Urednl&tvo: H Schillerjeva cesta Stev. 3, aa dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. 2 . * Si • List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri . popoldne. '"' * * Sklep uredništva ob 11. uri , , , dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne ; , sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. hi • I' s: vj f j^j i t^Vi h! -f -m dm NARODNI Oprtvilltv«: < Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele:, celoletno ... K 25*— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K mesečno ... K 2*10 Za Nem«l)o: celoletno . . . za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. K 28 — StßV. 142. Telefonska številka 85. Celje, v petek, dne 25. junija 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Itn» h rt Mit< Razpust državnega zbora! * ' Ljhbljanski „Slovenec" je priobčil r torek na uvodnem mestu „iz Mari-bblfä" slavospev poslancem „Slovenskega klnba". Občuduje njih disciplino ìn slogo — le 0 praktičnih uspehih te discipline ii sloge né govori. To tudi pri fcvežarskih poslancih ni potrebno! Saj imajo na stotine teličev pO deželi na razpolago, ki verujejo na komando v njih „koristno" in „plodonosno" delo. Pač pa je nekaj drligega ntfm štajerskim Slovencem sedaj néobhodno'treba! „Slovencev"4 naročeni mariborski sla-vitelj dr. Benkoviča, dr. Korošca in enakih parlamentarnih korifèj pravi, da, ker so pri zadnjih deželnozborskih volitvah različni fajmoštri in kaplani strgali nase malodane vse stajerské deželnozborske mandate, mora sedaj „Slovenski klub" \i samega rodoljubja in neugasljive ljubezni do slovenskega naroda prisiliti Bienerthovo vlado, da sedanji državni z b o r r a z p u š t i. Sede namreč v njem tudi taki slovenski poslanci iz Štajerskega, ki ne prisegajo na precejerio politično modrost mariborskega častihlepnega dnhovništva. Jeden je baje celo velik v spletkah proti „Slovenskemu klubu". Ako je to res, opravlja saino Bogu dopadljivo dèlo. Sàj je dejal (po duhovitem Màcharjevem -podlistku) o Binkoštih nadškof Bauer v Olomucu duhovnikom, naj se umaknejo iz političnega življenja in naj doma žive pošteno v duhu Kristovem . .Ali ni U> narobe historija o Sodomi in Gomori? Sodomi bi bil gospod Bog pri-žanesel, ako bi bilo v njej vsaj sedem pravičnih — „SlOvenčev" katoliški dopisnik pa zahteva, naj Bienerth raz-pnsti parlament, ker sedi v njem jeden, ki je velik intrigant proti častivrednemu „Slovenskemu klubu". Po tem lahke sodite, o bogoljubni bralci „Slo-venčevi", kako zelo smo napredovali ^ inoralnem oziru v primeri z izvoljenim narodom v starem testamentu! Pa ne samo v moralnem, tudi v političnem oziru. Pomislimo samò: „Slovenski klnb", ki bije brez primere ju- naški boj, ,odločen in brezobziren boj', proti vladi, „ki ne zasluži nikake obzirnosti", noče vreči Bienerthove vlade, ki je baje Slovencem tako sovražna in krivična, o ne, on hoče, da ta Biener-thova vlada razpusti parlament. Vsakdo, ki je še toliko naiven, da je v današnjih časih nekoliko pošten, bi pričakoval, da bode vsemogočni in tako izborno dresirani „Slovenski klub" poslal to grdö vlado, odkoder je prišla in jo nadomestil z drugo. Pa tak mož bi se motil! „Slovenski klub" mòra voditi realno politiko, in ta narekuje z železno doslednostjo, da mora delati „Slovenski klub" na razpust državnega zbora in na nove volitve, ki bodo osrečile naš ubogi jnžnoštajerski narod in dopolnile „restauratio !n Christo". Torej parlament naj gre, Bienerth pa naj ostane s Hochenbnrgerjem in Stiirgkhom Vred in pomaga gg. faj-moštrom in kaplanom pobasati v svojo široko malho vse spodnještajerske državnozborske mandate. Ako si omenjeni konsorcij zopet dovoli kakšno pomnoženje nemške narodne posesti na naše stroške — kaj zato? Saj zadostuje malo krika v zbornici in vèrni backi so potolaženi, Šusteršič pa celo lahko postane vendar koncem koncev „regierungsfähig" in ne bode Stfirgkhu samo stiskal rok kakor Hribar, temveč bode celo z njim vladal našo lepo Avstrijo v strahu božjem in nemškem. Gg. kaplani in fajmoštri pa morajo po svojem poklicu itak ljubiti nemške kristjane kot svoje brate. Storijo vsaj to po mestih zelo izdatno in se torej v znamenju te ljnbezni ne smejo niti razburjati, ako se nemški bratje spo-' žabi j o pri takih posvetnih malenkostih kakor so narodni in gospodarski boji. Tako si predstavljajo nkši štajerski zvezarji realno slovensko politiko „Slovenskega kluba". Samo žaij, da šteje državni zbor poleg „Slov. klnba" še samo 499 poslancev! SF Naročajte ,jtar. DnetoiK4! Kjer eden ne zmore naročnine, naj si ga naroči Več slßpaj! =8 a> <) . r.. u» ve ?;.:[ rt ! Politična kronika. a Seja 24. t, m. Na dnevnem redn je četrta skupina državnega proračuna. Poslanec Krek govori o italjanskem Vseučiliškem vprašanju ter pravi, da bodo tndi Slovenci dovolili ital. pravniško fakulteto samo, ako se postavi h kratn na dnevni red tndi ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljab-ljani. Kritikuje nadalje ustanovitev tretj'ega šolskega nadzornika za Kranjsko in zakotno podeljevanje jezikovnih pravic nekaterim narodnostim, kar upliva demorafizujoče na notranjo politiko in je nečastno za državo. Jezikovno vprašanje mora biti rešeno na temelju zakona in ne sme biti zlorabljeno kot predmet politične baràntijé. Obrača se nadalje proti fin. ministru Bilinjskemu in njegovemu postopanju v vprašanju ogrske agrarne banke za Bosno in Hercegovino. Pravi nadalje, da je vsa njegovà finančna politika taka, da bode prinesla ko:isti samo Ogrski. Končno zahteva, naj se fin. ministru odtrga 5000 K. od njegove plače, ker je poklical svojega osebnega žurnalista v fin. ministerstvo, kjer nadaljuje svoje žurnalistiško delovanje na osebno korist Bilinjskega, za kar pa dobiva plačo iž državne blagajne, vse to pa ni povelje in po naredbi — finančnega ministrà. — Fin. minister pravi, da ni še imel pirilike Utemeljiti svoj finančni načrt. Pravi, da, ako parlament v sedanjem zaseda nju ne sprejme njegovih davčnih predlog, bode moral na jesen o njih razpravljati , zle posledice se bodo pa kmalu pokazale, ker bodo morali deželni zbori sklepati o tem Še predno bódo imeli sklep državnega zbora pred seboj. Končno pravi, da se bode v ne koliko mesecih škazalo, da nikakor ni sovražen bosanskim kmetom. Vprašanje o kmetski odvezi ostane in suspenso dokler bo bosanski deželni