da potrebuje stanovanje sam. . . "Tisto jutro," je pravil Gra- Bil je pač farizej, kakor jih diškov France fantom, ki so je danes mnogo. prišli v Lorain na lov, "tisto ju- Shajali so, dokler je bilo vre- tro je bil slab lov. Edino jaz sem me solnčno in toplo. On je ho- ustrelil zajca in še tega na sto dil iskat delo, ona je bila po- korakov Saj veste, kako znam strežnica, ves dan z doma. Tru- streljati; na 100 in tudi na 150 dila se je in trpela, da ne bi bili korakov mi ne uide nobena ži- otroci lačni. val, če stisnem. — No, pa pre- In otroci so še igrali na trati taknem tistemu zajcu, zajka je pred barako, če je bilo solnce, bila, noge in ga obesim na bliž-ves dan. Pozabili so, da so sa- nje drevo za hrbtom, čakam, da mi doma, da niso še od zjutraj;bi še kaj priteklo, vrtim oči in ničesar jedli. gledam in poslušam, pa nič se ne Metka je pozabila, da ima raz-1 gane. Kar zašumi za menoj in trgane čeveljčke, Vlasta, da ni- toliko da še vidim, kako se je ma nogavičk, Tilka, da ima le ustreljeni zajec pognal raz vejo, eno zelo tanko oblekco, Franci, j0 je že odkuril v goščo. Tisti da je njegova suknjiča že davno, dan smo prišli prazni domov, davno pretesna. In mala Mi- _ Naslednjo jesen smo lovili mica, drobna, šestmesečna ne- prav tam in imeli izvrsten lov. bogljenka, ni protestirala, ker k meni so pritekli kar drug za je ni nihče zibal in je bila sama, drugim štirje zajci, ki sem jih ves dan sama. p0 vrsti popokal bum, bum, bum, Sladko je spančkala v-stari bum. Ko jih grem pobirat, ka-zibelki, saj je bilo solnčece tako ko se začudim: vsi so imeli pre- prijetno toplo. Itaknjene zadnje noge. čudom Pa se je solnček nenadoma strmim, kar mi pade v glavo: skril. Izpod neba je začelo pr- to so potomci tiste zajke, ki mi siti, vedno gosteje, vedno bolj. je lansko leto oživela in pobeg- Deževalo je dan, dva, tri. nna s pretaknjenimi nogami." V baraki je mraz in mrak. . . ^ Mala Mimica joka, Tilka toži, Drugi je pa tole povedal: "Ko Vlasta zaman išče nogavičk, jSmo v hudi zimi lovili zajce, smo Metka je žalostna in tiha, Fran- postavili v sneg železne drogove ci obupno poskuša obleči staro, in jih namazali s korenjem. Ka- ponošeno suknjico. kor vsak ve, imajo zajci korenje Materi je hudo, hudo. . . nad vse radi. Pa so prišli in za- Zvečer, ko pride domov, sede čeli oblizovati tiste železne dro- na stol sredi barake. Otroci se gove. Ker j ebil pa strašanski stisnejo k njej pod toplo ruto, mraz, jim je jezik primrznil k pa jim pripoveduje pravljice, j železnemu drogu. Nato je pa navadne, povsem vsakdanje in prišel lovec, prijel zajca za rep, preproste pravljice, ki jih otro- krepko potegnil in tako je zajca ci tako radi poslušajo. kar slekel iz kože.' Tako nam je Pripoveduje jim o visokih hi- bilo prihranjenega veliko dela." šah, svetlih sobah, kjer so vedno ^ (Dalje na 3. strani) odbor. Seveda, malo trda nam je šla, ker se je bila naša predsednica odpovedala za prihodnje kolesa- švigajo. Kolesarji-delavci hitijo na delo. Mudi se jim. Jezijo se na West Alexander, Pa.—Ne zamerite mi, ker ne znam pravilno pisat, ker pridem malokdaj do pisave. Na farmah imamo le delo s konji in kravami, poleti pa s 1>1 j ugi. Vseeno vam hočem povedati, da imamo tudi pri nas radio aparat in ne zamudimo nobene nedelje elevelandskega radio programa, ker nas zelo veseli slovensko petje in godba. Veliko ne morem pripomoči k radio programu, pa vseeno mi pošljite nekaj tiketo^, ker Vem, da sem jaz tisti, ki bo dobil radio aparat za $500 Prosim, da bi zapeli na radio tisto "Stoji, stoji Ljubljanca." Nas Slovence tukaj na farmah bo zelo razveselilo. Sploh vam ne morem povedati, kako nas razveseli slovenska godba in pet | je, ki prihiti k nam po zraku ob | nedeljah. Saj to je edino naše ! razvedrilo. Mi se nahajamo v West Virginiji, toda pošto nam nosijo iz West Alexander, Pa. Pozdravljam vse slovenske pevce in pevlje in godbeni orkester in želim vsem skupaj vesele božične praznike in ostanem vaš Joe Skedcl, R. F. D. 2. Nusc, Pa.—Najlepše čestitke slovenskemu radio klubu v Clevelandu za lepe programe. Lepo se vam zahvaljujemo in vam kličemo: le tako naprej, da nas razveseljujete z lepim petjem in godbo. Pripomnimo še ! toliko, da četudi je bila tako lepa godba, pa nismo plesali, ker smo preveč vneto poslušali. Družina Stainer in več navzočih. Cleveland, O.—Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine: Zopet smo imeli v nedeljo, dne 1. decembra, priliko poslušati slovenski radio program. Bil je izvrsten, kar pa ni nič čudnega, kajti kjer sodelujeta pevki Lau-sche - Udovich, tam nikjer ne "sfali," ker sta to dve izvrstni Crafton, Pa.—Tudi pri nas poslušamo vsako nedeljo slovenski radio program. Letos se sliši veliko bolje kot lansko leto. Rada bi enkrat slišala na radio "Kako bom ljubila." Ker bi bila tudi jaz rada med srečnimi, prosim, pošljite mi nekaj tike-tov. Vas vse skupaj lepo pozdravljam in se zahvaljujem požrtvovalnim Clevelandčanom za loto. Me pa nismo hotele slišati starca, ki, omahuje sredi ceste, besed: Ne bom več, izvolite si Svarijo ga, naj se umakne, a on drugo," me smo rekle: "Me ho- se ne zmeni. Robantijo nad čemo naš stari odbor, pa je ko- njim in ga obkladajo s priimki, nec besed!" Prepričane smo, da pa tudi tega ne sliši. Saj jim ni delajo le v korist K. S. ž. zato znano, da je že davno gluh. jim vsa čast. Drvijo avtomobili. 