pu§avnik 

in opat v Egiptu., ooak menih() 
i'n Fravnikov na Jutrovhn. 

kratkimi pretnisliki za spoznan e 
resnice n bogoljubno iivljenje. 

Poslovenil 

fajmoiter v Zali o 


Anton.:-vufhavnik .



pš2ik


opat v Egiptu, očak meniho v 
paikov na Jutrovi 

iz tre(jiga in eetertiga keršanskiga stoletj , 

s kr úsliki 

za 

oznanje resnice in bogoljubno ‘iv 

Poslovenil 

založi ()L Rudolf Mino. 


o pravici se očak egiptovskih puavnikov Anton Veliki imenuje. 
On se je s pravo velikodušnostj o 
in s tistimi čednostmi skazal, kte
re velikiga slúabnika Boi'jiga zaznamnjajo. Te so nehlinjena bogaboječnos t 
in ljubezen Božja, neprenehljivo zatajevanje samiga sebe in nevtrudeno prizadevanje za sveto življenje s prav natančnem spolnovanjem rožje postave . 
Od te postave pravi Jezus Mat . 5, 19 : 
',Kdor pa stori in uči, bo veli k 
imenovan v nebeškim kralje-
s tv u.". To je storil sveti Anton. Storil pa 
je še več. V zgodnji mladosti si je zvolil 
popolno Življenje, ker je z velikoserčn o 
odpovedjo zemeljskih dobrot se po svetu. Gospoda našiga (Mati9, 21.) ravnal in pravi, nasledovavec Jezusov po 


stal. S svojimi nauki in zgledi je neznano veliko ljudi na pot evangeljsk e 
popolnosti pripeljal ; s slavo svojih čednost in čudežev je toliko opravil, da so 
se poprej nikoli ne naséljene okrajn e 
pušave egiptovske po obilnem števil u 
njegovih nasledovavcov takti rekoč v 
mesta svetnikov spremenile, kakor svet i 
Atanazi, njegov prijatel in verstnik , 
dopoveduje. 'Tudi sv. Janezu Krizostomu 
se je egiptovska .puš'ava zdela svitel rajzavoljo neštevilnih tam prebivajočih menihov (sainotarcov) in devic. Kakor 
v Egiptu, tako se je po učencih Antonovih godilo tudi v Sirii in Palestini 
(sveti deželi), kjer so tudi obširne pustinje. Po pravici se torej na tega o 
čaka samotarcov in na meništvo p o 
njem in njegovih učencih razširjen o 
lahko besede preroka Izaija (58, 12.)
obernejo : ,,Po tebi bodo pušave, k i 
so skoz sto in sto let bile prazne goljave, naseljene in obdelane . 

Iz Egipta, Sirije in Palestine s o 
se samotarci razprostirali v druge de


žele : v Kapadocijo, v Pont, v Armenijo, v malo Azijo, po Greškim in pot— 
lej pov druzih deželah Evrope. 

Ze davno pred easam svetiga Benedikta so bili tudi v zahodnjih deželah , 
kjer se je bilo keršanstvo razširilo, samotarci in pušavniki. 'I ako je sveti 
Ambrož v Milanu, sveti Evzebi v Ver— 

čeli, sveti Martin v Turu in v Galii 

sveti Honorat na otoku. Lerinskern, sveti 

Avguštin v Afriki napravil seminiča z a 
menihe, kteri so s pobožnimi vajami i n 
čednostmi pušavnikov znanstveno omik o 
in oskerbovanje duhovne službe zdrúevali+ In kdo prešteje vse pobožne in uče— 
ne može, škofe in mašnike , kteri so s i 
v teh šolah pridobili svoje vednosti i n 

za pripravne delavce v vinogradu Gospodovim izurjeni bili ? 
meniški stan nismo vsi poklicani 

vsi pa smo poklicani, posvečevati se. Ker 
pisano je : „Bodite sveti, ker si m 
jez svet, Gospod, vaš Bog”. III. 
1ojz+ 19, 2. ,,daj pa, ko ste prosti od greha sužnji pa postali 


Bogu, imate svoj sad posvečenje, konec pa večno zivljenje". 
Rimlj . 6, 22. To je edino potrebno . 

Kje pa se to bolje spozná, serenej i 
poprime in goreenii in terdnejši der i ,
kot v samoti? V samoti se razkaže ne

beška moč svete vere, ktera je storil a 
toliko junakov kreposti, toliko duš razsvetlila, umirila, potolažila, poterdila, oči 
stila, posvetila. Kteri kristjan bi ne bil 
ginjen, vnet in nadušen , kadar vidi ali 
premišljuje take častitljive podobe, take 
izverstne, blage, svete duše? Ne bom o 
li proti njim oziraje se zdihovali, spoznavi, kakó deleč smo njih čednosti odmaknjeni! Naj torej ta knjižica tudi nekoliko pripomore, da se tem blagim, svetim dušam z Božjo pomočjo vsaj bližam o 

za svetost in popolnost po svojim stan u 
si obi.lnišs prizadevamo, ter njih neskonč

i 

ne časti in sreče v nebesih deležni po 
stanemo! Bog daj svoj blagodar z nebes I 
Imé Gospodovo bodi eešeno! 


Domovina svetiga Antona. Njegova ureja. 

„Kredite svoje otroke v nauku in strahu Gospodovim” . Erež . 6 , 4. 

veti Anton je luč svet, zagledal v 
romanu vasi pri Herakleji v gornjim Egiptu leta 251 . po rojstvu 
ristusovim. Njegovi starši so imeli precej veliko premoženja v zemljiših kar jih je pečanju s svetam 
odtegnilo in jim dalo bolj na tihem živeti . 
Tihota in samota se je podala mirnemu 


sercu mladenéevimu, in njegova dobra 
dušna lastnija se je ljubeznjivo in obetn o 
razcvitala v keršanskih naukih, ki jih je 
s stanovitno pridnostjo in pobožnim premišljevanjem sprejemal in si jih v serce 

vtisnil 

Očitnih šol, kterih bilo takrat n a 
Jutrovim več in prav slovečih, Anton ni 
nikoli obiskoval , ker njegovi starši so tovaršenje s spačeno mladino za njegov o 
nedolžnost nevarno spoznali in ga zat ó 
domá yrideržali . 

Ceravno so mu pa vse lepe vedno

sti, ki so se tačas v šolali učile, neznane 
ostale, je bil za to pomanjkljivost obilno 
odškodovan z blago dušno lastnijo, s ktero ga je Bog obdaril . Ze z mladiga j e 
razodeval dobro razumnost, ubogljivo serce, ljubezen do zmernosti in tihnosti gorečnost v službi Božji in stanovitno pridnost v prizadevanji za znanje svetniko v 
ktero edino človeka resnično omika ter ga 
časno in večno srečniga stori. 


',Dobra reč je znan in spoznanje", 
pravi pisavec bukev hoje za Kristusom , 

gre v veliko hiševanje Božje ; čista vest 
in krepostno življenje pa je brez primer e 
več vredno, kot vse znanje in spoznanje " 
Kaj pomaga vsa, umska zbrihtnost in vednost v glavi, oko se pa s tem serce vpre k 
oberne in še huje spridi in oterpne ? „Glej, 
strah Gospodov, to jc modrost , 
in hudiga se varovati, je razumnost”. Job 28, 28. 

Učenost s krepostjo zdruena", 
pravi sloviti Toma Mor, „'v mojih očeh ved 
veljá kot vsi kraljevi zakladi. Vednost 
brez dednosti ljudem pred svetal); gendobno znamnje veriga, in njih sramoto 
razglasuje. Cednosti gre pervo mesto 
drugo le pravim vednostim, zmed njih 
nar prej tisti, iz ktere se more , bogaboječnosti, ljubezni do vsip , pametnosti 
in keršanske ponbinosi i zabiti.” „K o r enin a modrosti”, pravi modri Sirah, e 
bati se Gospoda, in njene vej e 
so dolgo življenje" (I,2 .). Le 

čednosti dajo življenju vrednost in zasiti


Ženje, in le vera, le bogaboječnost dá 
kreposti obstanek . Zatorej kliče psalmis t 

2.) : „Pridite, otroci, poslušajte 
me ; strah Gospodov vas bom učil”. 
O kolikšin blagor prinaša pobožna izreja ! 

'

Božja postava zahtéva takoizrejo. Po nji bo-
do otroci staršem tolažba in veselje, bodo 
družini nar zališi lepotija, in blagodar a 
Božjiga v tem in prihodnjim življenji bo 
do deležni . „Kredite svoje otroke v 

podučenji in svarjenji Gospodovi m 

opominja sv. apostelj . ,)Navadite svoje otroke s perve mladosti ozirati se k nebe.kimu Odetu ; vtisnite jim globoko v spomin 

vsegavpridnost Bozjo„” takó uči sveti Ja

nez Krisostom. „K d o r s e Boga b oj 
se mu bo dobro godilo, in bo oblagodarjen v dan svoje smerti . ” 
Sir. l 19. 


lI 

Qrllg Zgta'Mh 

Anton si izvoli pušavniško Življenj . 

„Ako hočeš opolnama biti, idi, prodaj, kar in daj ubogim, in boš zakla d 

imel v nebesih ; ter pridi in hodi za menoj . ” 

Mat. 19, 21. 

Anton je bil 18 ali 19 let star, k o 
so mu starši pomeril. Njih smert ga je v 
veliko žalost, pa tudi v posest velike dedšine pripravila. Ko je prevzel to premoženje, je prevzel tudi dolžnost, za ;zrejo 
svoje maloletne sestre skerbeti. Odslej si 
je bolj kot kdaj dal opraviti z vprašanjem : kakšno življenje naj bi za-se in z a 
svojo sestro izvolil? V tem premišljevanji in zrelim prevdarjanji, kako so apostelj

ni zavolj *Jezusa Kristusa vse zapustili 

kaki so pervi krištjani svoje celo imetj e 
prodali in kup ubogijn v prid aposteljnani 

zroeili, in kakšno plačilo so prejeli za t o 
gre enkrat k Božji službi v cerkev, i n 
sliši iz predbraniga evangelija besede 


jih je bil Jezus bogatimu mladencu rekel : 

„Ako hočeš popolnoma biti, idi , 
prodaj, kar imaš, in daj ubogi m 
in boš zaklad imel v nebesih ; te r 
pridi in IAdi za menoj.” Mat. 19,21. 
Te besede se mu zdé povelje od zgorej , 
jih pri tej priči na-se oberne , in razdeli 
svoje premoženje razun tega, kar je za-se 
in za svojo sestro priderial . :mali potem 
ko je v cerkvi slišal besede iz evangelija : 
»Ne skerbite za jutrišnji dani" je prodal 
še svoje ostalo premoženje, kup ubogi m 
razdal, svojo sestro devicam Bogu posve

čenim izročil, je zapustil svojo ()četno hišo, se podal v samotno kočo ne dele č 
od vasi, v kteri je dosihmal Živel . 