zbor storil v tem obzirn svoj sklep — potem se bode videlo, da je bilo njegovo postopanje v tem vprašanju korektno. Kar je govoril o davkih na pivo in žganje in drngih finančnih načrtih je silno ubožno in malenkostno, sama igra z besedami. Sicer jè pa bila kritika teh siromašnih in dnhapraznih davčnih načrtov od strani raznih poslancev zèlo ubožna, rekel bi Bilinjskega veleumu kongenijalna. Posi. Liebermann (soc. dem.) kritikuje gospodarski položaj države in graja našo vnarijo politìkò, ki je še vedno popolnoma aristokratska. Razmere so take, da je izrek: Bbg ohrani cesarja, armado in penzijoniste, sestradano ljudstvo tega ne more več, popolnoma opravičen. Socijalni demokratje so za zvišanje direktnih davkov in za znižanji užitnin ter bodo nadaljevali boj proti izsesàvanju mas. Posi. Beutel (soc. dem.) zahteva odpravo male loterije, ki je prava sramota avistr. države. Z obzirom aa to, da se masam nalagajo tako ogromna bremena, zahtevamo, da se izvede s o-c! j a 1 n o z à> a r o v ä n j e. Govorilo je Še več govornikov, seja je bila pretrgana malo prèd' 10. uro' zvečer; o Nemška olika. V proračunskem odseku je posi. Malik zaklical poslancu Hribarju: Sie Hundsfott, češke profesorje je pa imenoval Lumpen und Gauner! Malik je tipičen reprezentant nemškega politika v Avstriji, Nemci zahtevajo kulturno in politično vodstvo v Avstriji. Politično vodstvo izvršujejo s pomočjo ministerstva Bienérth-Hochen-burger-Schreihèrjevega. Heil! o Slovanska jednota je v svoji zadnji seji sklenila, da smatra z rešitvijo državnega proračuna delovni program parlamenta za letno zasedanje za zvršen. Korresp. Centrum pravi, da ni upanja, da bi v tem zasedanju prišla še kaka vladna predloga na dnevni red. Agrarci v Slov. jednoti so nad drugimi zmagali, proglasili so poobla-stilni zakon za politicum in ne bodo dovolili, da bi se o njem razpravljalo. „Fremdenblatt" se čudi temu postopanju, da slovanske stranke ovirajo ureditev gospodarskih odnošajev s slovanskimi državami na Balkanu, čeprav je to ne samo iz gospodarskih ampak tudi iz političnih obzirov potrebno. o V delegacije ne bode izvoljen to pot noben Slovenec iz Štajerskega- LISTEK. ^ Fran Gril t- (Nekdanjemu sošolcu — Mirko V. Brezovnik.) Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade — to boli . . . Ko vlije rožna Vesna drevesom življenja sok v otrpla debla, popadajo raz veje zadnji suhi, mrtvi listi prejšnjega leta. Kljubovali so ledenim zimskim burjam, enozvočno so šušteli, ko so hitele skozi golo vejevje — pomladanski vetrič, ki se je nalahko zazibal čez vrtove, polja in travnike, jih je brez težave odtrgal; popadali so na zemljo, da preminejo docela . . . „Pomlad bo prišla", je pisal, „in z njo novo življenje v me." Prišla je pomlad in z njenim prihodom je šel pod grudo, dasiravno je prebil zimo.. Hudobna smrt! Dopusti siromaku, da upa in se veseli Vesne velikega prihoda, da si pogleda zadnjič nje pestrobojno deviško obleko, da se zbudi v njem veliko hrepenenje po življenju, po daleč tam v daljavi plavajočimi cilji ... Za hrbtom pa mu stoji smrt z zlobnim nasmehom na čeljustih, držeč mrtvaško uro v koščeni roki ... Še trenutek — zadnji prodeč pada in — preminul je . . . In v divji gonji hiti dalje, do drugega hrepenečega, sanja-jočega . . . * O Grilovem značaju, njegovih zmožnostih in njegovi žilavi vztrajnosti ter marljivosti bi se dalo napisati mnogo. A na kratko lahko rečem: bil je med nami najboljši. Psihologičen pojav je, ki ga lahko opažamo pri vseh na pljučih bolnih, da radi sanjajo, da so sentimentalni. — Njemu ni bilo za drnžbo. S knjigo v roki je hodil sam za se, če sem ga kaj vprašal, me je pogledal s pametnimi, lepimi očmi, odgovoril na kratko in hodil dalje enakomerno semintja, zatopljen v knjigo. Od prve do osme šole je imel v spričevalu same odlične. So ljudje, ki mislijo, da kvalificira red duševno kapaciteto človeka. Vsede se kdo in študira lekcijo za lekcijo in slednjič dobi štreber v spričevalu odlično in nosi pokonci glavo, dasi ima v glavi samo na pamet naučene stavke in ni zmožen samostojno misliti, pre-vdarjati. Gril je bil drugačen. On se ni ačil za red, temveč iz čistega poželjenja, da bi kaj vedel in znal. Karkoli si ga vprašal, on ti ni ostal odgovora dolžan Občna, temeljita izobrazba je bil njegov ideal — a njegovo telo je bilo preslabo, da bi bilo vzdržalo te na- porne študije. Ko bi naj bil začel črpati bogate zaklade, ki jih nudi akademija, je utrujen legel, k njemu je stopila smrt — pogledala ga je in on jo je razumel. Šel je z njo in zapustil svoje ideale . . . Starodavni zvonik cerkve v Rušah je s svojim jednozvočnim zvonenjem spremljal sprevod. Težko je padal ndarec za udarcem in napolnil naša srca z žalostjo. Zarohnel bi človek nad usodo, ki trga hladnokrvno najboljše talente iz naše sredine, stisnil bi grozečo pest — proklel bi njeno početje... Onemogel človek.-- Grob, ki spi v njem, je zaprt za vedno in obsojen k vednemu molku. — A njegovemu spominu med nek-dajnimi njegovimi sošolci ne bode ne mej in ne ovir in ne konca in ne smrti in ne groba--- Goriškega in Trsta, pač pa eden iz Istre. o Ogrska kriza. Stranka neodvisnosti se boji ne samo, da ne pride sama na vlado, ampak da sploh ne dobi vlade v roke, zato se oglašajo sedaj razni listi in veljaki, kateri zagovarjajo idejo, naj bi se koaliciji podaljšalo vsaj tako dolgo življenje, da izvede volilno reformo. Proti temu je Jnsthova frakcija stranke neodvisnosti. Jasth pravi, da si bode prizadeval napraviti konec klerikalnemu uplivu na notranjo politiko. o Turčija. Kretsko vprašanje je stopilo v kritičen stadij; turški vojni minister je izdal povelje, naj se mobilizira 20 tisoč rezervistov. Grška vlada je s svoje strani vzela v svojo roko organizacije grških band v Macedoniji na ta način, da je vsem grškim konzulatom dodala po enega častnika, kateri bode bande organiziral in vodil. Grške bande v Macedoniji se silno množe in Grki upajo, da bodo v kratkem povzročili v tej deželi tako anarhijo, aa bode imela turška armada dovolj posla s pomirjenjem Macedonije in da bode vsled tega Grška lažje operirala na Kreti. Dnevna fcroniha. a „SocijalisC razžaljenje? Okrajno sodišče v Kranjski gori je obsodilo nekega delavca radi tega, ker je nekomu rekel, da je „socijalist". Doslej smo mislili, d» je kaj takega mogoče samo na Pruskem. o