1'onovno vabim vse Slovence Mlad šofer vozi elegantno da- iz Jutrovega in okolice, da se mo. Baš Matiji nusproti drevi udeležite v največjem številu voz. Ne opazi ga; tudi oči ima gori omenjene zabave, ker ne bo že tako slabe, nikomur žal. Za prazne želod- Šele, ko je že tik pred njim, ce in plesaželjne ter za suha gr- ga uzre. Umakniti se hoče, a Brez meje la, bomo postregli kar najbolje, če se ne motim, bo teran. Končno pozdravljam širom Amerike vse čitatelje in čitate- prepozno. Avto se ustavi. Elegantna dama je omedlela. Šofer je bled. "Megla je tako gosta," se iz- ljic tega lista, listu pa želim še govarja. večji uspeh in napredek. Članica K. S. Ž. -o-- * Tisoče premogarjev se je udeležilo pogreba matere Jones v Mt. Olive, II!. Izpod koles dvignejo Matijo. S krvjo so prepojene njegove uboge cunje. Srce ne bije več; mrtev je. Osteklenele, široko razprte uči strmijo v radovedno množi- Naša posluga ni omejena samo na en gotov razred. Za družino v skromni h razmerah lahko preskrbimo blago in službo, v kateri je združeno: nizka cena, svečanost in kakovost. Za one, ki zahtevajo, preskrbimo lahko 'nekaj boljšega. IJa naj bodo stroški majhni ali veliki, mi vedno postrežemo, da se lahko zanesete in damo blago, ki ga je mogoče dobiti za to ceno. Louis L. Fer folia SLOVENSKI POUREBNIK 3515 Kast 81 si St. Tel. Michigan 7120 Nekdo je pripovedoval, kako so lovili bele, severne medvede. "Ponavadi sva šla po dva lovca skupaj. Oblekla sva se v kožuhe, ki so bili napravljeni tako, da je bil prednji del kožuha napravljen iz bobrove kože, zadnji del, po hrbtu, pa je bil napravljen iz bele ovčje volne. Ko sva zagledala medveda, sva ga začela obmetavati s snegom. To je, seve, medveda vjezilo in za-prašil se je proti enemu izmed naju. Ko je prišel medved blizu, se je lovec hitro sklonil k tlom, tako da se je zakril prednji konec kožuha in se je pokazala zadnja bela stran kožuha, ki je bila pa tako bela kot sne>; okrog in medved ni mogel zapaziti lovca. Razočaran se je medved ustavil, takrat ga je pa začel obmetavati drugi lovec. Medved plane proti temu, toda lovec se zopet skrije v sneg in zopet tako, da se je videl beli del kožuha. Potem je začel igro prvi lovec in to sva ponavljala toliko časa, da se je medved popolnoma upehal. Nakar sva sto- pila k njemu in ga lepo za uše- Ia» v taboriSče. Dve sliki (Nadaljevanje iz 2. strani) pogrnjene mize in čakajo najboljša jedila za otroke, pridne, ubogljive. Pa se vzpne k mami mala Vlasta in jo preprosto vpraša: "Mamica, ali smo mi tako zelo poredni, da moramo stanovati v tako grdi, grdi sobi?" Stresla se je mati. "Ne, ljuba moja, pridni ste, prav pridni. Tudi vas čaka soba, svetla, topla, in pogrnjena miza je v njej Le počakati moramo, da dobi atek delo, potem, da, potem bo zopet lepo.. ." "Kdaj pa bo to, mamica?" jo enoglasno vprašujejo malčki. "Kdaj ?", kot nož reže v mater vprašanje, "Kdaj ?" O, ko bi mogla odgovoriti! Zunaj pljuska dež. Težka kaplja ji je kanila na glavo. Zopet teče skozi streho, treba bo popraviti. Mimica joka. Vsa mokra je blazinica; že za vrat ji teče voda. Treba bo odmekniti zibelko od luknjaste stene; pa kam? Vrata tožno škripljejo. Sveča trepeta in ugaša v prepihu. O, da bi že atek prišel! Pa ga ni. Morda ga je usmiljen Prijatelj povabil na kozarec vina — in je šel, da vso bedo za hip pozabi. Kdo bi ril? iiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiiiH T. C. Bridges—Ant. An&č NA P0M0C! Novele Grazia Deledda iiimiiiiiiiimiiiiiimiimiiiimiiiiiiimiMii Zunaj pa se je vihar polegal, dasi je še vedno zdaj posvetil blisk in je dež lil v mogočnih curkih. Slišati ni bilo drugega kot močan štropot dežja ter sem in tja drdrajoč ropot groma. Jim je svoje oči uprl v Gadsde-novo visoko mogočno postavo. Možak je dospel na vrh stopnic in vzel iz žepa svoje jopice blesteče jekleno orodje. Mirno si je ogledoval žarek za žarkom in videti je bilo, da se lje bo, da kar izgineva; le tako se bova mogla rešiti." Prav ko se Jim in Sam obrneta v beg, pa zdirjajo Gadsde-novi ljudje po velikih kamenitih stopnicah dol. Njihovi koraki so votlo doneli po ploščah. Ker sta imela roke zvezane, sta bila fanta skoraj brez moči. Niti teči nista mogla hitro. Jimu je pogum upadal. "Stoj!" krepko zavpije Sam. "Stoj! Ilak prihaja." Stari svečenik je res tekel s tako čudovito naglico, da je njegovim letom ne bi pripisoval, z njim vred pa še dva Hula. Sam pokaže pa vrata in vik-ne: "Zaprite jih!" Ilak besedi seveda ni razumel, pač pa je bilo jasno videti, da ve, kaj se je pripetilo. On in njegova dva možaka planejo narav- bo odločil ali za tistega, ki je izžareval blesteče bel ogenj ali pa nost proti vratom in v trenutku so se zaloputnila s takim treskom, da je kar odmevalo