Več vzrokov je, ki so ljudi nagibali , 
izvoliti si samotno življenje . Nekteri so 
v samoto bežali, da bi ušli nevarnostim za 
svoje življenje, ali pa, tla bi se nevarnišemu mikanju in vabljenju zapeljivega sveta odtegnili. Takó jih je mnogo ob časih 
velikih zmešnjav, pretresljivih dogode b 
sveta preselovanja narodov preganjanja 


kristjanov svojo domovino zapustilo, ter 
v gojzde, goré in pušave bežalo, da b i 
svoje življenje in vikši dobrote njegov e 
obvarovalo . Vse čase pa jih je bilo zrniraj prav veliko, ktere so čisto evangeljsk i 
vzroki k samotnima življenju nagnili, kter i 
so besede Kristusove bogatima mlad.enču 
rečene na-se obernili, in vsemu posvetni 
mu se odpovedali, da bi toliko bolj brez 
zmotnjave Bogu služili in za svojo in dnizib duše skerbeli. Od besedi Kristusovi h 
pri sv. Mat. 19, 21. pravi torej sv. Bernard : ,,To so krepke besede, ki so zaiti&vanje svetu in, prostovoljno uboštvo 
nasvetovale. To so besede, ki so samostane s samotarci in pua'ave s pu.iavniki 
napolnovale‘‘. 

Prazen je vgovor, ako se reče : Besede pri sv. Mat. 19, 21. se niso prav 
uméle ; samotarski ali meniški stan izvira 
iz napčniga razumljenja nekterih izreko v 
sv. pisma, in se ne strinja ne s postavam i 
pameti ne z besedami sv. evangelija. Zoper ta vgovor stoji cela katoliška Cerke v 
in vsi njeni sveti očetje in učenik. vsi 


začetniki svetih redov, vsi sveti opati 
samotarci in puš'avniki. Tisti sveti možje 
ki so si besede Kristusove pri sv. Mat. 
19, 21. v posebno pravilo in edino vodil o 
svojiga življenja storili, so naj dli , de j e 
Kristus prav po besedah tako živel, ko t 
je učil. Po njegovim visokim zgledu, so 
si mislili, se sine ravnati, po njegovih besedah se mora živeti. Kdor spise življenja 
svetih samotarcov ali menihov in pušavnikov brez jednostranskiga predsodka ber e 
mora spoznati, da so bili tisti možje v 
pravi modrosti življenja in v biistvu ver e 
Jezusove bolj razsvitljene in bolj skušeni 

kot bi se pri nar slavniših modrijanih sveta najti moglo in zastonj iskalo. 

—*oexKoEI--


Tvega razda 

Opravilo svetiga Antona v samoti . 

»Prosimo vas, brataje! bodite bolj in 
boli popolnama, in prizadenite si, da bole 
mirni, in se deriali svojiga opravila, in delali s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali ; in da hote pošteno uveli vpričo njih , 
kteri so zund (ki niso kristjani), in da n e 
hote nikogar potrebovali." I. Tes. it, 10. 11 . 

Iz tega apostoljskiga opominovanj a 
izhaja lepi red življenja pušavnikovega . 
Anton se je svetu odtegnil, gnan od ljubezni Božje in keršanske samsvojne ljubezni, da bi v samotni tihoti pobožno ži

vel, keršanske čednosti se derŽal in s 
spolnovanjem evangeljskih svétov Bog u 
popolnoma služil. Njegovo hrepenenje po 
popolnosti je bilo toliko, da je od časa d o 

časa svojo kočo zapustil in sosednje pušavnike obiskal, njih zglede si k prid u 
storiti. Pozno in podučljivo je poslušal 
njih nauke, slehernimu se pokorniga skazal in z vso resnobo si prizadeval po— 


sebno čednost sl prilastiti v kteri se 
vsak zlasti dobriga skazal . 

In kakó lepe krepostne zglede je on

di stopivši v staničice teh svetih 
mož! Tukaj se je učil nad prebivavca m 
Ijubeznjivosti, krotkosti, serčne dobrotnosti in jasne veselnosti, tam stanovitnosti v 
molitvi in premišljevanji , nategnjenig a 
nočniga čuvanja, neutrujeniga preiskava— 
lija in preduhtovanja svete postave keršanstva. Pri tem je občudoval poterpežljlvost, zatajevanje samega sebe in obstavno sel-čilost pri ojstrim življenji, pri uni m 
nepremakljivo krepkost v značaju (postavnosti), pri vsih pa živo spoštovanj e 
do Boga in -nehlinjeno ljubezen rned seboj . 

Po zgledu teh pobožnih mož je An— 
ton razdelil svoj čas v molitev, premišljevanje in delo, s kterim si je pičlo potrebšino iivljenja. pripravil in pri svoji ojstri 
zderžnosti in zadovoljnosti še marsikaj 
prihranil , kar je ubogim dal . S temi bogoljubnimi vajami je združil ojstro zatajevanje sainiga sebe. Jédel je le enkrat n a 
dan navadno po solnénim zahodu. vča— 


sih je ostal po dva, tudi tri dni brez jedi . 

Velikrat je prečul cele noči, spal pa n a 
terdi zemlji ali na bičevji ali na svojim 
rasovnim oblačilu. 

Ni ga boljMga reda življenja 'ne m 

tistiga, da se čas dobro vé razdeliti . „Ure 
naj se razdelé a zvelieanje duše”, pravi 
sv. Avguštin, » naj se odloči nekaj dasa 
tudi za začetnika časa, t. j. a Boga". 
Naj se torej čas odloči za molitev in 
premišljevanje, za dela in opravila svojig a 

poklica, za oddih in počitek ; ves čas pa 
vse ure dneva in noči naj se Bogu daru

jejo. Po teh vodilih so vsi pravi redovniki , samotarci in pia'avniki ravnali svoj e 
življenje. Njih samotnost ni bila prazna 

in nepridna odločba od_ sveta, temuč j e 
bilo vedno prizadevanje, čas svojiga življenja prav preživeti. Spoznali so čas za 
drag zaklad , ki jim ga je Gospod izroei l 

in ki ga morajo prav porabiti. Mislili so 
na ojstri odgovor, bali so se in ogibali 

čas v zlo obračati. Bog"., zdihuje sv. 
Iavrene Justinijan »koliko časa ntojiga 


življenja je minulo, ki sim ga brez prida preg'dvel! Kaki bom pred tabo obstal ! 
Kaki bom mogel k tebi povzdigniti svoje 
odi tisti veliki in, strašni dan, ko boš 
odgovor tirjal od vsih dni mojiga .ivl.jenja!" Ako je tolik, silno delaven, svet 

mož taki govoril, kaj hočejo potem reči 
nečimerni posvetnjaki, ki svoje Življenje 

brez dela v lenobi potratijo, brez koristi 
svoji domovini, svojim bližnjim in sami se 
bi? Kaj morejo tisti reči, ki v vednim 
nepokoji \ posvetnih opravkov, človeških 
del in skeibi živé, zavolj kterih sami sebe in ediniga potrebniga pozabijo Ali 
kaj morejo reči tisti, ki so sicer neutrujeno delavni, pa le zató da slabe, space-
ne, zapeljive spise razširjajo, in postopaški slastni nezbožni svet kratkočasijo? 


19


~«Grta P'« St 

Skušnjave svetiga Antona v samoti. 

»Sin, ko v slu. bo Boljo stopiš, ostani 
v pravici in, v strahu, in pripravi svojo dušo za skušnjavo. Vse, kar se ti prigodi , 

sprejmi ; in prenašaj bolečine, in imej poterpelenje v svoji poni4nosti ; zakaj v ognji s e 
skuša zlato in srebro, Uubeiki Božji pa v 
peči ponize a." Sir. 2, l. 4. 5. 

Hudi sovražnik, zavidljiv zavolj po 

polnosti, v kteri je mladi pušavnik čedalje 
bolj rastel, je vse poskušal, da bi ga v 
njegovih svetih sklepih obmajal in v p o 

gubo trešil. Antona so torej mnogotere in 
velike skušnjave nahajale . Skušnjavec mu 
je pred oči stavil velike dobrote in pravice, ki jih je zapustil, lepo upanje, ki ga 
je med svet= imel, kakó dobro, kakó 

imenitno, kakó veselo in srečno bi v drušini lahko živel. Na vid mu je stavil, k a 

kó terdo, kakó žalostno, kakó zapušen o 

je tako življenje — gole zvijače, s kterimi prekanjeni sovražnik duši nepokojn e 

2* 


dvome, bike skerbi in nevoljo vdihuj e 
zoper tisti stan, v kteriga jo je Bog po 
klical. Toda serčni borec, oborožen s škitam vere, je vse napade krepko dostal i n 
z duhovnim orožjem, namreč z molitvij o 
in premišljevanjem, z neprenehanim č u 

vanjem nad seboj, s stanovitnim zatajevanjem, postara in pokorjenjem zmagal vs e 
skušnjave, in svoje telo djal pod postav o 
in duhu v oblast. Pa sovražnik duš še ni 
miroval., Skušal je pušavnika na mnogotero vižo v nepokoj pripraviti, ga motiti v 
njegovim premišljevanji, in mu z vsakoršnimi strašnimi prikaznimi prebivališe grozovitno delati. Enkrat se je zgodilo p o 

Božjim dopušenji, da je bil po noči o d 
hudiča tako neznano s šibami tepen in takó hudo-zdelan, da je omedlevši na tla 
se zgrudil. Oslabljen na telesu, pa krepek v duhu se je Anton stanovitno in neprestrašeno vojskoval, premagal vse svoj e 
sovražnike, ter klical Gospoda : „Kje si 
bil , moj Gospod? Zakaj nisi precej z 
začetka prišel mi pomagat?” In glas mu 
je odgovoril : ,aj sim bil pri' tebi sim 


bil priča tvojiga vojskovanja, in ker s t 
svojim sovrminikam takó pogumn o 
perstal te bom vselej varoval in slavno 
storil na zemlji tvoje imé" 

Na skušnjave mora vsak biti priprav'jen, in ko bi bil tudi nar pobožniši človek. ,,Kakor ognjena ped' zlató čisti in 
izeisti"., pravi sv. Janez Krizostom, ,,takó 
skušnjava zlato serce stori še svetlejši in 
draiši‘i. Noben kraj, tudi tihi pokoj s a 
mote ne zavaruje človeka pred skušnjavami. Vsak eas, tudi ob času zaupljive obhoje z Bogam , ob času naj bogoljubniših 
vaj smo skušnjavam izpostavljeni. Sovražnika imamo v sebi, in sovražnike zunej sebe. Sovražnik v nas je hudo nagnjenje, ki v nas prebiva, mesó, ki poželuje 
zoper duha, podedovana slabost in spačenost naše nature. Sovražniki zunej nas so : 
svet, ki v hudobii tiči ? — hudič, ki je 
vbijavec in lažnik od začetka od nekdajgrešnik in naš skušnjavec. Vsi ti sovražniki plevel sejejo, ko mi spimo. Pri naši 
spačeni k hudimu prenagnj eni nestano

2*
*



Vitni slabi naturi je torej čuječnost potrebna. Kako lahko se človeško serce 
prenagne k neeimernosti, prevzetnosti, na 
puhu , k jezi, sovraštvu in maševanju, k 
lakomnosti , sladnosti in krivičnosti! Kakó 
zapeljive so napčne šege in vodila, govorjenje in djanje posvetnih ljudi! „Čujt e 
in molite, da v skušnjavo ne pridite” , 
Kristus opominja . »Bodite trezni in ču j te ! 
zoperatoj te(skušnjavcu) terdni v ve r 

opominja sv. Peter. „Dobro glejte, da 
previdno hodite in da ne padete”, nam 

kliče sv. Pavei. „ .mar boljši orožje zoper satana in njegove drui:nike”, pravi 
sv. Anton, ,,je vera in pobo.no sivljenje. 
Oni se bojé o-jstrodveov, njih postov , 

njih nočnega čuvanja, njih molitve.