Demonstracije proti kardinalu Pužyni. Dne 22. t. m. se je vršil v Krakovu dijaški shod, na katerem je poljsko dijaštvo protestiralo proti nadškofu Pužyni, kateri je prepovedal, da bi se prepeljale kosti pesnika Slowac-kega iz Pariza v krakovski kraljevi grad Wawel, kjer leže pokopani skoro vsi veliki možje poljskega naroda/ Shod je bil buren protest proti tej prepovedi. Po shodu so hoteli iti dijaki v četah pred kardinalovo palačo, policija pa jih je poskusila razgnati in ko so se upirali, je potegnila sablje ter jih je mnogo ranila. v Preganjanje Rumuncev na Ogrskem. Naučni minister grof Apponyi je prepovedal rumunskim visokošolcem, udeležbo na dijaškem kongresu v Jas-syju in posečanje ferijalnih poučnih tečajev v Bukarešta. v Bosanska ustava. Skupno finančno ministerstvo je razdelilo med nekatere politike načrt osnove bosensko-hercegovinske ustave na proučevanje. Ko pridejo ti načrti z opazkami dotičnih politikov nazaj, se sestane v mi-nisterstvu posebna komisija, ki bo te opazke proučila in po možnosti tudi uvaževala. Nato se predloži ta zakonska predloga avstrijskemu in ogrskemu parlamentu. v Ruska vlada proti poljskemu narodnemu davku. Poljaki so po vzoru Nemcev začeli zbirati „Grunvaldski dar", dvamiljonski sklad za poljske šole v narodno izpostavljenih krajih. Uradni varšavski „Dnievnik" prinaša sedaj opomin, naj poljski časniki ne prinašajo več člankov in pozivov, da se tudi na ruskem Poljskem nabira v toisvrho, ker vlada ni dovolila tega nabiranja in »bo imelo ostro posledice za one, ki nabirajo denar v to svrho. Ta proglas je tudi afiširan. Na Ruskem je torej ' človek še lahko kaznovan, če daruje kaj v dober namen. v Premembepri hrvaški vladi. „Ob-zor" poroča, da se je zadnji ministerski svet bavil z umirovljenjem od-delnega predstojnika pl. Czernkovicha in je odobrena popolna pokojnina. Za-jedno se je tudi bavil z imenovanjem pl. Čuvaja oddelnim predstojnikom za notranje posle. Premembe bodo kmalu objavljene v uradnih listih. Lepa hrvaška avtonomija, ko ministerski svet razpravlja o pokojnini jednega avtonomnega uradnika pod vlado „najbolj hrvaškega" bana. v Krščanski socijalci iicitirajo nemško domovino. Neki Heunau, ki se sklicuje na krščansko-socijalneea princa Liechtensteina kot autoriteto, je narisal zemljevid, kako bi naj „trijalizirana* Avstro-ogrska izgledala: na jugu bi imeli k r a 1 j e s t v o i 1 i r s k o obstoječe iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, Istre, Trsta z okolico, Goriškega, južnega Koroškega in Štajerskega. Ostalo „nemško" Avstrijo bi tvorilo razun Galicije, Buko-vine in Šlezije, kar bi dobili Madžari, 8 in pol miljonov Nemcev, 6 miljonov Čehov 474 tisoč Italjanov 50 tisoč Poljakov in 32 tisoč Slovencev (naseljenih na nemškem Koroškem in Štajerskem), Uboga Heunau in Liechtens tein — sedaj vaju bodeta trgala Linhart in — dr. Ballogh ! v Interpelacija poslanca Ivana Hribarja in tovarišev v zadevi konfiskacije brošurice „Slovenska visoka šola v Ljubljani". C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je zaplenilo ter zapečatilo ves stavek tele brošurice: Slovenska visoka Šola v Ljubljani. Napisal Mirko Černič, visoko-šolec. Cena 30 vin. Ljubljana 1909. Izdal iu založil „Vseučiliški odsek dunajskega dijaštva". Tisk J. Blasnika nasledništvo. Sledi doslovno cela brošura. Po njenem besedilu se končuje interpelacija sledeče: Ne da se tajiti, da so nekatere besede — da nekateri stavki in odstavki — v predstoječej brošurici ostri; toda po mnenju podpisanih nikakor ne tako ostri, da jih je bilo zapleniti. A denimo, da bi zaplemba posameznih odstavkov brošurice bila opravičena, zato vendar še ni bilo opravičeno zapečatenje celega stavka. Ker je torej to postopanje ckr. državnega pravdništva v Ljubljani smatrati za sa-: movoljno utesnjevanje tiskovne svobode, vprašajo podpisani Njegovo Prevzviše-nost gospoda pravosodnega ministra: 1. Jeli mu znan slučaj^ konfiskacije brošurice „Slovenska visoka šola v Ljubljani"? 2. Če mu ni znan, ali je voljan dati se poučiti o njem in potem zaukazati, da se v bodoče upelje pri Konfiskacijah milejše postopanje, zlasti glede sestavkov in odstavkov, za katerih zaplembo ni v objektivnem oziru nikakega povoda?" Slede podpisi. Na Dunaju, 14. junija 1909. S tem je brošura imuni?irana in izide v kratkem v novi izdaji. Dopisi. v Od Sotle. Od Huma je krasen razgled na trg Rogatec z belimi hišami, ki leži med petimi visokimi hribi kakor med rogovi, od tod menda ime Rogatec. Človek bi mislil, da je tukaj zelo prijetno življenje, pa za Slovence žalibog ne, ker smatrajo nekateri Ro-gačani ta tla kot „deutscher Boden". Učitelj Ferner, en venbacitelj Slovencev, je sicer moral zapustiti Rogatec, a zapustil je tudi svojo zaročenko, res prav „treu-deutsch" ! A hujskajočih petelinov še ne manjka. V N. dn. je opeval nek Nemec rogaška nemška tla, kar je seveda razburilo slovensko kri, tekočo po nemških žilah renegatov. Nek privandran renegat s kratkimi hlačami je pisal v „Štajerca" o nedolžnem, bolnem človeku tako sirovo, tako brezsrčno zarad omenjene pesmi, da se je gnusilo vsakemu poštenemu človeku. Take pisave je pač zmožen le brezvesten renegat, ki je že itak izgubil vso blago čustvo vsled izneverjenja svojemu narodu. Poturica je hujša od Turka! Drugače pa je v Rogatcu vse prav lepo po domače. Sodnik Pavliček je županov zet, a ta ima prav zvestega prijatelja pri višji sodni oblasti. Njegev sin je nameščen tudi doma, mislim pri davkariji. Kakor sem slišal, je g. Korošec rogaški rojak, — bil je baje nekdaj Slovenec, —• prakticiral je v Rogatcu, in je tu dosegel ves avanzma. Domači Slovenec bi gotovo bil moral že davno oditi v nemške kraje. Slovencev je res malo v Rogatca. Tem pa je svetovati, da se izogibljejo nemške družbe, ker se jim predbaciva, da se v njo vsiljujejo. — v Napredno slov. dijaitvo v Gradcu se je dne 17./VI. 09. obrnilo na sledeče državnozborske klube: Slov. klub, Savez južnih Slavena, Slovanska unija, Česky klub, Poljsko kolo, Rusinski klub in Socijaldemokiaški klab, s pozivom, da pri vseučiliški debati nastopijo s slov. vseučiliško zahtevo, oziroma da jo podpirajo. Na „Savez južnih Slovena" in „S? o v. klub" se je poslala peticija z enakim sledečim besedilom: Slovensko napredno dijaštvo v Gradcu, organizirano v akad. društvih „Tabor" in „Triglav", poživlja slovenske državnozborske