in za-gradil jih je velik zapah. Mogočno lesovje se je treslo, ko so se obenem vprli vsi Gadsdenovi možje, da bi ga udrli, pa bilo je prepozno. Svoboda je bila izgubljena! "Ali slišiš, kako strašno kričijo?" se hihita Sam. Ko je Ilak videl, da, je stvar urejena, vzame nož, ki je imel sicer za rezilo rumen bron pa je bil vendar oster in težak kot je- za drugega, ki je imel bogato ži-vozeleno barvo. Za prvega je Jim vedel, da mora biti iz diamantov, tistih čudovitih brazilskih diamantov, ki so na vesoljnem svetu najboljši pa trdi, da jih je skoraj nemogoče brusiti; zeleni žarek pa je imel smaragde, ki so dandanes tudi precej redki dragulji. Zato so pa tudi silno veliko vredni. Končno se je zdelo, da se je Gadsden odločil za smaragde, kajti' vzel je v svojo krepko desnico klešče in za-mu zame-!čel puliti enega največjih dra-klo ter brž prereže Samu vezi, guljev. Obenem pa se je radi ki so mu žulile zapestja. Isto Tesno se stiskajo otroci k ma- ravnotežja naslonil z levico na stori Jimu. teri. Strah jih je, tako zelo jih | središče zlate plošče. "Vse ve, kaj se je pripetilo, je strah. Jim je strmel vanj kot na je i se čudi Jim. "Ko se je past za- Da, težka je jesen onim v ba- začaran, še sedaj namreč ni mo- prla, je morala oddati kak sig-rakah. . . gel verjeti, da je kje na svetu nal. Ne vem, kaj bi bilo sicer * človek, ki bi se lotil takega pu- i moglo Ilaka tako hitro priklica Jesen, jesen. . . šumi padajoče j stošenja; jasno je bilo, da Gads- |ti." listje. Turobna, bolestna pesem dena. ne prevevajo ista čuvstva Pokazalo se je, da Jim pravil-Je to. Bojijo se je siromaki. kajti mislil je samo na to, kako no sodi, kajti Ilak jima zdaj z -o--bi čim najprej osvojil plen in ž znamenji dopove, naj se vrneta AME- "jim izginil. Toda ko se upre, da v svoje stanovanje. j bi izpulil dragulj, se pa naen- "Prepričan je, da je sodrga krat zasliši nekakšno ropotanje (i0 jutra varno spravljena tam, Angleški raziskovalec Erich in Jim je najprej mislil, da je kjer je," razlaga Jim Samu. Thompson je prišel do zaključka, zagrmelo. Tedaj pa Sam krik- «jaz bi pa le rad vedel, kaj se da sta bili nekoč Amerika in Azi- ne, da je šlo skozi ušesa: "Glej, je z Gadsdenom zgodilo," prične ja zvezani po ozkem kopnem pa- Jim, glej! Stena se udira!" zdaj Sam. su. Po ti poti so prišli prvi ljud- In tako je tudi bilo. Ves del "Tudi jaz ne vem, kaj se mu Je v Ameriko. Ti prvi osvajalci stene, kjer je bilo pritrjeno ža- je pripetilo," odvrne Jim, "ven-so bili v sorodstvu z zapadnoev- reče zlato solnce, je zdrknil nav- dar pa sem trdno prepričan, da ropskim paleolitičnim človekom, zad, z njim vred pa tudi plošča- mu je žal, da se je sploh kdaj Selitey se je morala izvršiti v da, ki je Gadsden na nji stal. dotaknil zlatega solnca. Pojdi-kvaterni dobi. Toliko je gotovo, Jim je še videl, kako se je Gads- va, Sam! Najbolje bo, da se da je bila v Ameriki že pred 3000 den sunkoma zravnal in poskusil malo naspiva, kajti jutri nas ča-leti stara kultura, in sicer v Me- ;odskočiti, pa bilo je prepozno! ka težko delo." hiki. Nekaj edinstvenega v zgo- Kot bi trenil, je sfrčal v temno Zdelo-pa se je Jimu, da ni dovini je dejstvo, da so Mayi 1.! greznico in izginil, v naslednjem i spal niti pet minut in že ga Greg 870. po Kristusu prostovoljno hipu se je pa tudi že stena za potrese in prebudi. zapustili svoja visokokulturna njim podrla. Na mestu, kjer se "Jim, zaspanec, zbudi se! Pojesta in odrinili v Yucatansko j je še pravkar svetlikala zlata vej mi zgodbo o Gadsdenu!" divjino. Polagoma je tu nasta- plošča, je bila prazna in bela ste- "čemu me vprašuješ, če pa že 'a nova država, ki so jo potem na. sam dobro veš?" nejevoljno go- Zavojevali Mehikanci. Zakaj je 72. Komaj še o pravem času. drnja Jim. ta narod zapustil svoja lepa me- Jim z&sm> dft je za njim ne_ "Saj ne vem! Ilak je res očku sta, ni znano, a raziskovalec kaj zaropotalo in ko se ozre, vi- j nekaJ kvasil, pa iz tega ne mo PRASTANOVALCI RIKE Thompson meni, da je bila zem- di> d& Joseiu padJa puška iz Ua tako izčrpana, da m mogla rok Jn da zdaj mQŽ nepremično več prehranjevati prebivalstva. |bulj. proti krajU( kjer je izgini, _0__Gadsden. S suhimi ustnicami I še zamomlja nekaj besedi in se OBOROŽITEV V ŠTEVIL- po vsem telesu tresoč umika ri-KAH i tenski proti vratom. --"Misli, da so čari vmes," šep- j Ruska rdeča armada šteje ne Jim Samu. J.200,000 mož, letal imajo sovje- Sam pa se je siadko muzal, ti 1400, tonaža vojnih ladij zna- "Lahko bi bili že naprej vedeli, 142.000 ton. da ima Ilak glavo na pravem Združene države imajo 328.- koncu in ne bo prepuščal velikih °00 mož močno armado, 3000 le- l evari slučaju." t«l in 1,250,000 ton vojnih ladij. «Da; toda kaj se je zgodilo z, Angleška vojska šteje 186,100 Gadsdenom?" vpraša Jim. vojnih letal imajo 1550, to- «Saj je VHe cno; giaVno je, da 'laža vojnega brodovja pa zna- jc Spravljen. Bolj me mika iz-1,280,000 ton. vedeti, ali se ne bi mogla midva Italija ima 630.000 mož moč- osvoboditi." reva kaj prida izvedeti. Zato pa mi ti povej, da bom vsaj vedel, kaj se je zgodilo!" Jim se usede in zavihti noge preko roba svoje viseče mreže. "Lopov je poskušal oropati solnce z dragulji. Stopil pa je na nekakšno past pa sta oba, on in solnce izginila v steni. Nato sva jo Sam in jaz pobrisala, Ilak pa je prišel in tempelska vrata zaloputnil. In tako so zaenkrat varno spravljeni." "Izvrstno!" vikne Greg. "Jaz bi bil za to, da jih pustimo tam toliko časa, da bo naše podjetje gotovo." 