, njih 
krotkosti mirnosti, njih povzdige na d 
lakomnost in prazno čast, njih ponižna 

'n pred vsim njih poóoánc, vern e 
vdanosti do Rrzs u 


Anton gre globokeji_ v puŠavo in žiti 
prav osamljen. 

„Glej! deleč sim zbe4a1, in ostal v 

pua'avi.” Psalm 54, 8. 

Anton je dosihmal zmiraj po samot

nih krajih prebival, toda ne deleč od -Ko

mana, svojiga rojstnega kraja . Tedaj pa 

je sklenil, brez dvoma po Božjim navdajanji, podati se globokeji v pušavo . To 
se je zgodilo leta 285., ko je bil 35 let 
star in že 15 let kot pušavnik živel. Svoj 

sklep je razodel ljubljenimu starčku, kterimu se je iz začetka 'na poti popolnosti v 
volitev izročil , ter ga je povabil k združeni speljavi tega sklepa . Ta pa se je s 

svojo starostjo izgovarjal, tudi se mu je 

ta nenavadna i-eé čudna zdela. Anton se 
torej prav sam na pot napravi , se prepelje čez Nil, gre dalje v pušavo laz i 
po gorji ob rudečim morji, doseže verh 
iiekiga hriba in si v nekim starini zapu


šenim razpadlim gradu izvoli svoje nov o 
seliše. Ondi je živel še bolj osamljen od 

ljudi, čisto zapert ; nihče ni do njega prišel ; on sam ni nikoli ven šel ; vhod je bil 
do dobriga zadelal] . Njegova navadn a 
hrana je bila kruh in voda. Kruh so mu 
donašali njegovi prijatli dvakrat na let o 
in ga mu čez zid noter metali. Neviden 
in njih ne videč ,se je potem ž njimi po

govarjal. Tudi hudi duhovi so skušali 
ga obmajati v njegovi stanovitnosti, toda 
zastonj . Njegovi prijatli so enkrat slišali 
velik hrup, kakor ko se ljudje med sab o 

pričkajo. Ko pa skoz majhno luknjo noter pogledajo in nikogar ne vidijo, si vrni -
Aljo, da so le satanske skušnjave, se sbojé in pokličejo Antona, ki jim precej ne 
prestrašeno odgovori in pokaže, kakó gr e 
hude duhove zaničevati . To tako ojstr o 

življenje je nasledoval Anton ne le eno ali 

drugo leto, ampak dvajset let, namreč o d 
leta 285. do leta 30,5. 

Odločba od svetá ali samotno življenje ima svoje stopinje , t . j, samotnost 


'25 

utegne biti bolj ali manj ojst- kakor na m 
zgodovina samotarstva v izbodnji in zahodnji deželi v mnogih izgledih kaže . 

Od svojiga pričetka ie se je samotarstvo v dve versti razdelilo — v samostance in pušavnike. Samostanci se imenujejo vsi samotarci ali menihi, kteri n e 
osamljeni , ampak v družbi pod duhovnim 
prednikom in po gotovim vodilu, torej v 
pokoršini živé. Pušavniki pa so tisti samotarci kteri čisto odločeni in oddaljeni 
od mest in vasi, v samotah in pustinja h 
prav kot samotniki ali pušavniki sami zase živé. Obdvojni samotarci se ravnaj o 
po splošnim keršanskeni poklicu : Moli in 
delaj! Obdvojni imajo ravno tisti namen : 
s spolnovanjem zapoved in evangeljski h 
svétov doseči vikši stopinjo keršanske popolnosti, Gospodu prosto in popolnoma , 
brez o‘ére in nevarn-osti služiti in potem 
toliko gotovši zveličani biti . 

Življenje obdvojne verste je Bog u 
dopadljivo in od Cerkve poterjeno. „Ako 
siviš smrdi v pušavi”, pravi sv. Jefrem 
»nasledovaj ojstro in krepostno áivljenje 


popolnih pušavnikov. Ako pa iv(š 
redovni dražbi, ne smeš vodil društve

niga ivljenja zaničevati. To obdvojno 
>'ivljenje je Bogu dopadi, ivo., aro se le 
vse v pravim redu in s čisto vestjo rav

náa. Med pušavniki jih je bilo nekdaj 
veliko, ki so brez praviga stanovališa po 

gorah v duplinah, votlinah ali pečinah kiveli ; goré v Siril med Nizibo in Edes o 
so bile vse naséljene s tacimi pušavniki . 
V Egiptu so bili že ob času svetlo Antona taki osamljenci , in on sam je v te m 
dal izgled, ker je dvajset let kot pušavnik 
v tacem ojstrem zaporu Živel . 


s ra)z8tava) 

Sveti Aiiton, pridigar v pušayi . 

„Kteri jih bodo veliko v pravičnosti podneili , se bodo svetili kakor zvezde na vse 
večne čase.” Danijel 12, 3 . 

Ako nas naše nagnjenje k tih mu 
prikriti= življenju v samoto žene in ako 
to nagnjenje iz prave Ijube~ni, v Božjo 

čast, ljúdern v blagor zateremo in v dar 
prinesemo, to - pred Bogom več veljá, ko t 
nar vikši premišljevanje in zanikovanje . 
Ja, potrebna delavnost) s ktero se premi... 
šljevavno življenje preterga, ima toliko 
ve& zasluženje, ko‘likor bolj se pri tem 
kdo samega sebe zatajuje. Tako je bilo 
pri svetim Antonu pušavniku. Slóvez njegoviga svetiga življenja je vlekel velik o 
veliko ljudi k njemu v pušavo, ki so pod — 
lika, svéta in tolažbe pri njem iskali. 
Mnogo jih je želelo njegovo življenje po — 
snemati ., in njegovi prijatli so mu žugali 
da bodo vhod s silo prederli ttko JIM 


ga ne odpre. V teh okoljsinah je spoznal 
da silnim prošnjam mora odjenjati. Zapustil je torej svojo pečino, šel je s hrib a 
in je ustanovil svoj pervi samostan (klo

šter) v gornjim Egiptu — samostan ob 
reki. 
Prijatli njegovi in vsi, ki so k njem u 

prišli, ga vpervič spet ugledavši se niso 
mcigli načuditi njegovi evers-Costi. Najdli 
ga niso veliko spremenjeniga ne po letih , 
ne po ojstrim življenji, ne po odvajeni 
obhoji z ljudmi. Njegovo obnašanje j e 
bilo neprisiljeno, veselo in prijazno. V njegovem obličji je bila velika, prečudna Uti

beznjivost. Ker njegova duša ni bila od 
nobene strasti skaljena, je bila tudi vs a 
njegova vnanjšina jasna in prijetna. Nad 
njim se je spolnilo, kakor je pisano : „V eselo serce obraz raz vedruje”. 

Pregov. 15, I 3. Zavolj svojiga jasnig a 

duha ni bil nikoli emeren in zavolj svoj e 
vesele duše nikoli žalosten. Kar se je od 
njega slišalo, je bilo tolažilo, modro sve

tovanje, hvala Božja. Ta mož, ki je tedaj 35 let kot pušavnik živel in tak$ ma


lokdaj spregovoril, je imel zdaj pridiga r 
biti v pušavi, in je bil z nar boljšim pridam. Njegova modrost, njegova krotkos t 
njegov ugled in čudeži, ki jih je Božj a 
moč nad bolniki, obsedenimi in o posebni h 
priložnostih po njem delala, in čez vse 
blagodar,Boiji, čigar orodje je bil, vs e 
to je zmiraj več poslušavcov k njemu vabilo , zmed kterih se mu jih je veliko ko t 
učencov pridružilo, kteri so se po njegovim zgledu vsemu odpovedali, ter v molitvi in premišljevanji, v delu, zatajevanj i 
in hvali Božji svoje dni preživeli. 

Spozná se iz še cvetečiga obličja 5 
let stariga pušavnika Antona in iz njegove dobrovoljne, prijazne obnaše po dvajsetletni odločbi od sveta, da je bilo njegovo serce zaperto vsi otožnosti. Prav 
velikrat se je samotarcam in p4'avnikam 
samostane= sploh očitalo : Tako -Svljenje 
napravlja le tanine, otožne, žalostne ljudi. 
Zgodovina samotarcov in pušavnikov zoper govori teinu očitanju, ker nam poka U 
da se ravno pri pušavnikih in ojstrih 


dovnikih najde prava serčna veselnos t 
nar ljubeznjivši dušna jasnost. Tudi spriéevanje vsih svetih služabnikov Božjih v 
samoti in v nar ojstrejših duhovnih redovik nasprotuje omenjenimu očitanju ; ker 
vsi ti so vodili iz skušnje, kar pravi Psalmist: „Okusite in poglejte, kakó sladak 
je Gospod. Blagor človeku, kteri vanj 
zaupa”. Res ga ni pravila brez izjéme . 
Tudi v samostanski osamljenosti, tudi v 
prikritosti, samotne, tihe izbice so lahko 
nemirni , nezadovoljni, otožni ljudje, kteri, 
ako ne drugim, so vender sami sebi v 
težavo. To pa se mora ljudem in njih 
slabostim, ne pa `redovnimu življenju pripisovati , v ktero so -se — morebiti brez 
poklica — podali . jubeznjiva prijaznos t 
in jasnost je vedna družica čednosti, i n 
nobeno dušno stanje metu tega ni bolj primerjeno samšimu, ker se `njegovo življenj e 
z nasprotnim žalostnim, &nemim, hudovoljnim seream elo nič ne spovzame in ne 
obstane. "Ako si prizadevamo., pobo'no in 
pravično siveti" ., pravi sveti Janez Krizo 
stolu, "nas nobena red ne bo mógla vzaliti" . 


Anton med svojimi učenci. 

„Skerbno si prizadevaj, se skazati Bogu doskuaeniga delavca, kterimu se ni treb a 
sramovati, kteri prav oznanuje besedo resnice.” II. Tim. 2, 15. 