poslance, da v trenutku, ko se rešuje vseučiliško vprašanje v državnem zboru, zastavijo vse moči v dosego slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ne glede na ugodno ali neugodno rešitev italjanskega vseuči-liškega vprašanja naj slovenska držav-nozborska delegacija, zvesta svojim ponovnim in oficijelnim obljubam napram sloven ski javnosti in slovenskemu dijaštvu, skuša z vsemi in četudi najhujšimi sredstvi doseči izpolnitev naših upravičenih vseučiliških zahtev. Slovensko dijaštvo si je v svesti, da je v zadevi zahteve po slovenskem vseučilišču izpolnilo doslej vedno svojo dolžnost in da bi bila edino krivda slovenskih poslancev, če bi pri sedanjem političnem položaju ne dosegli nobenega pozitivnega uspeha. Za slovensko napredno dijaštvo v Gradcu: Anton Hrovat, t. č. preds. „Triglava". N. J. Vrabl, tč. preds. „Tabora". O teh svojih korakih smo obvestili tudi kat. akad. tehn. dr. „Zarja" ter ga prosili, naj slično ukrene. Ali klerikalni poslanci so zopet pokazali, koliko jim je za naše najnujnejše kulturne zahteve. Pismo so odprli, je zopet prelepili z državnozborskimi etiketami ter je vrnili. Samo zaradi tega, ker si je upalo slovensko „liberalno" dijaštvo obrniti se do slovenskih poslancev v S1 o v. klubu. naj zastavijo ves upliv v dosego slov. vseučilišča v Ljubljani, so nam ti „slovenski" poslanci vrnili pismo. To so pojavi najvišje strankarske zagrizenosti, ako se najvažnejši narodni interesi opuste zaradi tega, ker je prišla incijativa od nasprotne strani. Čudne misli nam vstajajo v duši in pomilovati moramo naš naroa, ker ima takšne „zastopnike"'! Štajerske novice. v Slovensko napredno dijaštvo je imelo na Dunaju 18. tm. shod po § 2. z dnevnim redom „Italjanska in slovenska pravna fakulteta". Poročal je t. med. Černič, ki je povdarjal, da je stopilo ital. vseučiliško vprašanje zopet v akuten stadij, da se je udala vlada pritisku strelov v avli in nastopu laških poslancev. Vnebovpijoča krivica je, da se da avstrijskim ItaljaBom, ki jih je komaj 700.000, vseučilišče, dočim odide dva in pol miljonov Jugoslovanov praznih rok. Omenil je tudi, da jugoslovanski poslanci v „Narodni zvezi" niso storili svoje dolžnosti in da je ljubljanski „Vseučiliški odsek" srečno prespal celo zimo, ne da bi bil imel le eno sejo. Zanesti se more torej slovensko dijaštvo edino na samopomoč. Ustanovil se je dijaški vseučiliški odsek, ki vsled zadnjih notranjih in zunanjih političnih dogodkov ni mogel dosedaj razviti posebnega delovanja; vendar lahko trdimo o njem, da je danes pri polnem življenju. Odsek je napravil načrt, po katerem pridemo vsaj za koraiv dalje v slov. vseučiliškem vprašanju. Predvsem gre za to, da se postavi finan-cijelna podlaga. Vsak Slovenec naj bi daroval v spomin Adamiču in Lundru vsako leto meseca septembra 10 ali 20 vin. In tako bi se v 10 letih nabral kapital 2 miljona kron. Za uresničenje te ideje pa se mora zavzeti z vso energijo slovensko dijaštvo samo, ker se kakor rečeno ne moremo zanašati na nikogar. Ferijalna društva bodo torej imela mnogo prijetnega dela, in če. se to~delo posreči, bomo lahko rekli, da smo napravili vsaj en korak naprej t v tem prevažnem vprašanju in bomo potem lahko prisilili naše poslance, da tudi oni kaj store za slovensko univerzo. Abs. iur. Obersnel izjavi v imenu tržaških Slovencev, da sicer privoščijo Italjanom vseučilišče, toda ne v Trstu, kjer je Slovencev 40% najmanj — kakor so pokazale zadnje volitve. Tržaški Slovenci imajo popolno pravico do represalij, pravico, da zakličejo svoj mogočen veto proti ustanovitvi italjan. univerze v Trstu. Omenja dalje žalostne šolske razmere Slovencev v Trstu in izrazi nado, da se naši poslanci vendarle ne bodo spozabili tako daleč, da ne bi storili vsega, kar bi nam pripomoglo do lastnega vseučilišča. Abs. jur. Fettich slika škandalozno postopanje graškega nadsodišča, ki ni pripustilo k sodni praksi g. P-a, češ da je število uradništva -v okrožju graškega nadsodišča že izpolnjeno. Ni jim zadosti, da zaničujejo in zatirajo slovenskega dijaka na vseučilišču, še po končanih študijah mu ne puste niti brezplačno tla-čaniti državi. Sprejeté so bile tozadevne resolucije. — Izmed državnih poslancev se ni udeležil shoda nihče. v Iz Černičeve brošure o slov. vseučilišču v Ljubljani je priobčila nekaj slabo prestavljenih mest „Marb. Ztg.". Toda listu smo prav hvaležni za objavo teh mest zaradi tega, ker je v njih prav krepka obsodba september-skih tolovajstev v Ptuju, Celju in Mariboru. Bodo vsaj nemški Mariborčani vedeli, kaj pošteni ljudje o njih mislijo! Na izvajanja „M. Z." o „kulturi", „srčni naobrazbi" itd. pa ne bodemo odgovarjali: slepec ne razločuje barv in zato nas tudi „kulturne" in „izobražene" psovke renegatskega glasila prav nič ne razburjajo. v Za narodno časopisje. Z zadovoljstvom povdarjamo, da se je vzbudilo v naprednih krogih precejšnje zanimanje za večjo akcijo v prid našemu časopisju. Prosimo vse prijatelje, da takoj ukrenejo vsak v svojem krogu, kar se da glede pridobitve novih naročnikov. Velike važnosti je, da pristopajo tudi novi člani k zadrugi narodni založbi v Celju, ki je tudi lastuica časopisja. Tudi gospodje, ki so že člani, naj bi vplačali še več deležev. Tiskovno vpračanje se mora temeljito razpravljati na občnem zboru 11. julija. Marsikaj gnilega bode treba energično iztrebiti. Narodnjaki na delo za napredno časopisje. v Sokolska slavnost v Gaberjn. Za to slavnost, ki se vrši dne 11. julija, se že marljivo pripravlja veselični odbor. Kakor čujemo, se namerava prirediti streljanje na dobitke, katero se prične že teden dni porej, dne 4. julija. Narodne dame bodo uredile več šotorov. Najmarljivejše se seveda pripravljajo in urijo vrli naši sokoli in pa naraščaj za javen telovadni nastop. Narodna društva v okolici se naj pripravljajo za ta dan na izlet v Celje, to tem bolj, ker se vrši dopoldne občni zbor „Zveze narodnih društev". v „Na ckr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 8. iulija ob 10. uri in 16. sepsembra ob 10. uri. Učenci kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih stari-šev ali njih namestnikov in ss seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila. v „Tingel-tangel" imenuje celjska „vahtarica" slovensko deželno gledališče v Ljubljani, dočim so ji šmire kakor je celjsko gledališče „nemški