73. Napadli so z vso močjo. Z Alanom so prišli skupaj pri zajtrku. Bil je jako dobre volje. "Jim, čestitam ti," je rekel. "In tebi tudi, Sam." "Saj nisva ničesar opravila," gode Sam. "Samo prav lepo naravnost sva zlezla v past, ki nama jo je nastavil Godsden." "Bila sta dosti bistra, da sta spoznala streljanje pa Gadsdena toliko zadržala, da so mogli pri-hiteti v tempel Ilak in njegovi ljudje." "Zmagal pa je Ilak s svojo bistroumnostjo," reče Jim odločno. "Toda kaj pa se je zgodilo z Gadsdenom? Ali ga je ubilo?" "Kaj še! Hula so odločno zoper tako ravnanje. Gadsden je po strmi steni zdrknil v temno a zračno ječo. Zdaj je skoraj gotovo lačen in žejen pa gotovo tudi jako potrt." "Kaj pa misliš z njim napraviti?" "Lepo mirno bom z njim govoril. Povem mu tudi, da bo moral ostati tukaj do jutri. Dotlej pa upam, da bo naše podjetje zoper Bakaire na ta ali drugi način dovršeno. Moj aero-plan je pripravljen in zato nameravava z Juanom Bakaire še nocoj odločilno napasti." Bil je z obedom gotov, zato vstane in reče: "Zdaj grem uredit Gads-denovo zadevo. Hoče kdo z menoj?" "Z veseljem!" pravi Jim .in skoči pokonci. Tudi Ilak je šel z njimi in jih skozi tajna vrata peljal na skrajni konec templa; svetil jim je neki Hula, ki je nosil svetilko1 člani društva sv. Antona Pad. in tako so po ozkem hodniku pri-. št 138 c K of o. ste vabljeni, šli do nekih drugih vrat, ki so|da se< vsi got0vo udeležite letne bila zamrežena, prečke pa so bi-[sej-e 15- decembra ob 7:30 le iz brona. Skozi prečke so za- zvečer. Člani, ki niste dobili do-gledali Gadsdena, ki je bil bled j pjsnjc za glavno sejo, se gotovo '11 mrk- udeležite, da mi daste pravi na- "Dobro jutro, Mr. Gadsden," i sj0Vj ker mi je težko pisati in reče Alan mirno. "Gotovo se bo-! sporočiti, ker nimam pravega ste spominjali, kako sem vasjnaslova jos. Perpar, tajnik-za-svaril, da nikar ne poskušajte ^ pisnikar (Dec. 11. 13.) kakih spletk." ----- "Ohranite opomine zase!" ga Stanovanje nahruli Gadsden, "in rajši nada- ,se da v najem. Tri sobe in ko-ljujte svojo nalogo!" jpališče. 6714 Bliss Ave. (292) Alan pa ni bil užaljen in ga vpraša: "Kakšno nalogo mislite?" "Ujeli ste nas," zareži Gadsden. "Vem, da nas hočete pomoriti. Imam vam povedati le to, da so moji ljudje delali na moje povelje in da zadene krivda sa' mo mene ne njih!" Jimu kar sapa zastane. Nikoli ne bi bil od Gadsdena kaj takega pričakoval! Alan pa pravi: "Mr. Gadsden, mi nismo morilci, pa tudi se tatvina nikoli ne kaznuje s smrtjo. Vsi ste prelomili postave Hulov ter v njihovih očeh zagrešili svetoskrun-stvo. Naš namen je torej take: Vaši ljudje morajo oddati puške ter ostanejo z vami vred v ječi, dokler se ne bo sestal sodni zbor in vašo zadevo razrešil. Ali se s tem strinjate?" "Saj mi drugega ne kaže!" se zadere Gadsden. "Jaz puške nimam. Mojim ljudem jih boste morali pa že sami pobrati." "Dobro. Kakor hitro bo to gotovo, vam pošljemo hrane in vode." "Lahko bi mi pa tudi luč pustili," reče Gadsden bolj mirno. "Dobite jo," obljubi Alan ter krene po hodniku nazaj. "Zdaj pa do Gadsdenovih mož! Radoveden sem, če nam bodo delali sitnosti." "Brez svojega vodnika ne,'r reče Jim, in bilo je res tako. Možake je namreč zelo potrlo, ko so videli da so se vjeli v past, zato se niso branili oddati puške in so se jako vneto spravili nad hrano, ki so jim jo prinesli. Ko je bila torej ta stvar urejena, so si vsi skupaj šli ogledat aeroplan; bil je spravljen v nekem velikem poslopju tik ob reki, ki je drla izpod čeri nad mestom in se zlivala v jezero. Profesor zmaje z glavo, ko zagleda, kako velik je aeroplan. "Alan, z desetimi galonami bencina ne boš daleč letel." (Dalje sledi.) MALI OGLASI Pozor! THE OLD HOME TOWN fctrv**™! U. S. P««* Stanley armado, vojnih letal 1160 in 280.000 ton vojnih ladij., Francoska armada šteje 656. ,}°0 mož, vojnih letal ima 4570, to; Medtem pa si je Jose opomogel; ne da bi se najmanj brigal za svoja jetnika, steče proti „ odru, kjer so že vsi drugi Gads-4 naža vojnega brodovja znaša denovi ljudjc treskaij ,in butali U-000 ton. po stenj ter sj 0bupno prizade- vali, da bi svojega vodjo na kak način rešili. "Zdaj pa le!" reče hitro Jim Samu. "Samo če se nama posreči zapreti vrata, pa bova vso drhal ujela." Brž smukneta ven; toda ker nista imela rok prostih, so bili vsi njuni napori, da bi premaknila ogromna in težka vrata, zastonj. Tu pa zaslišita krik, ki je . ° Angleški prestolonaslednik prihajal od nasprotnega konca Povabljen na konvencijo or- dvorane. fu"izacije American Legion v ^truitu. ' Poljska vojska je močna 300.