Sveti. Atanazi, prijate] svetiga Antona, ki je o tem času v vsakdanji obhoj i 

njim živel, nam je zapisal nektere' njegovih opominov, ki jih je kdaj med Svojilni učenci govoril. Ko se je nekigá dne 
več vnanjih bratov okoli svetnika zbralo 
in ga prosilo, naj bi jim dal obširniši nau k 
za bogoljubno življenje , jim reče Anton : 

,Ljubi moji otroci! 2Var boljši in nar 
popolnih' napeljevanje k bogoljubnim 

ljenju najdete v Boji besedi., in vse 
skušnje , ki sim jih nabral stojim dolgim ivljenji, niso nió druiga, kot ponavljanje in poterjen,je tega, kar ondi 
zapisano najdete. Jez tam torej nič 

druziga ne morem povedati, kakor kar 
nam Bog sam v svoji sveti besedi za vo 


dilo odkazuje". Potem jim po

polnost, po kteri naj si vedno prizadevajo 

kot namen življenja, in pa veličastno plačilo v nebesih stavi pred oči. To prepri

čanje, jim pravi, jih mora čedalje bolj 

vneti k Božji službi, pa jih tudi vedno v 
ponižnosti ohraniti s premislikam ,, da je 
vse, kar moremo storiti, tako malo, clo 

nič v primeri s tem, kar je Bog svojim 

otrokom pripravil. ,,Ali ne bo naše plačilo zveliéanje,,. ki bo terpelo od vekomej 
do vekomej? jim reče na dalje . ,,Saj ne 
bomo podedovali te zemlje, ampak nebe

sa; odlo,i14 slekli bomo to trohljivo teló 

in prejeli za to potem neumerljivo in 
častitljivo. Zatorej, moji otroci ! ne 
utrudite in ne naveliéajte se ; spomnite 
se, da vse zatajevanje in, terpljenje se 
danjiga dam ni vredno časti , ktera i ma 
tam nad nami biti razodeta. Spomnite 
8e, de smo 'slu vabniki Gospodovi., prav 
ojstro zavezani, njemu pokorni biti, ki 

je naš stvarnik in naš prihodnji sodnik , 

ki nas bo ojstro po tem sodil, kakšni 

preda, pridemo bodi si dobro ali hudo . 


Ta nesel -naj nas priganja k nepreneh 

ljivi gorečnosti v posveeevanji in strahu 

Bozjim". Anton je brate opominjal, vsak 
dan taki živeti, kakor bi bil vsaki njih 
smertni dan, ker je venil er le negotove 
da bi tudi res biti ne mógel . »Ako vsak 

dan taki začnemo in sklenemo", jim pravi 
»se ne bolno le velikih grehov in hudobz:j 
ampak tudi majhnih zmot posvetnig a 
veselja obvarovali" . 

Takrat pridigar pravo zadéne, k o 
umé besedo resnice taki vmeriti, da vsa k 
nj egovih poslušavcov to prepričanje seboj 
domu vzame, da to, kar je slišal , je bilo 

kot nalaš za njega rečeno . Taka je bila 
pri poslušavcih svetiga Antona . Njegove 
besede so donašale veliko 

sadil ; so vnemale goreče veselje za pobožnost, in so v 
mnogih obudile ljubezen do sainotniga življenja, ktero je po njem dan na dan ve č 
prijatlov in Ijubiveov dobivalo . »Kteri s 
svojim ivljen jem uči", pravi sveti Jefrem, 
',tisti je narboljái pridigar". In gotovo . 

Besede namreč ginejo ugledi pa za se 


34 

boj potegnejo in vlečejo k posnemanju, in 
nar hitreji k prepričanju pripravijo da to 
tudi sam more storiti kar vidi druge storiti. Ali niso narlepši čednosti ravno po 
ugledu in posnemanju se začenjale, nadaljevale in doverševale? „Sveta h Kri

stusu ne spreobrača ne učenost, ne modrost, ne zgovornost”, je sveti Francišk 

svojim učenemu dopovedoval ; „to more %go

toviti le sveto sivljen,je in, spolnovanje 
Bos'jih zapoved. Kdor vednost nad stetost postavlja, tistemu ne bo vedlo. In 
Kdor iše hvale ljudi, sluisi lai.Narboljbárci so tisti, ki na skrivnem nivé 

toliko pridniši molijo in premia'ljujejo. 
Njih duše bodo nekdaj angeli k Bogu 
pripeljali ., in Gospod jim bo potem pokazal., koliko duš so s svojimi molitvami 
in solzami in s svojim zgledam pridobili. 
Tedaj se bodo priblbi'ali in, nesli svoje 
snope, ter radovaje šli v veselje Gospodovo”. 


Anton gre v Aleksaud i jo, preganjanke 

kristjana v polnoč . 

„Bratovska Uubezen ostani med vami . 
Spomnite se jetnikov, kakor da bi bili sojetniki; in terpeeih, ker se tudi sami v telesu znajdete.” Rebr. 13, l. 3 . 

Med tem, ko je Anton v egiptovski 
pušavi za svojo in druge duše skerbel, s 

svojim in svojih ueeneov posvečevanje m 
opraviti imel, je bila Cerkev Jezusova Kristusova hudo nadlegovana pod cesarje m 
Maksiminam, ki je na Jutrovim okoli let a 

31.1. kristjane spet preganjati jel. V Aleksandrii je bilo v tem preganjanji velik o 
svetih mueencov (marternikov) . Ko je sveti pušavnik slišal, v kolikih nevarnosti h 
se kristjani v Aleksandrii znajdejo, ga j e 
sveto hrepenenje tje gnalo, svoje preganjane brate tolažit, krepčat, vero, upanje , 
ljubezen v njih ohranit in redit, in svoj o 
lastilo vero, svoje upanje , svojo ljubezen 

po zgledu svetih spoznovaveov in mučen 


cov še bolj vžgat, tudi, ako bi Bogu do-
padlo, ž njimi Sinu Boijiga v železji, ter

pinčenju in smerti očitno spoznat . Svojim 
učenem ki jih je na to pot hotel sab o 
vzeti, je Anton rekel podbudljive besede : 

"Pojdimo na eagtitljivo vojsko svojih bratov, da jo . njimi prestanemo, ako sm o 
v to poklicani, ali da bomo vsaj gledavci in pride njih zmage". Navdušenih z 

enako gorečnostjo jih je mnogo šlo z Antonam v Aleksandrijo, ki so ž njim delali 
svete dela keršanske ljubezni, obiskoval i 
svete spoznovavce, z vsip krajev v mestne ječe ali pa v bližnje rudnike k težki m 
delam gnane, so spremljevali mučence v 
smert peljane, ter jih spodbadali k neomahljivi stanovitnosti v spoznanji svete 
vere. Taki je Anton s svojimi pušavnik i 
preganjanim kristjanam skazoval vso m o 

goeo ljubezen in v Aleksandrii ostal, dokler je terpelo to preganjanje. Drugo le-
o, ko je to nehalo, se je z novo- vnem o 

spokornosti, ki jo je častitljivo vojskovanje svetih ivarternikov v njem obudilo 

povernil nazaj v svojo ljubo pušavo. 


Noben stan se ne zapre dobrotljiv i 
mu djanju in spolnovanju svetih dolžnos t 
in uar manj stan samotarcov in pušavnikov . Koliko dobriga je vse čase zgotovila delavna in sicer v svetih premišljevanjih in sklepih delavna samotnost! In vender marljiva Marta rada godernjá nad tiho sedečo Marijo. Veliko psovanja, laži 
in obrekovanja seje zoper samotarce (me 
nihe) vzdignilo, neprenehama ponavljal o 
in naposled verjelo. „Res da laŽnjivo p ero pisavcov je pisalo laži”, praviprerok 
Jeremija S, S. Ako pa kdo koga oblaže 
ako se laž v toliko ustih in peresih najde, 
čedalje bolj splošna postane, se potem z a 
res ima, raste in prihaja zmiraj močnejši 
in prederzniši s pomočjo tistih služnih duhov, ki so v sto in sto raznih podoba h 
vedno pripravljeni v vojsko podati se zóper Cerkev in njene bogoljubne naprave. 

Zastonj svet redovnikom in pušav

nikam očituje, da je njih življenje za človeštvo brez prida. Vsak tak vgovor je 
overžen z opombo : da ravno redovniki i n 
pušavniki stojé s svetam v tisti razmeri ` v 

Sir. Anton. 


vzajemni delavnosti, ktere nar b o 

potrebuje. S svojimi opravili, ojstrim za

tajevanjem, čistim življenjem, s svojim i 
dobrimi deli in zgledi se tihi pa živi pridigi enako vpirajo zoper čedalje hujši posvetnost gizdavost, lakomnost, oblasti> 
vost. Njih vsakdanje hvalno petje Bogu 
vsemogočnimu darovano, njih molitve z a 
vladarja, za domovino, za vse ljudi, z a 
srečo in blagor dežel in narodov ; njih 
vsikdarne zlasti ob času nadloge, lakote i n 
bolezni vedno odperte, za terpeče človeštvo tolaživne dobrotne naprave ; njih trud 

n delovanje v vinogradu Gospodovim i n 
pri izreji in poduki' mladine — je mar vs e 
to in toliko druziga brez prida? »O mi 
nesredni, oko bi njih samotarcov — 
ne bilo!" je rekel sveti Karol Boromej. 
»Koliko šib Bos'jih oni s svojimi molitvami od nas odvernejo ! Ali je bil .Mojzes mar nepotrebin, ker se niz ljudstvom vred vojskoval, temue molil ko s o 
se drugi vojskovali?‘' 


QG‘VOt nit 

Anton se poverne v pušavo in je neutruden v skazovanji duhovnih in telesni h 
del usmiljenja. 

„Revno sicer kivimo , pa veliko dobri

ga bolno -imeli, ako se bomo Boga bali, in 
se vsega greha ogibali, in dobro delali.” 
Tob. 23 . 

Anton se je v Aleksandrii pri spolnovanji tolikih del ljubezni tudi velikim 
nevarnostim izpostavil . Pa nihče si ni 
upal polotiti se tako častitljivega' in pri 
vsern ljudstvu takó ljubljen-1'ga moža i n 
zato ni dosegel rnueeniškega venca, ke r 
bilo mu je še dalje živeti , mučence drug e 
verste urejati in voditi k popolnosti . Sveti Atanazi piše od njega : „Bog ga je v 
naš in veliko druzih prid hotel ohranit 

da bi še veeimu številu učeneov duha 
pokore vdihnil in jih v pravidnosti voda”. 
Res se je Anton po svoji vernitvi vedn o 
v svojini samostanu prikrival in nikogar n i 
hotel k sebi pustiti. vender jih je veliko 

3* 


prihajalo, ga nadlegovalo, ter zahtévalo in 

najdi(' njegovo pomoč včasih prav čudovito. Takó pride nekdaj stotnik Martinijan pred njegovo izbico; dolgo terka, in 
mu priporočuje svojo hčer, ki je bila o d 
hudiga duha obsédena. Naposled se An 
ton oglasi : „Kaj me motii' v mojim pokoju? Jez sim človek kot ti. Ako imaš 
vero, Mia Boga, in bo tvojo prošnjo 
uslišal”. Martinijan stori po njegovi m 
svetu, in ko pride domú, je hči zdrava. 
Bogu je dopadlo, svojiga zvestiga služab

nika z mnogimi čudeži, ki jih je po njem 
delal, pred svetam poveličati. Ako je p a 
Bogu dopadlo, njegove prošnje ne usliša' se je ves v Božjo voljo vdal, in tud i 
druge živo opominjal, ravno tako storiti . 
Dostikrat jih je poslal k drugim pušavnikam, da bi oni s svojimi molitvami zado--
bili , kar se je pjegovim odreklo . „Jez sim 

po zasluenji deleč za njimi je ponižno 
rekel, " in čudno se mi zdi, da k meni 
hodijo, ko bi se vender lahko do unih 
obernili". Ko so bolni iz Sirije v Egipt 

pridi, pomoči ga prosit, je reke 


mu se takó deleč sem trudite ubadate? Ali nimate domá mojiga sina (učen

ca) Hilariiona? " 

Srečni tisti, kteri molitev ljubijo . Oni 
hodijo po stopinjah svetnikov, oni so v 
številu izvoljenih . „Svetniki so ljubili samoto”, pravi sveti Janez Damaséan, „l i du-
ha molitve redi, kot mati svoje otroke”. 