kulturni zavodi". Slepec ne more soditi» barvah! Pripomniti je tn treba, da so letošnjo zimo nemški Celjani občudovali tiste nemške igralce iz Ljubljane, katerih tam ljudje — celo Nemci — še zastonj niso hoteli gledati in poslušati! a V „Skalni kleti" se vrši v nedeljo popoldne Gutenberg-ova veselica, katero priredijo tukajšnji tiskarji. — Začetek ob 3. uri. Vstopnina v pred-prodaji 30 vin., pri blagajni 40 vin. — K obilni udeležbi Vas najvljudneje vabijo prireditelji. v Porod v železniškem vozu. V pondeljek se je hotela neka noseča ženska peljati iz Zidanega mosta v Gradec. V Celju ji je postalo slabo in je porodila v železniškem vozu deklico. Železnični kontrolor Burger je dal takoj dotični voz od vlaka odpeti in je pre-skrbel ženski pomoč. v Imenovalo je graško nadsodišče pomožnega uradnika pri okr. sudišču v Mariboru I. Kreinza za pisarniškega oficijanta. v Poskušnja nove brizgalne za uničenje hmeljske ušice dne 21. tm. se je prav dobro obnesla; vdeležba hmeljarjev celega okoliša je bila povoljna. Vodstvo hmeljar, drnštva je drage volje pripravljeno poskušnjo ponoviti. v V Grižah je okr. glavarstvo razveljavilo izvolitev Iv. Oblaka za odbornika v 3. vol. razredu in se bode odredila nova volitev 6. odborniha. v Iz Št. Jurja-okolice. Novoizvoljeni občinski odbor je navzlic ugovoru naprednjakov potrjen. v Volitev župana v Št. Vidu pri Grobelnem se je izvršila včeraj. Izvoljen je vrl naprednjak g. Florijan Go-lež. Za svetovalca sta izvoljena naprednjak Jak. Zupane in kler. Valentin Metlič. S tem je trd boj za gospodarstvo v tej občini končan. Čast našim možem! o Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Konjicah, ki se je vršil v sredo 23. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu, je bil za naše ne najsijaj-nejše razmere v Konjicah prav lepo obiskan. Zlasti nas je razveselila nde-ležba iz sosednih krajev Čadrama in .Žreč. Naša podružnica ni imela zadnja leta pravzaprav nobenega odbora več, veseli nas torej tembolj, da so voljene sedaj v odbor samo čile, mlade moči, ki so že vršile doslej delo v podružnici. Ker je podružnica jedina v okraju in ker še ni misliti na kako novo ustanovitev, se je pritegnilo odboru iz vseh krajev poverjenike. G. družbin zastopnik Ivan Prekoršek nam je v živih besedah slikal pretečo nemško nevarnost ob meji ter obširno govoril o slovenskih manjšinah' v trgih in mestih, kjer smo vsled lastne nemarnosti in nezmožnosti vedno še sužnji tujega go-spodstva. Število Slovencev v Konjicah se je skrčilo tekom 20 let od 563 na 268, število Nemcev pa naraslo od 449 na 623! Te številke so dovolj kričeč dokaz našega nazadovanja in resen opomin, da začnemo tudi pri nas drugače živeti in drugače delati. v Ukradel je 27 letni delavec Al. Podhostnik od Sv. Barbare v Halozah trgovki s sadjem Mariji Schrimpf v Mariboru 60 kron in zbežal. d Iz Podsrede. G. Vaupotič dosledno bojkotira oba podsreška trgovca in podsredškega mesarja ter kupnje vse svoje potrebščine v Kozjem pri onem trgovcu, ki ima tudi Siidmarkine vžigalice na prodaj, oz. meso pri klerikalnem kozjanskem mesarju. Tudi cerkev je postala „politikum" in ne kupi niti z i vinar več pri domačih trgovcih. Minuli teden je župnik kar sredi najlepšega dneva nagnal mež-narja po neko malenkost v Kozje; seveda je to raztogotilo mežnarja, ki je imel zelo nujno dolo na svojem posestvu in preklinjal je, da smo mislili, da se bode zemlja pod njim udrla. — Mi nimamo nič proti temu župniko-vemu in cerkvenemu bojkotu, samo to povdarjamo: če hoče biti g. Vaupotič v vsem dosleden, mora bojkotirati tudi poštarja, saj je vendar tndi ta prav odločen naprednjak in hud protikleri-kalec, torej g. župnik naročite si pošto v Kozjem! Nadalje vas poživljamo in zahtevamo, da mežnarju vsako pot v Kozje pošteno plačate, saj tudi vi ničesar ne storite zastonj; cerkev je pa itak bogata in cerkveno ključarstvo v takih rokah, da se vam ni bati odpora. o Ptujski pek Ornlg je peljal svojo šolarsko dvorno godbo k grofu Herbersteinu, da mu je zagodla. No zakaj li ? Seveda iz hvaležnosti, ker je dal voliti v okrajni odbor za Ornigovo stranko. Tu je torej volil grof nemške nacijonalce, za deželni zbor pa O z m e c a. Pristen krščanski socijalist! Da je volil grof v okr. zastopu nemško stranko, storil je to po nasvetu oskrbnika Artzta. Ta mu je seveda naslikal slovensko stranko kot radikalno, a radikalcev in socijalnih demokratov pa taki gospodje ne marajo. z Vlada naj pomaga ! Piše se nam: Da je gledališče eminentna kulturna naprava, o tem je pač danes prepričan vsak razumnik. Pri nas uprizarjajo gledališčne igre čitalnice, bralna in pevska društva in to često z dokaj povoljnim uspehom. V umetnostnem oziru se prirejajo najboljše predstave v Celju in v Mariboru na odrih tamošnjih „Narodnih domov". K tem prireditvam privre dosti ljudstva, časi iz oddaljenih krajev Spodn. Štajerja. Tako imajo te prireditve absolutno veliko naobrazno važnost. A vsled nedostajanja materijalnih sredstev — količkaj večje uprizoritve stanejo mnogo novcev — se morejo take predstave — žal — le redko vršiti. D o 1 ž-nost države jetedaj, da nam Slovencem tozadevno pomore! Ona naj v prireditev češčih prireditev glediščnih predstav — vsaj slovenskim odrom v Celju in Mariboru — da večjo vsoto na razpolago! Če se čisto po nepotrebnem podari več tisoč kron za ustanovitev nemškega gledališča v Ljubljani, potem imamo pač Slovenci na Štajerskem, ki vendar plačamo državi malo več davka, nego pa peščica namišljenih ljubljanskih Nemcev, tudi pravo, tisto zahtevati. — Poklicani či-nitelji pa naj se tozadevno zganejo, pa hitro! v Plačevanje šolnine. Ministerstvo za uk in bogočastje je odredilo, da se šolnina od bodočega šolsk. leta ne bode več plačevala z znamkami temveč potom poštne hranilnice. V ta namen se bodo vsa ravnateljstva srednjih šol priklopila poštno-hranilničnemu prometu. Prodaja dosedanjih znamk za šolnino se bode pri javnih blagajnah in davkarijah koncem julija t. 1. ustavila; kupljene in še nerabljene znamke bode vlada potom pristojnih deželnih šolskih oblasti še jemala do konca decembra t. 1. nazaj. v Splošna štajerska delavska bolniška blagajna je imela minulo nedeljo svoj občni zbor. Bolniški zaklad je imel 1. 1908 dohodkov K 1,474.663'81, izdatkov 1,400.022"54 K, torej je 74.640'27 K preostanka. Podporni zaklad je imel 69.105'10 K dohodkov in 42.717'50 K izdatkov, torej tudi lep prebitek. Zavarovanih je bilo 1. 