-°°0 mož, vojnih letal ima 1000. Nemčija ima uradno 100.000 ni°ž vojske in 177.000 ton moč-llu vojno brodovje; neuradno je 1'a seveda ves narod v službi dr* *Uvne obrambe. brazilska vlada je odpoklica 22 svojih konzulov iz Zedi-"jenih džrav. 'Pogrešili so naju," reče Jim, '"pa so jezni kot sršeni. Najbo- Iz urada dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Cenjene članice se tem potom opozarja, da se glavna letna seja vrši nocoj, 11. dec., v novem poslopju Slov. Nar. Doma, dvorana št. 1. Pričetek točno ob 7:30 uri. Ker bo na dnevnem redu več važnih stvari za ukrepati, med njimi tudi glede zvišanja društvenega asesmenta, je neobhodno potrebno, da so vse članice navzoče. Najvažnejša točka bo pa volitev odbora za prihodnje leto. Dolžnost sleherne članice je udeležiti se te seje, v nasprotnem slučaju, ako se članica brez tehtnega vzroka ne udeleži seje, se bo postopalo ž njo po pravilih. Po seji se vrši prosta zabava. Vas vabi in pričakuje v polnem številu. Odbor. Naznanilo Vsem članom in članicam dr. Dom št. 25 S. D. Z. Maple Heights, Ohio, se naznanja, da se vrši letna seja za vse člane brez izjeme dne 14. dec. 1930, v navadnih prostorih ob 2. uri popoldne in ne v soboto, kot je bilo ponavadi. Na tej seji imamo dosti važnih točk za rešiti, obenem pa tudi volitev uradnikov za prihodnje leto 1931. Bratje in sestre, ne bodite tako mlačni, da bi izostali doma, češ, kaj bom hodil na sejo, saj brez mene bo vseeno minulo, ali to ni tako. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži seje meseca decembra vsakega leta. Toraj na svidenje na 15901 Raymond St. Andrew Rezin, tajnik. Hiša 5 sob se da v najem v Nottinghamu, samo $25.00 rent. L. Petrich, 19251 Monterey Ave.. Tel. KEn-more 0922-W. (291) Pozor! Najboljša sušilnica doma so-ljenega mesa, šunk, želodcev in suhih klobas. Kdor hoče kaj posebnega za prigrizek, naj se obrne na Matija Križmana, kajti boljšega blaga tozadevno ne dobite po vsej Ameriki. Tudi najboljše riževe klobase dobite sedaj tam in te dobite tudi pri Alojz Cimpermanu na Glass Ave., za katerega tudi jaz sušim in ga toplo priporočam. Matija Križman, 6030 St. Clair Ave. (zadaj) (Dec. 9. 11. 12.) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave. (Tbu.) 1 DOBER PREMOG! | (g) Točna postrežba! (g) @ The Hill Coal Co. (§) (g) 1261 MARQUETTE RD. ^ IIEnderson 5798 WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457 (Thur.x) mm Proda se kuhinjska peč, na premog in plin, kakor nova, zelo poceni. 6021 Bonna Ave. (291) Klub slovenskih vdov Naznanja se, da se udeležite seje, ki se vrši 11. decembra v navadnih prostorih. Udeležite se v kolikor mogoče velikem številu, ker bo volitev odbora za prihodnje leto in prebrani bodo računi od zadnje veselice. Vljudno vas vabi—predsednica. (290) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. Če h oče t« delo »oceni In poitenc. pokličite men«. Randolph 5188 (Tho. F.); GRDINA'S SHOPPE ^mmmmmmmmmmmmtmmmmmm^mmimmmm Popolna saloKa oblek In »»• opreme sa »m- ete la drailce Beauty Parlor Vedao aajModeraeJil ieaakl kloknkl. Stanovanje in sicer dvojno, se da v najem. Vsako po 5 sob, kopališče, klet, pralnica, shramba za živila. V zidani hiši. Prav poceni. 1010 E. 70th St. (290) Trt.Tl«. uprta r»h» ar><* *•>. ■k.si >»U lat«. 6111 ST. CLAIR AVI. IIEnderson 7112 (M. Tha. B.) Poslužite se domačega podjetja, ki jc v resnici tudi pripoznano kot NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OIIIO Odprto vsaki dan. Ob nedeljah od;>rto od 10. zjutraj do 4. popoldne BUKOVNIK STUDIO «105 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEndcrson 5013 1 i i % i M usgj^ uvg/J ^gAj I-Vgjj t t-^-i tjg^! Ljg^' '-jjg^i ^gf-! !-1-v^a: j lvbaj Lvgj-: ENdicott 2252 ENdicott 2252 KREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE MI SMO MED VAMI! Naznanjamo cenjcneniu slovenskemu občinstvu, da sino se PRESELILI v naše nove prostore na 0223 ST. CLAIR AVENUE kjer vain ob vsakem času lahko prodamo izvrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pil nas zaposljL-ni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo. J. H. MILLER & SONS 0223 St. Clair Avenue •mimmim ■ " i""rTHi' HENRIK BI.ENKIEWIOZ POTOP Iz poljščine preval I)B. RUDOLF MOLE "Očividno," je rekel Januš, Tli niti eno besedo resnice v tem. kar si govoril o, Kmiticu?" "Očividno. . . Sam veš najbolje. Toda kaj? Priznaj? Priznaj ali ni imel Mazarin pra.v? Z enim udarcem se grozno maščevati nad sovražnikom in obenem napraviti predor v tej lepi trdnjavi? Kaj? Kdo bi še utegnil kaj takega? To se imenuje, spletka, vredna prvega in največjega dvora na svetu. In la Bilevičevna je pravi biser, ljubeznivo in prekrasno dekle, kakor bi bila iz knežje krvi. Mislil sem, da skočim iz kože!" "Spomni se, da si dal besedo. Pomisli, da nas pogubiš, če se objavi oni list." "Kakšne obrvi! Kakšno kraljevsko obnašanje, da vzbuja kar občudovanje. . . Odkod v taki deklici skoraj kraljevsko veličanstvo? V Antverpnu sem videl enkrat Diano, na gobelinu umetno našito, kako ščuje pse na rodovednega Akteona. . . Kakor bi bili isto!" "Pazi, da Kmitic ne objavi