Molitev nagnjenja serca očišuje, dušo 
posvečuje, jo zaljša z nebeško lepoto in 
s prežlahtnimi dami milosti obdaruje , ter 
ji podeluje tisto modrost, ki je neskončno 
veličastniši kot vsa posvetna modrija. Visoke čednosti, ki se nad vsemi svetnik i 
svetijo, tiste častitljive zmage nad vsem i 
strastmi, tisti neizrekljivi dušni pokoj v 
mnogoterih težavah — vse to je bilo sad 
verne in ponižne molitve. „Molitev p oni ž n i g a elo v e k a”, pravi modri Sirah 
35,21. 9 ,,oblake predere, in se ne uto 
laži, dokler se tje ne približa, in ne 
odstopi, dokler je Narviši ne pogleda'''. Zató je tudi Jezus tolikrat od molitv e 
govoril takó priserčno k pravi stanovitni 


molitvi opominjal, sam takó , goreče molil, j 
clo cele noči v molitvi prečili . Zató je tud i 
sveto pismo polno opominovanja in napeljevanja k molitvi, polno narlepših zgledo v 
krepkih molitev, polno gotovih spričevanj 
uslišanih molitev ; ravno takó tudi pisma svetih očakov in cerkvenih učenikov. Ako beremo življenje svetnikov, ako premišljujem o 
zaklade milosti in ljubezni Božje, s kterim i 
so bili -takó obilno obdarovani, in potlej 
vprašamo : kakó so to dosegli? najdem o 
odgovor v besedah Kristusovih (Mat, 7, 7.) . 
',Prosite, in se vam bo dalo ; išite, i n 
bote našli ; terkajte, in se vam bo odperlost. Ta nasledek, ta sad molitve je gotov, je nepogrešljiv, ker to je Božja obljuba . 
Resnično je pa tudi, kar sveti Janez piše 
( .3,2 .22.) : ,,Preljubi! ako nam naš e 
serce nič ne očita, imamo zaupanj e 
k Bogu, in kar koli prosilno, bom o 
od njega prejeli ; ker njegove zapovedi spolnujemo in delamo to, ka r 
njemu dopade 


Saniostaiii svetiga Antona v egiptovsk i 

.

pušavi

" Veste, kakó smo vsakteriga vas kakor oče svoje otroke prosili, opominjali in 
spodbadali, da 4ivite, kakor se spodobi pre d 
Bogam, kteri vas je poklical v svoje kraljestvo in veličastvo." I. Tes. 2, 11. 12. 

Atevilo samotarcov v pušavi, v kteri 
je sveti Anton ž njimi prebival, se je ne— 
znano narašalo. Nekteri so živeli v osamljenih izbicah, drugi v družbah, so se 
napravile. Anton je od časa do časa svoje učence obiskoval, se ž njimi pogovar

jal, in s svojimi uki in zgledi njih vnemo 
še bolj oživi!. Takó so vstale pobožn e 
društva ali samostani, kterim vsim je ljub

ljeni stari očak Anton bil vodja in oglednik. 

Ti samostani so bili v okolici mest 
[emfe, Arzinoje, Babilona in Afrodite , 
in so bili obilno naseljeni. Rufin ; ki je 
same]e in samostane v Egiptu obiskal, pi 


še od svetiga Serapijona, opata Arzinojskiga, in od bližnjih ~O, da je bil prednik 6 tavžent meniham ali samotaream. 

Sveti Atanazi, ki je ob času svojiga pre

ganjanja velikrat in dolgo v egiptovsk i 
pušavi bival in ondotne samije in samo 

stane seasama vse obiskal, prav z občudovanjem od njih govori. „Ondi”, pravi 
',so samostani kot tempeUni napolnjeni 
ljudmi, kterih ; ivljenje je vedno prepevanje psalmov, neprenehano branje, euvanje, molitev in post ; kteri vse svoje 
upanje stavijo le v prihodnje dobrote ; 

ktcri so z vezmi prečudne ljubezni me d 
sabo zedinjeni, ki delajo bolj za ubo 
ge in nadlozne kot za svojo lastno p o 
trebáino. Ondi se vidi nekaka nezmern a 
od svetá popolnama loeena duela, kje r 
so srečni pr.ebivavci, ki nobene drug e 
skerbi ne poznajo, kot v pravičnosti in 
bogoslunosti kiveti". Vse te sanje in 
vsi ,ti samostani so bili pod vodstvam svetiga Antqna opata in akoravno je vsako 
društvo svojiga lastniga prednika Imelo, j e 
vender, tudi ko se je dalje v pušavo 


umaknil, nad vsemi njih vikšl vodja ali 
oglednik ostal . 

Kdor hoče rodovniški ali meniški sta n 
prav razumeti in pravo podobo samostano v 
imeti, naj novejši bukve na stran dene in 
starejši odpre, namreč nekdanjih sveti h 
cerkvenih očetov in učenikov . Oni niso 
le zveste in pravične priče ustniga izročila, ampak tudi verjetne, resnične, neo

veriljive priče meniškega stan i; ker cerkveni očetje so nar čistejši in nar pravniš i 
razumek in spregled imeli od tega stanú . 
Da se bistvo redovniškega stanú prav um é 
in spozná, je potrebno obširno, v bistv o 
ali dno keršanstva segajoče znanje, serčna pobožnost , nepopačeno, čisto življenje. 
To pa se najde zlasti pri nar častitljivši h 
učenikih, Atanaziju, Baziliju, Krizostomu 
Hieronimu Avguštinu in toliko druzih . 
Oni ne morejo prehvaliti redoVniškiga stanu in sklepa tistih, ki se vsimu pečanj u 
s svetal» radovoljno odpovejo, da bi bolj 
v miru Bogu služili in samo za edino p o 

trebno skerbeli. 


Na veliki razgled samotarstva ali re

dovništva je kazal Zveličar z besedam i 
(Mat. 19, 21.): „Ako hočeš popolnama 
biti, idi, prodaj kar imaš, in daj ubogim,, in boš zaklad imel v nebesih ; 
ter pridi in hodi za menoj” . In sveti 
Pavel pravi(l. Kor. , 32. 34.): „K d o r je 
brez žene, skerbi za to, kar je Gospodoviga, kako bi Bogu dopadel . 

In devica misli, kar jeGospodoviga, d a 
bi bila sveta na telesu in na duhu . ” 
Taki možje, ki so imeli dosti duhov 

ne moči, dospeti vikši stopinjo popolnost i 
vsemu se odpovedati zavolj Božjiga kraljestva, in za Jezus= hoditi, so bili aposteljni in njih nasledniki ; oni so stali na 
narvišji stopinji bogoljubniga življenja, ker 
nad njimi se je razodevala cela in narvikši moč evangelija. Po spričevanji zgodovine so pa hotli tudi drugi dospeti to stopinjo popolnosti, in ti so sveti pušavniki 
in samotarci, redovniki in redovnice (meni 
hi in nune), v kterih se je ravno takó narlepš i 
cvetka, nar čistejši in narvikši moč evangeljska v življenji pokazala . 

-4~3— 


Eet*ta t V


Antonova gora, ali sa'nua sve a Anton a 
na gori Koci''' . 

„Pojdi noter v pečino, in skrU se v eja— 
Ini pod zemUo.” Izaija 2 , 

Anton, kterimu se njegova pušava n i 

več dosti samotna zdela, je sklenil, ta kraj 
zapustiti in se še globokeji v pušavo de 
žele gornje-tebajške skriti, da bi ondi š e 
bolj oddaljen od obhoje z ljudmi tako rekoč čisto samo z Bogam mogel živeti . 

Potem ko je svoje učence Bogu iz 
roča in se s kruham za popotnjo previdil , 
se podá na breg reke Nil in čaka priložnosti, da bi se prepeljal. Ondi zasliši glas 

od zgorej : „Anton, kam greš? Taj misliš ? Prav neprestrašeno Anton odgovori : 
toliko ljudeh nimam pokoja ; take 
redi od mene zahtevajo, ki presegajo mo 

jo moé”. Tedaj mu je bilo ukazano, ne v 
deželo gornje-tebajško, ampak naprej še 
globokeji se podati v pušavo. Nekaj arabskih kupcov, ki so proti *Mirovim popo


tavali, ga je vzelo seboj in čez tri dni 

ki jih je menda n-

a velbljudu prebil., je 
prišel do prav visoke gore, kjer si je 

imel po volji Božje previdnosti za posledčas svojiga življenja stanovališe napraviti. Temu hribu, le en dan hodá od 

rudečiga morja oddaljenemu, se je rekl o 
Kochu, pa je bil potlej po svojim prebivavcu „Antonova gora” imenovan . Za svoje stanovanje si je izvolil majhno célic o 

(izbico) v pečini, kjer so nekdaj kamnje lomili. Na špiku ali verhu omenjene 
gore , kamor se je le z veliko težavo 
po ozki stopničasti stezi prilesti moglo , 
ste bile še dve drugi, si prav enaki s '

ianieici v skalo vsekani. V eno tistih se je 
svetnik včasih umaknil, zlasti ko se je nje

govo ondotno skrito prebivališe spet najdl o 
in so mu ljudje jeli silo delati. 