1908 123.749 oseb; od teh jih je zbolelo 24.797 in bilo bolanih 586.846 dni. Odjavilo se je 73.393 oseb, umrlo 605, torej je bilo koncem leta še 49.751 zavarovanih. Ta bolniška blagajna, ki šteje tudi pri nas mnogo zavarovancev, stoji pod socijalističnim vodstvom. Za načelnika je zopet izvoljen državni poslanec Muhič. Kranjske novice. z Kranjski nemški narodni svet na dein. C. kr. blagajna državnih dolgov na Dunaju je razpisala mesto dav-karskega uradnika s posebnim ozirom na to, da mora biti vešč slovenščine. Bazpis je zahteval, da prosijo za to mesto le najbolje usposobljeni davčni praktikanti na Kranjskem. Prosilo je več jako izborno popisanih Slovencev; a mesto je dobil Kocevar Kraker, ki je najslabše kvalificiran davčni uradnik na Kranjskem, ki je že bil kazenskim potom prestavljen ter v javnem lokalu oklofutan. In tega človeka je spravil nemški narodni svet na Dunaj, saj se je že Kraker pred pol letom hvalil, da mu jé dr. Eger obljubil, da ga spravi v ministerstvo. z Ljudsko šolstvo ljubljanske okolice je bilo do zadnjega časa zelo zanemarjeno. Sedaj se bo v tem oziru vendar obrnilo na bolje. V vrhniški občini so se ustanovile, oziroma se otvorijo jeseni sledeče šole: Bevke, dvo-razredna; Blatna Brezovica, dvoraz-redna; Drenov grič, enorazredna in Ligojno, enorazredna. Deška in dekliška šola na Vrhniki se preosnujeta v mešano 6 — 8 razrednico. V rudniku so odprli dvorazrednico, Vič je dobil šest-razrednico z 2 paralelkama, pripravljajo, se pa 4 paralelke. Istotako dobi Šiška šestrazrednico s 4 paralelkami, a aktivira se že jeseni 8. razred, dočim je bila šola dosedaj trirazredna. Pri D. Mariji v Polju se je preosnovala petrazrednica v šestrazrednico z 2 paralelkama. V Zalogu se ustanovi nova dvorazrednica. Gornja Šiška že ima novo dvorazredno šolo. Pri Sv. Petru pri Ljubljani se razširi trirazrednica v šestrazrednico s sedežem v Mostah. V Hrušici bo treba trirazrednico razširiti v pet- do šestrazrednico. V Horjulu se razširi dvorazrednica v trirazrednico. V Polhovem Gradcu se ustanovi po-sebeh oddelek. V Borovnici se razširi trirazrednica v štirirazrednico z 1 pa-ralelko. V Sostrem se šola razširi v štirirazrednico ter dobi novo poslopje. Razširiti je treba tudi šoli v Škocjanu in Šmarju. Nove šole so projektirane v Št. Jurju pri Grosuplju, v Brezju pri Dobrovi in v Lipoglavu, kjer še otroci niso nikamor všolani. Nova šolska poslopja se zgrade v Borovnici in Pre-serju. Samostojno šolo dobi najbrž tudi Škofljica. Treba misliti na preosnono zasilnih šol pri Sv. Joštu in v Javorju. V kamniškem okraju so dobili novo dvorazrednico v Mekinjah in Krtini. V Trzinu se šola razširi v dvorazrednico. Te reforme bi se naj le čvrsto nadaljevale. z Za nemško gledališče 20.000 — za slovenske kulture namene 00.000. Graški listi vejo poročati, da je ljubljansko državno pravdništvo zaplenilo v „Učiteljski tiskarni" dopisnico z zgornjim naslovom in z geslom Ciril-Metodove družbe. Dobilo jih je še tisoč komadov. Državno pravdništvo bo baje začelo preiskavo radi zločina po § 63 (razžaljenje Veličanstva) in zaradi § 9 t. z. Koroške novice. a Dijak izginil. V pondeljek zjutraj se je odpeljal s kolesom od doma, češ da gre v šolo, Fric pi. Kleinmayr, sedmošolec celovške gimnazije. Od takrat ni o njem nobenega sledn, dasi ga povsod iščejo. Oče je obljubil 100 kron nagrade, kdor bi mu mogel kaj zanesljivega povedati. Dijak je za svoja leta nenavadno visok in skrajno nervozen. Že lani je bil sredi leta enkrat odšel za par dni od doma. a V Grabštajnu je pred kratkim ubila strela posestniku Morien Primusu konja vrednega 1000 K. a Prvi Korošec, ki je dal 2000 kron za Roseggerjevo ustanovo je notar — Tschebull v Beljaku. Mènda hoče s tem dokazati svoje nemštvo. a Zgorela je v Brežah opekarna Laggner. Škoda znaša 80.000 kron. Delo se je moralo vsled taga ustaviti, kar zopet občutno oškoduje lastnika opekarne. _ Primorske novice. d Deželnozborske volitve v Trstu. Danes voli prvi volilni razred, tako v mestu, kakor v okolici. V mestu je postavilo politično društvo „Edinost" sledeče kandidate: V I. vol. okraju Peter Harlovič, dr. Slavi k in dr. RybaF, v II. vol. okraju Ivan Kneževič, v III. vol. okraju dr. Gregorin, Matko Mandič, Peter Harlovič in dr. RybaF, v IV.. vol. okraju Fel. Bartel, dr. Rybaf, dr. Slavik in dr. Gregorin, v V. volilnem okraju dr. RybaF, dr, Wilfan in dr. Slavik in v VI. vol. okraju dr. Rybar. d Italjanska narodno-socijalna stranka v Trstu 1 Tržaški dopisnik „Trentina" pravi, da bode ustanovil Pagnini narodno-socijalno stranko v Trstu. Dopisnik je mnenja, da bode Pagnini, ki ima veliko osebnih privržencev, težko oškodoval italjansko socijalno demokracijo v Trstu. d Absolviran! slov. pravniki pozor! V okrožju višjega deželnega sodišča v Trstu je veliko pomanjkanje pravnih praktikantov sploh, posebno pa še slovenskih. Razmere na Primorskem so sedaj najboljše, gotovo nikjer na vsem Avstrijskem ni tako ugodnih šans za aspirante na sodno službo, toliko glede pridobitve adjuta, kolikor glede avanziranja za sodnika. Poživljamo torej slovenske absolvirane ju-riste, da v čim večjem številu vstopajo v sodno službo na Primorskem. d Razpis natečaja. Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico s sedežem v Sežani. Dolžnosti potovalnih poljedelssih učiteljev so določene v posebnem navodilu in obstoje zlasti v strokovnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajejo poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, trtoreji, kletarstvu, sad j ere ji, zelen jar-stvu, sviloreji in čebelarstvu. Poljedelski potovalni učitelji se nastavijo najprej po pogodbi in za sedaj za jedno leto na poskušnjo, a po triletni zadovoljujoči službi bodo imenovani uradniki X. činovnega razreda; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo navadno kakemu ces. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo, dokler so nastavljeni po pogodbi, letnino 1800 K, stalni potni pavšal 1000 K, stanovuino od 300 K in pavšal od 100 K, za nabavo književnih in strokovnih pomoč-kov, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnimi listinami opremljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 28. julija 1909 na c. kr. namest-ništvo v Trstu. Oni prosilci, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preskušnjo v dveh letih. Ob drugače enakih pogojih imajo prednost oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov. d Nov hoperski prošt. Kanonik in dekan stolnega kapitelja v Kopru Fr. Franza je imenovan za prošta istega kapitelja. d T morje je padel iz neke ladje t Pnlju telegrafist podčastnik Jnrka. Začeli so ga sicer hitro iskati, pa brezuspešno. Jarka je doma iz Morav-8kega. d Vol nabodel žensko. V torek je vozil nek istrski kmet voz sena iz Bojana proti Piščancem. Na poti mn je prišla naproti 30 letna Mar. Piščanc in predno se je na ozki poti mogla dovolj ogniti vozu, jo je sunil vol z rogom v trebuh in jo treščil na tla. Èeva je tndi v drugem stanu v zadnjih mesecih. d Polskušen samomor med poukom. V prvem razredu trgovske šole na Reki se je hotel ustreliti gojenec Karól Harsenteufel, ker ni imel po-voljnega uspeha v matematiki. Dijaka so še pravočasno razorožili. -i . Po svetu. v Redek način samomora. „Scientific© Americana" poroča,' da je neka gOfcpa Breill požrla 144 igel z namenom, da si vzame življenje. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so potegnili iz nje 134 igel, ostalih 10 pa niso mogli najti. Gospa je kmalu na to umrla, ker ji je jedna izmed igel zašla v srce. z Pretep med katoliki inr protestanti. V Liverpool je prišlo radi verskih prepirov do hudega pretepa med katoliki in protestanti. Več hši [je de-moliranih in zapaljenih. Policijo so dočakali s kamenjem. Aretiranih je več policijskih uradnikov. ,tisti —jLu /-- Hiti t Obrambni vestnih. z Računski listki družbe sv. Cirila in Metoda bi bili lahko zdaten vir dohodkov, če bi se vsi zavedni rodoljubi posluževali pri plačilih teh: listkov ; žal, da je' še mnogo tvrdk, ki nimajo teh listkov. Letoviška sezoni je tn, gostilničarji po letoviščih, ste že naročili te listke?! Slovenci, zahtevajte vsepovsod naše listke! z Pisarna družbe sv. Clrtla in Metoda ima prav lepe, növe originalne razglednice V zalogi. Pričakujemo naročil! Motiv: „Iz narodnega življenja Slovencev". -z Družbi »v. Cirila in Metoda je poslal Ignac Fock, tovarnar v Kranju, 400 K kot prispeyek od prodanega mila zà prvo in drugo četrtletje. Todi milo daje! lepe dohodke naši družbi. Slovenke, sezite po narodnem milu, s tem ptomagate naši družbi in narodnemu podjetju. v Opozarjamo na čaj, katerega bosta, založila v korist družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Fran Kovač in Ignacij Novak pod tvrdko: „Prva slovenska zaloga čaja in rama na debelo v Ljubljani." Zavitki bodo, srebrna znamka po 10, 20 in 50 vin. Zlata znamka po 30 in 70 vin. Poslovati bosta začela z 1. julijem t 1. ter opo-opozarjamo p. n. trgovce, da blagovolijo svoja cenj. naročila v svrho točne postrežbe vže sedaj vposlati. Naročila sprejema do 1. julija solastnik tvrdke Fran Kovač Ljubljana, Staritrg 12. m ' «v . t> Slovanski zapiski. o O malem kreditu na Ruskem poroča zelo natanko Barodajevski v knjigi: „Le petit crédit en Russie". Posojilništvo se je začelo prav lepo in mnogoobetajoče razvijati. Rusko za-konodajstvo je v tem oziru že staro in začenja že z zakonom od 7. maja 1840. Najvažnejši zakon zaj organizacijo malega ali drobnèga kredita na Ruskem pa je zakon od 7. julija 1904 ter tvori takorekoč vogelni kamen današnjega razvoja. Zavodov za podeljevanje malega kredita je skupaj 15 vrst. Vseh zavodov skupaj je bilo l 1907 10.109 — njih skupna bilanca je znašala okroglo 500 miljonov rubljev. Ti zavodi se dele na zadruge po Raifeise-novem in Schultze-Delitschevem sistemu in na zavode, katere vodijo občinski ni-adi. Zavodov poslednje vrste je največ in se pečajo s podeljevanjem kredita na kmetska zemljišča. Zadruge pa sprejemajo člane iz vseh slojev prebivalstva ter dovoljujejo kredit obrtni- 1 n.' ,-■ ••.. i kom in kmetom. Ti zavodi se dražijo v zveze. Vse organizacije so podvržene državnemu nadzorstvo. Posojila se dajejo bodisi na 12 mesecev ali pa na 5 let ter se smejo uporabiti samo V one svrhe, za katere so bila dovoljena; zavod ima pravico kontrolirati, ali se to v resnici izvaja. Glavno vodstvo drobnega kredita spada v področje finančnega ministerstva. Zvez je bilo 1. 1907 Še samo devet. V zvezi smejo biti včlanjeni zavodi vseh vrst. S podeljevanjem malega kredita se pečajo v zadnjem času pa tudi zero-stva (deželni zbori). Med temi se najbolj odlikuje zemstvo vjateške gnber-nije, katero daje kmetom posojilo za naknp konj, govede in strojev. ' Nekatera zemstva dajejo kmetom posojila proti zastavi žita. S tem služijo dvema namenoma: skrbe za to, da je vedno dovolj semena v okraju in pa, da se kmetn omogoči počakati s prodajo žita, dokler se plačujejo boljše cene. Na tak način so razposodila zemstva 16 mil. rubljev. V Permu je bila ustanovljena v ta namen posebna deželna banka. Tudi državna banka je začela leta 1898 podpirati ustanavljanje zavodov za podeljevanje malega kredita ria ta način,'da jim posoja začetno glavnfco. To delovanje je še samo na začetku. Do konca .1907 leta je na ta način razposodila državna banka, 3 miljone rubljev, s katero svoto je bilo ustanovljenih 20.000 rajfajznovi. Državna banka pa dovoljuje zavodom za podeljevanje malega kredita tudi posojila na kratko dobo. Takih posojil je dala v skupnem znesku 11, mil. rubljev. Zadružnih članov je bilo 1907. 1. skupaj 1,150.000, kmečkih članov ne-kooperativnih (občinskih) zaVodov na Ruskem 1,785.000, na Poljskem 350.000. V celoti je bilo torej 3,285.000 ljudi deležnih malega kredita- Ako pomislimo, da je na Ruskem skupaj 23 miljonov kmetij, je to pač malo; pa-z druge strani treba pomisliti, da je organizacija drobnega kredita na Ruskem šele v začetku. Ta zAčetek je pa povsod najtežji. Ta začetek opravičuje najboljše nade v bodočnost. a šolstvo v Bolgariji. Po službeni statistiki za 1.1905./6., ki ie ravnokar izšla, je bilo v celi Bolgariji 305 sred"-njih šol, med njimi 22 popolüih gimnazij s 7 razredi (zanaprej se upeljejo 8 razredne gimnazije), 11 realk s 6 razredi in 20 petrazrednih realk. Povrh tega je še 252 eno- do štirirazrednih meščanskih Šol. Gimnazije se dele na moške in ženske:1 moških je 12, Ženskih 10. Na gimnazijah je 12.411 dijakov in dijakinj; učiteljstvo šteje, na gimnazijah 668 moči, 539 moških in 129 Ženskih. Meščanske šole obiskuje 24.032 fantov ifc 13.611 deklet. Pa po mnenja zabitih nemško - nacijonalnih