pisem, ker bi nas psi potem na smrt pogrizli." "Ni res! Jaz spremenim tega Kmitica v Akteona in našču-jem pse nanj. Na dveh poljih sem ga že udaril po glavi, a pri de med nami še do boja." Nadaljni razgovor je prekinil paž, ki je prišel s pismom. Vojvoda vilenski je vzel pismo v roke in se prekrižal. Vedno je delal tako, da bi se zavaroval pred slabimi vestmi; potem pa je začel pozorno ogledovati, mesto da bi ga odprl. Naglo je izpremenil barvo. "Sapiehov grb vidim na pečatu," je zakričal, "to je od vi-tebskega vojvode." "Odpri urno!" je rekel Bogu-slav. Hetman je odprl in začel či-tati, pretrgajoč čitanje od časa do časa z vzkliki: "Gre na Podlesje* Vpraša me, če imam kaj naročil za Ti-kočin. . . Roga se mi. . . še huje, zakaj poslušaj, kako piše dalje: "Ali hoče vaša knežja milost domačo vojno, ali hoče še en meč več poriniti v materino srce? Pridi torej na Podlesje, čakam te in zaupam v Boga, da bom kaznoval tvoj napuh s svojimi rokami, če pa imaš usmiljenje nad domovino, če se ti je oglasila vest, če vaša knežja milost obžaluje nekdanja dejanja in hoče pokazati kesanje, tedaj je odprto polje pred teboj. Mesto, da začneš domačo vojno, skliči črno vojsko, dvigni kmete in udari na Švede, dokler se čuti Pon-tus varnega, ničesar ne sluti in ne kaže nobenih skrbi. Hovan-ski ne bo vaši milosti v tem delal nobenih ovir, zakaj iz Moskve sem dobil vesti, da se oni tam sami pripravljajo na In-flandsko, dasi drže vse to tajno. Sicer pa, če bi hotel Hovanski kaj začeti, ga bom jaz držal na uzdi in če bi le mogel odkritosrčno zaupati, bom z vsemi svojimi silami pomagal vaši knežji milosti, zakaj še je čas kreniti s pota in popraviti krivico. Tedaj se pokaže javno, da vaša knežja milost ni sprejela pokroviteljstva Švedov iz osebnih ozirov, marveč radi tega, da reši Litvo popolnega poraza. Naj Bog navdahne vašo knežjo milost, za kar ga vsak dan prosim, dasi smatra vaša knežja milost, da ravnam iz nevoščljivosti. P. S. Slišal sem, da je obleganje Niešveža prenehalo in da se hoče knez Mihael pridružiti nam, čim nekoliko popravi škodo. Poglej, milostivi knez, kako ravnajo poštenjaki iz tvojega rodu in vzgleduj se po njih, a v vsakem primeru pomisli, da imaš sedaj prosto- pot."- "Ali si slišal?" je dejal Januš, ! ko je prenehal citati. "Slišal — no, kaj?" je odgovoril Boguslav ter bistro pogledal brata. "Treba bi se bilo vsemu odpovedati, vse prenehati, lastno delo razdreti z lastnimi rokami." "In pretrgati vezi s Karolom Gustavom, pregnanega Kazi-mirja zopet postaviti na noge, da bi izvolil odpustiti in zopet sprejeti v službo ... in tudi gospoda Sapieho prositi za posredovanje." Lice Januševo se je zalilo s krvjo. "Ali si opazil, kako mi piše: Poboljšaj se in odpustim ti, kakor višji svojemu podložniku." "Drugače bi pisal, če bi viselo šest tisoč sabelj nad njegovo glavo." "Vsekakor. . ." Tu se je zamislil turobno knez Januš. "Kaj vsekakor?" "Za domovino bi bila rešitev, če bi storil tako, kakor .svetuje Sapieha." "A zate? Zame? Za Radzi-vile?" Januš ni odgovoril besede. . . Podprl je glavo na sklenjene roke in se zamislil. "Naj bo tako," je rekel naposled. "Naj se izpolni. . ." "Kaj si sklenil?" • "Jutri odrinem na Podlesje, a čez teden dni udarim na Sapieho." "Torej si Radzivil!" je rekel Boguslav. in podala sta si roke. Kmalu nato je šel Boguslav počivat, Januš je ostal sam. . . Prehodil je enkrat, dvakrat veliko dvorano, potem je tlesknil z rokami. Paž pe stopil v sobo. Astrolog naj pride čez eno uro k meni z gotovo figuro!" je rekel. Paž je odšel, knez pa je začel zopet hoditi in moliti svoje kal-vinske molitve. Potem je začel polglasno prepevati psalm, često je prenehal, ker mu je zmanjkalo sape, ter se oziral od časa do časa skozi okno na zvezde, migljajoče na obnebju. Polagoma so začele ugašati luči v gradu, a razen astrologa in kneza je še eno bitje čulo v svoji sobi, namreč Olenka Bilevičevna. Klečeč pred svojo posteljo, je sklenila obe roki na glavi in šepetala z zaprtimi očmi : "Usmili se nas. . .! Usmili se nas. . . !" Prvikrat po Kmitičevem odhodu ni hotela moliti zanj. IX. Gospod Kmitic je imel res Radzivilove spremne liste na vse kapitane, poveljnike in guberna-torje švedske in da bi ga nikjer ne ovirali, si ni upal uporabljati teh listov. Zakaj pričakoval je, da bo knez Boguslav takoj iz Pil-višek razposlal na vse strani poslance, da bi posvaril Švede o tem, kaj se je zgodilo, in s poveljem, naj Kmitica zajamejo. Radi tega si je nadel gospod Andrej tudi tuje ime in še celo stan je izpremenil. Izognil se je torej Lomže in Ostrolenke, kamor bi utegnila najprej dospeti svarila, ter je gnal svoje konje s svojo družbo proti Przasnišu, odkoder je želel dospeti v Varšavo. Vendar preden je dospel do Przasniš, je napravil ovinek na pruski meji na Vonsoš, Kolno in Mišinec, a to radi tega, ker so Kemliči dobro poznali ondukaj-šnje puščave in gozdne prehode, a poleg tega imeli svoje zaveznike med Kurpiami, od katerih so mogli v primeru nevarnosti pričakovati pomoči. Krajina ob meji je bila po večini že v rokah