Anton si je za poslednje leta svojiga 
življenja izvolil še veliko ojstrejši samoto . 
Umaknil se je na visoko in stermo gor o 

Kocini, da bi še bolj ločen od vse družb e 
človeške se toliko prostejši mogel povzdig 


niti do blágorne obhoje z Bogom z molit

vijo in s premišljevanjem večnih resnic. Jezus sam se je zmed množic poslušavco v 
po opravilih dneva na noč rad umaknil n a 

samotno goro in se v molitvi pogovarjal s 

svojim nebeškim (Metam. Po pripovedovanji svetih evangelistov si je dostikra t 
kako goro izvolil za kraj svoje molitve, i n 
lahko razwnémo, da ga je tudi v tem modrost Božja vodila . V tihi gorski samot i 
in oddaljen od vsiga šuma in hruma ljud i 
se je po željah serca lahko zamaknil v 
mirno tiho premišljevanje. Bi se mar ta 

izgled Zveličarjev posnemati ne smel ? 
Zgodovina nam daje obilno zgledov pobožnih menihov in pušavnikov, kteri so gorske 
samote poiskali in izvolili pri vstanovitv i 
samlj in samostanov. Gotovo jih je pri tej 

izvolitvi vodila vikši modrost. Kaže se v 

tem misel močnejši povzdige k Stvarniku 

ter živejši pobožnosti in dušniga hrepenenja do tega, kar je zgorej. In res pri 

ugledu častitljivih tempeljnov in hiš Božjih na gorah ta misel in čut človeka prevzame. Ondi kjer se človeški duh nemoten 


k Narvikšimu povzdiguje in ž njim zaup

ljivo pogovarja, se čuti od vikši moči gi 
njeniga, razsvetljeniga in okrepeaniga, p o 
Božjih potih hoditi in popolnoma biti po 
čisti ljubezni in veseli vdaji v njegov o 
presveto voljo. Tak je življenje samotarca ali pušavnika življenje vikši verst e 
ki ni na to zemljo in njene -minljive dobrote navezano, ampak božjimu življenj u 
enako vse posvetno zaničuje. Anton j e 
večkrat rekel : „Takrat se noč duš e 
nar lepai pokae., kadar po; elenje telesa 
odstopi”. To pa se nar gotovši zgodi v 

ojstri samotnosti, ker v nji ima človek mal o 
potreb in tudi manj skušnjav in torej 

lagljej dober ostane . 


Antona v njegovi samii najdejo in ob 
iskovati zapnejo. 

_

„Velik dobiček pa je pobo'Z' nos' z 
dovoUnosUo. Nič namreč nismo prinesli na 
ta svet ; gotovo je, da tndi nič ne moremo 

odnesti. Ako pa imamo ire in obleko, bo-
dime s tem zadovoUni.” I. Tim. 6, 6 — 8. 

Gora Kocini, kakor jo sveti Hieronim 
popiše, je kamnata gora, spod ktere studenci izvirajo , ki jih nekaj pesek popije , 

nekaj pa se jih v potok naraste , čiga r 
obrezje od palmovih dreves obsenčeno tist i 
kraj prijetin dela . ,Na tem mestu je sklenil Anton ostati. Cii vil se je od sadu palmovih dreves ob potoki, in od kruha, k i 
so ga mu A..rabljani dajali ondi mcmo gredoči. Tudi njegovi učenci, ko so njegovo' 
prebivališe izpazili , so ga od časa do čas a 
s kruh= previdni . Toda z malim zadovoljni pušavnik je hotel svojim prijatlam 
tudi, ta trud prevzdigniti. Torej jih je prosil pošljejo lopato sekiro in malo 


žita. Žito je vsejal ob vlažnem kraji po 
toka ; in takó si je svoj kruh sam prideloval in pripravljal. velikim veseljem se 
je zdaj vidil v stanu, da mu ni treba ni 
komur nadlege delati. Le pozneji , ko j e 

že stanji bil, je dovolil svojim uéencam, da 

so mu vsak mesec malo sočivja in olja pri 
nesli. Da bi gosti s čim poživil, ki so ga 
tudi tukaj jeli obiskovati, je ravnal da j e 
še nekaj sočivja pridelal ; tudi je pri svoji 
skalniei ali skalnati stanici terco zasadil in 
nekaj druzih dreves . Tudi gumniše si j 
pripravil in vodnjak izkopal, da mu na ver 
tu ni móee manjkalo . 

Več novih ueencov, ko so tiho stano m 
vališe svetnikovo izpazili in najdli, je želelo tudi blizo svojega ljubljeniga očeta 
prebivati. Vender pri vsih svojih venci h 
željah niso mogli od njega dovoljenja dobiti, da bi se na njegovi gori vselili . Z 
njegovim dopúšenjem in odkazanjem so torej samostan Pispir na bregu reke Nil v 
tebajškem okraju zidali , kakih 12 ur od 
gore svetnikove. To društvo se je sčasama jako narasti» in po smerti svetiga o 


čaka je ondi skor pet tavŽent samotarco v 
živelo. Tudi na Orl svetiga Antona se 
je zbralo pozneji veliko samotarcov ki s o 
v jamah ali votlinah prebivali. 

Velikost, serčnost in moe duše o d 
vsiga posvetniga ločene se v narlepši svet — 
lobi pokaže pri svetim Antonu v njegov i 
skalnici. Kolikšna zmernost, kolikšna zadovoljnost z nar potrebnišim živežem! Ta 
ka zadovoljnost se le pri tistih najde , k i 

ljubijo od Jezusa nasvetvano radovoljn o 
uboštvo. To uboštvo je čudovite nasledke 
imelo ; - ono je k izpeljavi vsih vencih dlanj 
ki nam' jih apostoljska in cerkvena zgodo— . 
vina dopoveduje, nar več pripomoglo. Brez 
njega bi ne bili pervi verniki cene svojiga 
premoženja pred aposteijue donašali . Brez 
njega bi verniki hebrejskega rodu ne bil i 

zgube svojiga imetja z veseljem terpeli . 

Brez njega bi mučenci iz vsih narodov n e 
bili mogli biti dosti stanovitni, starše-, brate , 
sestre, zakonske družeje in otroke , čast 
in veljavo, blago in premoženje, dom, tel o 
in življenje zavolj Boga dati in pustiti. 


Brez njega bi aposteljni in njih naslednik i 
samotarci v samostanih, pušavniki v pustinjah ne bili zamogli vsakoverstne z 
jevanja takó dolgo prenašati . "Uboštvo", 
pravi sveta Terezija , ,, je tolikšno dobro , 
da vse dobrote sveta v sebi ima ; ja še 
povzamem, vse dobrote sveta v sebi ima 

ker svét zaničevati je nad svetam 
gospodovati Cast in bogastvo ste sko 
vedno edinjeni. Kdor je časti lakomen 
pae ne more bogastva sovrcaiti; in kdor 
bogastvo zaniéu je, se malo zmeni za dr:1st" . 
„Koliko svetnikov”, pravi sv. Frančišk Salezijan, ,,je iz 1,jubezni do Boga čisto rev 
MA postalo za ta čas, da bi toliko bolj 
obogateli za vednost! Pa tega vsi ne 
urne o. To radovoljno uboštvo je -evangel.jski svét, ki ni dan za navadne duše; 
ker to je junaška krepóst 


TO) 8t St 

Anton obiskuje samostane v 'Mavi. 

„Vee'jiga veselja nimam, kakor to, da 
da moji otroci po resnici kivé.” III. 
Jan. l, 4. 

Kakor koli velike Želje je imel sv . An— 
ton, v popolni prikritosti živeti, vender silni m 
prošnjam, svoje samostane obiskati, ni mogel zoperstati. Na zadnje se je dal pre-, 

govoriti, s svoje gore prilesti in še en— 
krat obiskati svoje brate. 
Z živim priser,enim veseljem so ga 

povsod sprejemali, in njegovi pogovori s o 

z novo vnemo za rast v čednosti in bogo

ljubnosti navdajali njegove učence. Tudi 

on je imel veliko veselje, ko je vidil njih 
resnobno in neutru.deno gorečnost v pri— 
zadevanji za svetost. Kar je njegovo veselje povikšalo, je bila okoljšina,, da je o 
tem popotvanji svojo'sestro spet vidil, ki 
je kot prednica duhovniga društva velik o 
Bogu posvečenih devic s svojim zgleda m 
in pobožnim samostanskim življenjem v o 

dila in budila. 
4 


Potem ko je te želje ljubezni do bliž. 
njiga spolnil, se je verna nazaj na svoj o 
goro. Kolikor dalj je pa ondi bil, tolik o 
bolj so ljudje od vsih strani k njemu vreli , 
ga vidit, ga slišat, za svét ga prašat, svoj 

telesni ali dušni prid mu priporočat ; v 
kratkim : v kakoršni koli potrebi se je kdo 
znajdel, se je k molitvi svetnikovi zatekel 
in Bogu je dopadlo, svojiga zvestiga služabnika z mnogimi čudeži poveličati . 

Pri vsih teh gnadah in spredki h 
svetimu možu taki obilno podeljenih, j e 
vender vseskozi ves ponižen ostal, in, naj 
je bil uslišan ali pa ne, vedno enako pokojin in. zadovoljin . Povsod in vselej je 
bil dobre volje ; njegov dušni pokoj , mir 
in veselje v svetim Duhu je sijalo iz nje

goviga obličja, in ga je dalo zmed vsi h 
precej spoznati, ako tudi ga kdo še nikol i 
ni bil vidil. Kdor ga je vidil , se je od 
njega lahko :učil ; že njegova vprienost 
in vse njegovo vnanje prikazanje je bilo 
keršansko učenje in pridigovanje ter živ a 
v serce segajoča beseda . 


Pobožne samotarce pušavnike s o 

vse čase častili , in take častite možé so 

ljudje iz vsih stanov v nar imenitniših za

devah za svét prašali, jih blagoslova, pri

prošnje, tolažbe v nezgodah prosili. Tehtna 

beseda iz ust takó češenih mož, podpira — 
na z navtisam njih eeliga življenja in vseg a 
njih vnanjiga prikazanja, o pravim času 
govorjena, je po navadi več zdala, kot bi 
bili dolgi ponavljani govori drugih ljudi v 
drugih okoljšinah zlati v stanu. Pravo čisto 
spoštovanje se doseže le s stanovitno povzdigo nad vse zemeljske reéi, z duhovnim 
življenjem v Bogu , s krotenjem in zatajevanjem samiga sebe, s spokorjenjem in z zaniéevanjem vsega tega, kar posvetni ljudje 
v čislu imajo. Takó je Sin Božji med ljudmi živel, takó njegovi učenci in aposteljni 
takó sveti možje in svete ženske, po kterih se je keršanstvo med vsemi narodi tolikanj povzdignilo in razširilo. Takó je 
živel Anton v pušavi, ki so iz bližave in 
daljave visoki in nizki, duhovni in svetn i 
ga obiskovali. Bil je za Egipt kot zdrav 
nik ter je vedli slehernima za njegovo 

4«t. 


bolezen prlmerjeno svetovati . Kdo 
lovaje in jokaje k njemu prišel, da ni potolažen in oveseljen šel od njega? Kter i 

siromak je maloserčen k njemu pripel y d a 
ni odžaljen in bogastvo zaničevaje šel o d 
njega? Kteri zanikern samotarec ni v do-
brim okrepčan ,šel od njega? Kteri miadenee' na goro dospevši je vidil Antona, da 
ni sladnost potem zaničeval in zderžnos t 
ljubil? Kdo od hudih duhov nadleivan s e 
je njemu približal, da ni odsihmal pokoj a 

ml? Kdo je bégan v svojih mislih k njemu prišel, da ni mirniga serca šel od 
njega? Ako je kdo tudi le, da bi ga vidil, k njemu prišel, je odšel v veri po d 
učen ali poterjen . Njegova blaga,, ljubeznjiva priprošnja, njegovo ojstro, spokorn o 
sveto življenje je na tihim do sere ljud i 
veči moč imelo, kot bi nar pripravniai pridigarji po mestih in na kraljevih dvorih z 
vso svojo spretnostjo in govorniško umetnijo mogli opraviti. 