listov je Balkan — nekulturna in pozabljena zemlja! . ; a Bilanca zadnjega zasedanja ruske dume. Boj za ustavo v Rusiji ima bi-lježiti jeden, četudi po naših pojmih zmeren uspeh: zasedanje tretje dume se je vršilo redno in duma je sedaj šla na počitnice po dokaj delavnem zasedanju. Niso se izpolnile želje reak-cijonarcev in pristašev prepotentnega absolutizma: duma je ostala pri življenju in ne bo je mogoče več odstraniti, dasi se ji še zmiraj krati kompe-tenca v mnogih važnih zadevah. Pred našimi očmi se vrši sedaj ua Ruskem boj za ustavo, kakor so ga bili pred petdesetimi leti naši očetje. Dvoje znamenitih pridobitev markira zadnje zasedanje: vzakonitev načela svobodne vesti, svobodnega veroizpovedanja in prvi naskok na tisti s i steni korupcije, ki izpodjeda mozeg mogočne severne države ter je bil tudi glavni vzrok strašnih porazov na dal-njem vzhodu. Škoda, da se ni duma povspela tndi do tega, da bi uničila tudi srednjeveški princip: cuius regio huius et — natio — ki tako lepo cveti v sosedni Avstriji in Nemčiji. Poljaki se še vedno smatrajo na Ruskem kakor na Nemškem za državljane nižje vrste. Popolnoma ponesrečen pa je način, kako je skušala tretja duma rešiti kmetsko vprašanje. „Liberalni" zakon, s katerim je bila razbita ruska „obščina" in kateri omogoča nekoliko bolj zvitim in prekanjenim kmetom, ki so se rešili iz dosedanje tesne zveze (v „obščini"), da se zbogatijo na stroške drugih soobčanov. Način kako je po- /■rJi segla tretja dama v usodo miljonov ruskih kmetov, je nesrečen in graje vreden; Kajti kaj je bilo treba ponavljati napake zapadnih držav ita naložiti kmetom isto mizerijo, ki jo imamo mi?, V splošnem pa želimo ustavnemu razvoju na Roškem mnogo nspeha: prišlo bo potem nedvomno do tega, da bodè ruska notranja in zunanja politika v resnici slovanska. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila so danes izostala, ker radi hude nevihte na progi öd Gradca do Dunaja ni mogoče dobiti telefonane zveze. '"l'-'- v x M'ni -i »<„•; i> t i- i, ti t" -- Yeleizdajski proces v Zagrebu. Konec včerajšnje razprave. 2. priča Juhn Benko, okr. pristav v Zemunu, bivši upravitelj kr. okrajne Oblasti v Pakracu. Priča ni slišal, da bi se med ljudstvom govorilo, da bodo oni kraji pripadli pod Srbijo. To se samo pripoveduje, Znano mu. je, da je obtoženi Podunavac član srbske samo-stalne stranke in da je za časa volitev okoli agitiral. Ne zna, da bi se širila'Slika kralja Petra. BI. dan razprave. • 3. priča Smole Terezija iz Pakraca. Priča pripoveduje, da še spominja vstaje, v Bosni od leta 1875 do 1876 in pravi, da so se od tega časa jeli pravoslavni imenovati Srbe. Govore, da sta Bosna in Hercegovina srbski deželi, kjer bo nekdaj vladal kralj Peter Karagjorgjevič. Srbi so se baje na vse načine trudili, da posrbijo Pakrac, zasramujejo dr. Franka, katerega naj bog živi. Med ženami ni sovraštva. Končno še pove, da je frari-kovka in da naj bog živi vse fràn-kovce, Starčeviča in presvetlega bana. 4. priča Ruk Matija, bivši kaplan v Pakracu. Pravi, da sta obtožena Podunavac in Jagnjič prirejala tajne sestanke v gostilni pri ZukanoviČu, kjer je tndi visela slika kralja Petre. Med Srbi "in Hrvati je bila vedna borba za nadvlado. 5. priča Konrad Cerovski. župnik V Pakracu pride večkrat do prepirov in pretepov med pravoslavnimi in Hrvati. Srbska samostalna stranka je v Pakracu organizirana. Slišal je, da so se vršili tajni sestanki. Bil je prisoten na shodu srbske samostalne stranke, kjer se je govorilo o slogi med Srbi in Hrvati. Ni opazil, da bi ljudstvo težilo v Srbijò, niti ni slišal ničesar o kralju Petru. Za druge obtožene ne zna ničesar. 6. priča Joža Šafran, župnik v Ča-gliču. Pripoveduje, da je neki preparanti Simon Kosanovič nosil na kravati iglo s sliko kralja Petra. Ni slišal klicev „Živio kralj Peter" ali „Živila Srbija". Hrvati so v njegovem okraju a veliki manjšini. Od občinskih uradnikov je samo 1 Hrvat. Pride večkrat do pretepov med Hrvati in Sroi; mržnja med njimi je vedno jednaka. 6. priča Milan Pudjak. opankar. Izpove, da so bili dijaki, srbske pre-parandije prvi „velikosrbski agitatorji velikosrbske propagande", ki so sejali prepir. Videl je pri dijakih srbske tro- bojnice in slike kralja Petra. O Podu-navcu da govore, da je „pan- tar". Za druge obtožence he ve ničesar, samo da so se pri Zukanovidu Srbi sestajali. 7. priča Alojz Egger de Ruma. major v pokoju. Govori nemški. Od obtoženih ne pozna nikogar in splohi ne izpove ničesar. 8. priča Ljudevit Schnedorf,urar. Ni slišal srbskih pesmi prepevati in hvaliti kralja Petra. O obtoženih ne zna ničesar. 9. priča Matija Turkovič, krojač. Videl je sliko kralja Petra v hiši profesorja Kneževiča. Ni slišal klicev „Živjo kralj Peter" ali „Živila Srbija*. Nadaljevanje razprave danes. Trilli u». 24. junija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32*25 za december 31'25, za mare 31*50, za maj 31*50.. Tendenca stalna. Sladkor. Praga: suroVi sladkor - prompt K 23'85, nova kampanja K 22'85. Tendenca mirna. — Vreme: zamegleno. B u d i m p e š t a, 24. junija. Pšenica za oktober K 13*67, pšenica za april K 14*02, rž za oktober K 10*26, oves za oktober K 8^03, koruza za julij K 7"83 koruza za avgost K —'—, ogrščica za avgust K 14*50. Premet 6000]m. st. Budimpešta, 24. junija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 28.969 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 169.—, namizna slanina 143.—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 24. junija: Na današnjem trgu je bil promet zelo medel. Ponudbe so bile pičle, povpraševanje po blagu majhno. V pšenici in rži se je kupčevalo v nespremenjenih cenah, istotako v krmilih. Tendenca je bila mirna. fii«. iiii.f_u_- ; Jti"< Društvene vesti. o Gornjesavinska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mozirju ima v nedeljo 27. t. m. ob f. uri popoldan „pri pošti" svoj toletni občni zbor, pri katerem predava tndi druž-bin učitelj g. Prekoršek. Radi tega prosi mnogobrojne udeležbe odbor. Dijaki mariborskih šol se sprejmejo pri - boljši slovenski rodbini. Lepo stanovanje, in dobra hrana. Več se izve pri trgovcu Berdajsu > v Mariboru. 302 ^mmmt^ktmmm^mmm^tmtmt^tmm ima v, zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih Genah. — Vzorci so na razpolago. Klet se nahaja v Saholshem domu v Gaberju pri Celju.