Švedov, kateri- so se omejevali v tem, da so zajemali večja mesta, in se niso preveč smeli spuščati v gluhe in ne-prodirne lesove, kjer so živeli ljudje, oboroženi lovci, ki niso nikoli zapuščali lesov in bili še tako divji, da je komaj pred enim letom ukazala kraljica Marija Ludovika postaviti v Mišin-cu kapelico in nastanila v njej jezuite, ki bi naj učili vero in uglajali običaje teh zapuščenih ljudi. "rim pozneje srečamo Švede, tem boljo za nas," je pravil stari Kemlič. "Naposled jih moramo vendar srečati," je odgovoril gospod Andrej. "Kdor jih sreča pri večjem mestu, temu se često boje storiti kaj žalega, zakaj v mestu je vendar kakšna oblast in kakšen starejši poveljnik, pri katerem se lahko pritoži. Jaz sem že iz-praševal ljudi o tem in vem, da jo švedski kralj izdal ukaze, ki zabranjujejo svojevoljnosti in rop. Toda manjši oddelki, odposlani daleč od poveljnikov, se nič ne ozirajo na povelja in ropajo mirne ljudi." Lazili so torej po gozdovih, kjer niso nikjer srečali Švedov, ter so prenočevali po smolar-nah in gozdarskih kočah. Med Kurpiami so krožile, dasi ni niti eden izmed njih doslej videl Švedov, najrazličnejše vesti, kako so zasedli kraj. Pravili so, da je prišlo nekakšno ljudstvo izza morja, katero govori nerazumljiv jezik, katero ne veruje v Kristusa, Devico Marijo in vse svetnike in katero je grozno grabežljivo. Drugi so pravili, da so ti sovražniki nenavadno lakomni na živino, kože, orehe, med in suhe gobe; če so jim take stvari odrekali, so požigali pušče. Nekateri pa so celo trdili, da je to ljudstvo volkodlakov, ki kaj radi uživajo človeško meso, a prav posebno dekličje. Pod vplivom teh groznih vesti, ki so se razširile v največje puščavske globine, so se začeli Kurpiami zbirati in sklicevati po gozdih. Oni, ki so delali pe-pelik in smolo, ter oni, ki so se trudili z nabiranjem hmelja, ribiči in drvarji, lovci, čebelarji in bobrovničarji so se zbirali sedaj po večjih naselbinah, poslušajoč pripovedovanja in pripovedujoč si novice in se posvetujoč, kako bi izgnali sovražnika, če bi se pokazal v pušči. Kmitic je s svojim spremstvom večkrat srečal večja in manjša, krdela teh ljudi, oblečenih v konopljene srajce in ovčje, lisičje ali medvedje kože. Včasih so ga tudi ustavili na prehodih in izpraševali: "Kdo si? Mar nisi Šved?" "Ne!" je odgovarjal gospod Andrej. "Bog te čuvaj!" Gospod Andrej je radovedno ogledoval te ljudi, živeče neprestano v gozdovih, katerih lica' ni nikdar opalilo vroče solnce, občudoval je njihovo postavo, smelo obnašanje, odkritosrčno govorico in sploh njihov kmečki razum. Kemliči, ki so jih poznali, so zatrjevali gospodu Andreju, da ni boljših strelcev v vsej ljudo-vladi, kakor so oni. In res je zapazil, da so imeli vsi dobre nemške puške, ki so jih na Pruskem zamenjali za kože. Vele) jim je tudi, naj mu pokažejo svojo spretnost v streljanju, in ostrmel je nad tem, kar je videl, a v duši si je mislil: "Če bi mi bilo treba zbirati vojake, bi prišel semkaj. V Mišincu samem je našel veliko zborovanje. Nad sto strelcev je stalno stražilo pri misijo-nu, ker so se bali, da se švedje najprej prikažejo semkaj, zlasti radi tega, ker je dal ostrolenški starosta napraviti pot v gozdove, da bi misijonarji imeli "pristop v svet." Hmelarji, ki so dostavljali svoje blago celo v Przasniš tamkajšnjim slavnim pivovarjem in veljali za spretne ljudi, so pripovedovali, da v Lomži, Ostro-lenki in Przanišu kar mrgoli Švedov, kateri-tam gospodarijo, kakor bi bili doma, in da pobirajo davke. Kmitic je začel nagovarjati' Kurpiame, naj ne čakajo Švedov v pušči, temveč naj udarijo na Ostrolenko in začno vojno, sam pa se jim je ponudil za poveljnika. Tudi pri njih je našel veliko veselje, toda dva duhovnika sta jih odvrnila od tega blaznega čina, prigovarjajoč jim, naj počakajo, da se ves okraj dvigne, da si s prezgodnjo vstajo ne nakopljejo na glavo strašnega sov ražn i k o vega m ašče van j a. Gospod Andrej je odšel ter obžaloval, da je izgubil priložnost. Ostala pa mu je edina tolažba, da se je prepričal, da ne zmanjka ne kralju in ne ljudo-vladi v teh krajih braniteljev, če bi lo poči 1 kjersibodi prvi strel. "če je tako tudi kje drugje, tedaj se bo lahko bojevati," si jo mislil. In njegova vročekrvna narava ga je tirala k urnemu delu. toda razum je govoril: "Kurpiami sami ne premagajo Švedov . . . Prehodi del krajine, opazuj, preglej jo, potem pa poslušaj kraljevski ukaz!" Potoval je torej dalje. Ko je stopil iz globokih puščav v svetlejše gozdove, v gostejše obljudeno okolico, je opazil po vseh vasicah nenavadno gibanje. Po potih je bilo polno šlahte, potujočih na raznovrstnih vozilih ali pa na konjih. Vse je hitelo v najbližja mesta ali trge, da bi tam prisegli v roke poveljnikov zvestobo novemu kralju. Za to so jim izdajali potrdila, s katerimi so si ohranili varnost za svojo osebo in posestvo. Po središčih zemelj in okrajev so se razglašale "kapitulacije," ki so zagotavljale svobodo vere in privilegije šlahčanskemu stanu. Šlahta je hitela prisegat ne toliko hote kot nehote, ker so grozile