3 i) 

Antona neverski modrijani obiskujejo . 

„Glejte, da vas kdo ne/zapelje s po 
svetno modrostjo in pralno zvijačo po ,eloveškila izročilu, po nauki/t sveta, in ne po Kristusu.” Kološ. 2, S. 

Anton je bil od svojih pervih u enco v 

preveč oddaljen, da bi jih bil velikrat mogel obiskati. Vender njih duhovnih potreb 
ni vnemar pušal, ker je tistim, ki so g a 
včasih obiskali, posebne nauke dajal, i n 
jim tudi pisal, kakor nam sveti Hieroni m 
naznanja. V samostan Pispir, ki ni bi t 
takó deleč od njega, je pa večkrat šel. 
Ondi je ptujce podueeval, pa tudi modrijane in zvijačnike v sramoto dev I ki 
so se z njim prepirati hotli. 

Nekteri teh ajdovskih modrijanov s o 
svetiga Antona obiskovali iz radovednosti 
da bi vidili puA'avnika, od kteriga se j e 

toliko čudežev pripovedovalo, in pa z na 
menam, da bi se ž njim pričkali zavolj , 
keršanske vere. On pa jim je neoveržlji


vo dokazal, da je kea'anska vera edino 
prava, in da je v nji edino gotovo spoznanje. " Vaa'a vera") jim pravi med drugim, „ni bila nikoli preganjana , temue s e 
je sama od sebe sprost-irala. Kristjani 
pa so preganjani ) in vender naša vera 
bolj cvete mem vaše in se blagorniši razširja. lili krUtjavi hudiče, ki jih vi bogove molite, odganjamo ze s samim izrekanjem imena Jezusa Kri aniga. Vila 
mame in slepar& ze zginejo , akna le 
sveti krite storimo”. Kar je Anton rekel, 
je spriéal, ker je ime Jezusovo zaklical in 
obsedene s svetim križem zaznamnja l 

so bili rešeni muk . 

Zastran spoznanja po umu in veri j e 
rekel modrijanam : ,,Kar mi po veri spoznamo ) to i:sete vi po zaimkih doseči, in 
v zaumke še povzeti ne morete ) kar mi 
spoznamo. TQrej je spoznanje po veri boljši 
in gotovši, kot pa po vaših goljufnih razsodkih. Ti vadi razsodki so tako slabi 
da njimi nikogar od keršanstva k ajdovstvu ne premaknete. _Mi pa, ki vero 
v Kristusa oznanujemo) vaše praznover


sivo razdeva o ker vsi spoznajo da je 
Kristus Bog in Sin Bffiji". 

Keršanska vera je, hvala Bogu. vselej 

vse preskušnje dostala, in se ničesar n e 
boji razun ne poznana biti. Ona je 
tista modrost od zgorej 9 za ktero edino 
nam gre prizadevati si, in ktero sv. apostelj Jakop sprelepo popisuje ( 3, 17 .) z 
besedami : "Modrost pa, kter a je o d 
zgorej, je nar pred sramožljiva, tedej 
mirna, ponizna, prizanesljiva, poln a 
usmiljenja in dobriga sadu,— ne sod i 
nikogar, in je brez hlimbe". „V nji” 
pravi sveti Maltozi, „je toliko zdravil, kolikor je bolezen, in v nji je najti toliko naukov resnice, kolikor je poganjkov zmot . 

sto je nar izverstnis"i, kar se od mnogih 
spodbija, in od nikogar ne premaga” . To je 
sveta vera. Pri vsem sovraštvu judov ob nje 

nim začetku, pri vsem grozovitnim prega

njanji neverskih cesarjev ob njenim razširjanju in pri vsih nor silniših napadih v poznej 

ših časih je vender vseskozi nepremagljiv a 
ostala. Kolikor bolj so jo spodbijali, toliko 
bolj je cvetela kolikor bolj so jo tlačili to 


liko bolj se je povzdigovala v razgled narodov . »Spoznanje po veri", je rekel sveti Anton modrijanom ., »je gotova'i kot spoznanje 
po človeškim uma", Ni dvomiti. » Uma' , pravi 
sveti Avguštin, „je dušno okó; pa da vidi 

telesnimu očesu enako potrebuje svetlobe, 
in, nikoli ne bo kaj bo,jiga zagledalo , 
ako mu luči vere ali razodenja manjka” . 

Iz vere torej izhaja vse pravo znanje. " Al i 
moreš verovati je bilo pravo, kar je 

Jezus prosečiga vprašal. Le vernimu je 
vse mogoče, torej tudi pravo znanje ; in 
le po veri se razumé, kar še nobena po 
svetna modrost nikoli ni spregledala in 
umela. Kakó napčno vender ravnajo ošabni 

učenci, ki se vedno trudijo, da bi ne

skončno svitlejši luč razodenja ugasnili ! 
Kakor koli visoko se s svojim znanjem in 
bistrim umom nad druge povzdigujejo, vender v verskih rečéh ne bodo nikoli prav e 
zadeli, temuč V megli, noči in tami bod o 
v čedalje hujši zmote zabredli, ter s svojim duham v tvarinskim svetu popolnoma 
utonili , in taki sebe in druge zapeljali i n 
pogubili. 


,1)8t t s 

Pogovori vetiga Antona z neverskimi 
modrijani. 

„Kar je nespametno pred svetam, j e 
Bog volit , da bi osramotil modre ; in kar 

je slabo pred svetam, je izvolil Bog, da bi 
osramotil, kar je mogoeniga ; in kar je neimenitno in zanieUivo pred svetam, je izvolil 
Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je ve-

Uavniga.” I. Kor. l, 27. 28 . 

Kratkočasno je gledati na svetu, k o 
si človeška modrost na vso 'noč prizadeva 
da bi moža z vikši modrostjo obdarjeniga 
v zadrego ali pa v zaničevanje pripravil a 
in ko potem le ta s prosto, naravno besedo ,vse nastavljene zvijače razkrije in v 
sramoto postavi. — Nekdaj so prišli posvetni modrijani k Antonu v pušavo, in s o 
ga prašali, kaj vender more v svoji sarmi 
opraviti imeti, ker ni zmožen veselja, ki 
se iz branja lepih bukev vživa. ,,Narava 
(natura), jim dé Anton, „jeza--me knjiga, 
pri kteri mako drugo lahko pogrešam”. 


Drugi taki modrijani ki so dobro vedeli , 

da v svoji mladosti v očitne šole ni hodi l 
in se tedanjih lepih zzranost nikoli ni uči l 
so hotli njegovo nevednost v posvetni h 
znanostih smešno storiti. Te je Anton k 
molčanju pripravil, ker jim je dal nepričakovano vprašanje. S prečudno prostostjo namreč jih je vprašal : Kaj je pervo 
pamet ali znanost, in ktera zmed nju j e 
drugo rodila ? "Pervo" mu odgovoré, "brez 

dvoma je pamet". „Torej je pamet za 
dosti,” jim odverne svetnik. Osupnjeni 
nad modrostjo njegoviga govorjenja in s 
spoštovanjem do služabnika Božjiga so s e 
modrijani spred njega pobrali. Nekiga dne 
je prišlo- nekaj gerških modrijanov k Antonu, da bi ga skušali. Anton, ki je njih 
namen dobro sprevidil, jih vpraša : „i

mú nek se trudite k neumnima eloveku? ” 
»Ti nisi neumen", mu odvernejo, "tem« 
prav moder" . Anton jim odgovori : "Ako 
greste k neumnimu, je prazen vaš trud 
ako greste pa k modrimu,, bodite kot jez : 
ker kar je zlasti dobriga, se mora posnemati. Ko bi bil jez k vam prišel bi 


jez vas posnema ko pa vi k meni pridite, torej bodite, kar sim jez; jez pa 
sim kristjan" . Modrijani so se zavzeli i n 
spred njega pobrali . 

Kdor svojiga zveličanja iše po poti 
ki jo je Jezus s svojim naukam in zgledam pokazal, je kristjan. Njegov cilj in 
konec je Bog sam, kterimu dopasti je njegova edina želja, njegova narvikši slava . 
V pravi modrosti in čednosti rasti in z 
zvestim nasledovanjem Jezusoviga zgleda 
po zmiraj obilnišim premagovanji in posvečevanji samiga sebe Očetu nebeškim u 
bližej in bližej prihajati, to je njegov a 
poglavitna skerb. Velika, mnogo obsežna 
beseda, ki jo je Bog Abrahamu rekel, i n 
jo še zdaj vsem, kteri hočejo pobožno in 
sveto živeli, k sercu govori: ,)Ilódi pred 
menoj in bodi popoln.arna! rim je kot 
glas Božji čez vse sveta. Zakaj, kdor pred 
Bogam hodi z ravnim in ponižnim sercam , 

bo z Božjo pomočjo vedno popolniši. Popolniši bo modrost, ki njegov um razsvetljuje popolniši ljubezen, ki njegovo serc e 
napolnuje, popolniši zadovoljnost, in 


jasnost duha ki ga stanovitnega stori . Ta 
modrost pa, ki kot verska modrost to im e 
edina zasluži, se ne doseže iz pisem posvet 

nih modrijanov, kteri po spriČevanji zgodovine sami ven in ven svoje besede podirajo , 
z vedno prem-injavo svojih misel svet begaj o 
in ljudi ob vero, ja clo ob zdravo človešk o 
pamet pripravljajo. Prava modrost se p o 
sprié'evanji svetiga pisma doseže le z boga— 
boječnostjo. „S tr ah Gospodov jeL začetek in venec modrosti ; ona del i 
znanje in pametno razumnost, i n 
povikšuje čast njih, ki se je der-
i é . Sirah l, 16. 22. 24. Da bi neprecenljivih darov modrosti, umnosti in bogo

ljubne učenosti se vdeležili, so vse svete, bogoljubne duše vse čase za bogaboječnost s i 
prizadjale, ker jim je bila znana obljuba (Sirah I, 33 .) : „Moj sin! ako po- modrost i 
hrepeniš, ohrani pravičnost, in Bog 
ti jo bo podelil”. In sveti Jakop nas opominja(l,5.): ,,Ako pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Bo-
ga, kteri daje vsem obilno in ne opo

naša . in mu bo dana 

-440~ 


Anton pušavnik in cesar Konštantin Veliki . 

KraUu ak veenimu, neumerCiivimu , 
nevidnimu, Bogu edinimi( bodi čast in slav a 
od vekomej do vekomej. Amen ! 

Slóvez od svetosti Antona pus vnika, 
in eešenje njegovo se ni razWilo samo me d 
samotarci in pušavniki v egiptovski pustinj i 
ampak je seglo tudi v bližnje in daljn e 
mesta po deželi, ja clo do dvora cesarjeviga v Rim. Okoli leta 337. je Konštanti n 
Veliki s svojima sinama Konštancijem i n 
Konštantam vred pisal svetimu Antonu . 