upornikom različne kazni, a zlasti konfiskacije in ropanja. Pravili so, da so tu in tam že začeli švedje, kakor v Velikopoljski, osumljencem zvijati prste v puškine peteline. Ponavljali so tudi s strahom, da so bogataše nalašč sumničili, da so jih lahko izropali. V očigled vsemu temu je bilo nevarno ostajati na vasi; premožnejši so torej hiteli v mesta, da bi bili pod neposrednim nadzorstvom švedskih poveljnikov ter se izognili sumu, da delujejo proti švedskemu kralju. Gospod Andrej je marljivo nastavljal ušesa, kaj je govorila šlahta. In dasi niso hoteli z njim kot revežem mnogo govoriti, je vendar toliko povzel, da celo najbližji sosedje, znanci, bal prijatelji ne govore odkritosrčno med seboj o Švedih in o novem kralju. Pritoževali so se res glasno radi "rekvizicije" in to ne brez vzroka, saj so prihajali v vsako vas, v vsako mestece listi poveljnikov z ukazi, koliko žita, kruha, soli, živine in denarja je treba oddati, in mnogokrat so ti ukazi prekoračili možnost, zla sti, ko so zahtevali vedno novih zalog; kdor pa ni plačal, tega so rubili in mu vzeli trikrat več. Toda minili so davni časi! Vsak se je izvijal, kakor se je mogel, si pritrgaval od ust in dajal in plačeval, se pritoževal in ječal, a v duši mislil, da je bilo nekdaj drugače. Na videz so se vendar tolažili, da se po vojni prenehajo te rekvizicije. To so jim obetali tudi sami švedje, govoreč, da bo kralj, da le zasede vso deželo, takoj začel po oče tovsko vladati. šlahta, katera je zapustila lastnega vladarja in domovino, katera je še nedavno temu imenovala dobrega Jana Kazimirja tirana, dolžeč ga, da hrepeni po absolutum dominium, katera mu je nasprotovala v vsem ter protestirala na sejmikih in sejmih, a v hrepenenju po novosti in iz-premembi prišla tako daleč, da je skoro brez odpora priznala za kralja pritepenca, samo da je imela izpremembo — se je sedaj sramovala tožiti. Saj jih je Ka-rol Gustav rešil tirana, saj so dobrovoljno zapustili pravega vladarja, saj so imeli ono izpre- RADIO, ki ne bo nikdar star SLOVENSKI RADIO PROGRAM vsako nedeljo na WJAY RADIO PRIHODNOSTI SLOVENSKI RADIO PROGRAM sp čisto in razločno sliši na BRUNSWICK ftyjve oblike pridejo in odidejo, ampak BRUNSWICK RADIO je "zidan" za leta naprej. Čudoviti "Uniselector" na novih Brunswick je nekaj izvanred n ega; en sam trumi) vam opravi vsa dela, kar pri drugih radijah opravljajo trije. KONTROLATONA v a m dovoli Klas kontrolirati kakor vam najbolje prija. Šasija oklopljcna kakor bojna ladja, da izključi vse motenje. Vse to so tečke, ki so napravile to cneaa n a j b o 1 j š ih radio aparatov. $ 2-75 na teden 9 tubov 4-Screengrid Kontrola tona Pesi a je c J blizu in daleč KRASEN KA-III NET, GRAMOFON KOMIUNACIJA. Godba, kadar želite, odkoder želite in kar želite. SAMO na teden Radio in gramofon kambinscija Model S-31 $206.50 kompleten Tudi najnovejši modeli vedno v zalogi. NE ODRECITE VAŠIM DRAGIM TEGA VESELJA, KI PRESEGA ZA VEDNO VSE MEJE—RADIO DARILO ZA CELO DRUŽINO Prosta poizkusilja v vašem domu, ako pokličete HEnderson OlfiS Frank Cerne CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE 6033 St. Clair Ave. membo, po kateri so tako silno hrepeneli. Radi tega niso celo najzaup-ljivejši govorili odkritosrčno med seboj, kaj mislijo o tej iz-premembi, temveč željno nastavljali ušesa onim, ki so trdili, da so te ogledne čete, rekvizicije, ropi in konfiskacije le začasne in sploh bremena, katera takoj preminejo, čim si Carolus Gu-stavus utrdi poljski prestol. "Težko je, gospod brat, težko," je govoril včasih šlahčič šlahčiču, "toda vendar moramo bit zadovoljni z novim vladarjem. To je vladar, to je vojskovodja; ukroti nam Kozake, po-bije Turke in prepodi z meja septentrione in mi vzrastemo skupno s švedsko." "Pa tudi če bi ne bili zadovoljni," so odgovarjali drugi, "kaj moremo storiti proti taki sili. Z motiko si ne upamo na solnce. . ." Včasih so pozvali na novo prisego. Kmitic se je razburjal, ko je slišal podobne glasove in pripovedovanja. Ko pa mu je enkrat neki šlahčič v krčmi pravil, da mora biti zvest onemu, kateremu je prisegel, je gospod Andrej zakričal in dejal: "Gospod, moraš imeti dvoje ust, eno za pravo, drugo za krivo prisego, zakaj tudi Janu Ka-zimirju si prisegel!" Pri tem je bilo še več druge šlahte, zakaj vse to se je zgodilo. nedaleč od Przasniša. Ko so torej slišali Kmitičeve besede, so vsi skočili pokonci, nekateri se se čudili drznosti gospoda Andreja, drugi so zardeli, naposled je rekel najimenitnejši med njimi : "Nihče med nami ni prelomil prisege prejšnjemu kralju. On sam nas je odvezal prisege, ko je zbežal iz dežele, ker se je čutil nezmožnega, da bi jo branil. (Dalje prihodnjič.) f~S -' Ijjg^; jj^jj tjjB^J tjg^j tjJB^! t^gž-' tjg^-J tjjgM .v^i r?*Si; rž.v, ;: ^ t ,V*ai rfy;-; .vaSi - led i Naznanilo Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobro poznano SLAŠČIČARNO od Mr. Josip Smoley, 1188 Norwood Rd. in se priporočam starim in novim odjemalcem. AUGUST ČESEN 1188 NORWOOD RD. Krasni slovenski radio program prihodnjo nedeljo! - -