Priporočali so se njegovi molitvi in pri — 
prošnji pri Bogu, in razodeli so mu svoj e 
priserčne želje, da bi od njega odgovor 
prejeli. Anton je pokazal te pisma svojini 
učencam, in ko so se močno čudili časti 

ki mu jo je skazal veliki vladar rimskig a 

cesarstva, jim reče : ,,Ne smete se čuditi, 
da sim od cesarja pismo prejel. Clovek 
je, hi eloveku piše. Cuclite se veliko bolj, 
da nam je Bog po svetim pismu dal spo 


znati svojo voljo, in da nam je po svojim 
lastnim Sinu govoril". Anton ni vedi], al i 
bi na te pisma odgovoril, ali ne, ker, kakor je rekel ,ne vé, kaj bi takim poglavarjem pisal. Ko so ga pa njegovi učenci opomnili, da bi to njegovo ponižnost 
lahko za prevzetnost imeli, je cesarju i n 
njegovima sinama pisal in jih opominjal , 
časniga ne previsoko ceniti, na prihodnos t 
misliti in ne pozabiti, da je Jezus Kristus 
edini právi večni kralj, kterimu dopadljiv i 
biti naj si prizadevajo s pravičnostjo, lju

doljubjem in usmiljenjem . 

Se več pisem je Anton 'poten) iz lastniga nagiba s priserenimi opomini pisal 
svetimu Atanaziju, tačas iztiranimu in preganjanimu očaku Aleksandrijskimi' . Tudi 
do več samostanov egiptovskih je svetni k 
dopisoval in jim dajal apostoljske nauke . 

Anton pušavnik in cesar Konštantin 

ste sloveče imeni iz keršanske nekdajnosti . 
Obdva sta dobila prhnek Vse čase se jima je zasluženo spoštovanje daja

lo, in Cerkev s hvaležnostjo, spoznava nju 


ne zasluge, ter njun spomin v časti ima . 
Konštantin je zapustil ajdovsko malikovanje in je kristjan postal . S tem cesarjem 
je Bog po, tristoletni stiski svoji preganjan i 
Cerkvi prostost in mir dodelil. Vse je na 
enkrat drugo podobo dobilo. Očitno so se 
kristjani zdaj pokazali, in so svojo dosihmal veči del le na skrivnim opravljano 
službo Božjo in svoje praznike z narveč i 
slovesnostjo obhajali. Keršanska vera j 

po rimskem cesarstvu na enkrat gospodovavna postala. Anton je iskal in najdel 
Božje kraljestvo v osamljenosti in popoln i 

ločitvi od svetá. Pri tem pa je zderial 
nar blagejši in nar močnejši vladarsko 
oblast, ktera je v tem, da se nad seboj 

in nad svojimi strastmi zna gospodovati. 

Kdor to zmore, je v vikšim pomenu dovek in v pravim pomenu kristjan; on je 
kralj. ,„Tisti je kralj", pravi sveti Grego r 
cerkveni učenik , ,,kteri vse eutljeje svaliga serca po volji .i3a j ravná in nad 

i gospoduje, ker se na višavi razsvetljene pameti kot na prestolu znajd e 

vse nasprotne strasti pod oblast deva 


70 

notranji mir ohrani in postave spodobno 

sti in, pravičnosti v sebi zveršuje" . "Ravno takó ) kot mogočen kralj, ki se z zlatim vencam sveti na- prestólu", pravi sveti Janez Krizostom ) „je častitljiv vsak 
človek, ki v svoji duhovni modi nad sugnjimi strastmi gospoduje” . Ravno ta svet i 

cerkveni učenik ) ko kraljevo oblast s sa m 
motarskim življenjem primerja, pravi dalje : 
„l±~ral j gospoduje nad mesti) deželami , 
narodi) vojsknimi trumami, starašinstv i 

i. d. ; menih alipušavnik pa gospoduje 
nad nevošljivostjo, jezo ) lakomnostjo 
?nesenim poželen jem in druzimi strastm i 
svoje duae. Takšno je vladanje kralja 
takšno vladanje samotarca” 

Sodetun*ta 

Anton obiše svetiga pušavnika Pavla 
v njegovi sam. 

„Starost je éastitljiva krona, ki se po 
poln pravice najde .” Pregov. 16, 31. 

Okoli leta 339. je Antona, že 90 let 
stariga, skušnjavska misel obhajala, da v 
taki popolni osamljenosti od svetit po znebitvi vsiga pozemeljskiga morebiti še nih

če ni taki dolgo Bogu služil. Tedaj mu 
dá Bog v sanjah spoznati, da je vender 
nekdó pri življenji, kteri se mu je že o d 
dálj časa popolnama posvetil. Gnan od 
željá_, tega služabnika Božjiga v pušavi 
poiskati, in poln zaupanja, da bo Bog vodil njegove stopinje, se Anton na pot na— 
pravi. Tretji dan zjutraj pride do skalnice, prebivališa svetiga moža, ki ga j e 
iskal. Tukaj je živel sveti starček, Pavel 
pušavnik, ki se je leta 253. ob času preganjanja kristjanov pod cesarjem Decije m 
23 let star v tebajški pušavi bil prikril. 


Vhod do votline je bil talilen, in Anton j e 
zadel na kamnje, ki je eno na drugo za 
ropotalo. Pavel, ki taciga šuma bliio n i 
bil navajen, znotrej vrata zapahne . An-
ton se spusti na tla pred vratini, ter pro-
si svetnika, naj mu odpre, in še pristavi 
da pred ne vstane, dokler mu ne odpre. 
Pavel, ki mu je Bog razodel, kdo je ta 
prosivec, tedej odpre vrata, in z veseljem 
sprejme Antona. Pozdravila in objela st a 
se eden druziga, po finem' sta se poklica 

la, dasiravno pred eden za druziga nič n i 
ve" in k združeni molitvi sta se zedinila. Potem sta se usedla, vesela se pogovarjala, in Pavel reče : "Tukej vidiš človeka s sivimi lasmi ) ki je e na koncu 
svojiga .'ivljenja na zemlji, ki bo korali 
v prah truplo njegovo" . Na to ga vpraša, 

kako se že na svetu godi od kteriga ž e 

90 let nič več zvedil ni. 

Ne po potu pregrehe in hudobije , 

temuč le po potu čednosti in pravičnosti , 
pravi Salomon, se visoka starost doseže . 
Kdo je bil zdravši in dob,rovoljniši , kot 


Pavel, Anton in toliko druzih služabnikov 
Božjih, kteri so pri vsem tudi naj ojstrejšini zatiranji svojiga života vender prav 

visoko in zraven zdravo in čversto staros t 
dosegli? Krepost je stanovitna volja ali 
prizadevanje, le po zapovedih Božjih ravnati. „M o j sin! nas opominja Salomon 
v svojih pregovorih (3,1 . 2.), „ne pozab i 
moje postave, in tvoje serce naj 
ohrani moje zapovedi : zakaj dolgo 
življenje, dobre leta in pokoj ti bo— 
do prinesle” . Veliko tavžent ljudi pre d 
časarn umerje, ker poti pravičnosti nis o 
nikoli nastopili, ali pa so jo v svoj o 
nesrečo spet zapustili . Dednost je zmernost in treznost. »Zavoljo pijanosti 
jih je že veliko pomerlo ; kdor pa j e 
trezen, si življenje daljša", pravi Bog 
po Siraliu 37, 34. Redkoje, da bi ljudje 
zmerniga, ojstriga življenja in velikiga telesniga zatiranja si škodovali bili in zavolj o 
tega zboleli. Nasproti pa se prav velikrat 
zgodi, da ljudje, ki so telesnim sladnostim nerodno vdani, telesno in dušno zdrav — 
je zapravijo. Koliko jih oslabi in poter e 

Sv. Anton . 

5 


svoje zdravje brez pokorjenja, in wnerj ó 
v cvetju svoje starosti brez zasluženja ! 
Kaj dela denarni, poželjivi svet pri svo

jih očitnih kratkoeasih, kjer s prigovarjanjem in zgled= eden druziga podžig a 

v to, kar je nespodobno in nedopIJAeno, 
zapelje . 
Castitljiva krona starosti se mora najti 

po potu pravičnosti . Ta pot pa ni široka cesta, ni s cvetlicami, ampak velikrat le s 
ternjem nastlana ; je ozka in tesna. Zato 
je pisano: ,,Malo jih je, ki jo najdejo . Mat. 14. 

Q8@MAIAj 

Svoje zveste služabnike Gospod 
Cudovito 

„Krokarjem sim zapovedal, da naj t e 

é.” III. Kralj. 17, 4. 

Preroka Elija je Bog nekdaj v pu

po krokarjih preivil ki so mu vsa 


ko jutro mesa in kruha prinesli. Čudežno 
je Gospod, čigar roka ni nikdar prikrajšana, tudi svojiga služabnika Pavla v pušavi živil. Med tem ko se Pavel in An 
ton o stanu sveta oprašujeta in med seboj 

pogovarjati , prileti krokar, celi hlebe c 
kruha pred nju položi in spet odleti . „Glej 
pravi Pavel Antonu, „kako doberv je naš 
Bog; naše hrane nama pošlje. Ze 60 let 
mi na to vino vsak dan pol hlebca pošilja, dans pa, ko si ti k meni prišel 
celiga pošlje, nama pokazati, kako za 
tiste skerbz', /deri njemu slinijoti . Tedaj 
sta se Bogu zahvalila, kruh blagoslovil a 
k bližnjimu studencu se usedla, svojo hrano v miru vina, ter ostanek dneva in 

naslednjo noč v molitvi in pobožnih pogovorih prebila. Prihodnje jutro reče Pave l 

svojimu gostu : »Ze dolgo vem, ljubi brat 
da v pušavi prebivaš. Bog mi je razodel. Glej, moja poslednja ura je blizo. 
Naš Gospod te je poslal, da moje trupl o 
pokoplješ.” Pri teh besedah se Anton razjoka, in prosi Pavla, naj ga seboj tj e 
vzame. Pavel pa mu odverne : »Tega ne ! 

5* 


tvoji nauki in, zgledi so bratam še dalj e 
potrebni. Prosim te, ako ti ni preteavno, pojdi domú, in prinesi plajš, ki 
ti ga je Atanazi podaril„ da me njim 
ogernjeniga pokoplješ" . Zavzet nad tem 
govorjenjem Anton vboga, ves v solza h 

starčku kušne oči in roke, in se na po t 
napravi proti svojirnu samostanu . 

K svojim brat= pridši jim pravi 
Anton : "Jez nisim nič druziga kot ubog 
grešnik; nisim vreden, pušavnik, slu. abnik Boz ji imenovan biti. Jez sim Elija 
vida vida Janeza v pušavi vida Pavla 

raju . 

» Jez- nisim vreden, pušavnik, sluzabnik Bo. ji imenovan, biti", je djal sve

ti očak samotarcov in pušavnikov, ki j e 
toliko let Gospodu služil, in s svojimi nauki in ugledi cele trume k službi Gospodovi v saijo pripeljal. Kolikšna ponižnost! Prava čednost se ne najde nikol i 
drugaČi kot združena z nebeško ponižnostjo ; zatorej se tudi noče zdeti, ne poznana biti. njena najgoreeniši želja je, očem 


ljudi se odtegniti — in narveči in narsvetejši možje, bi bili zgodovini vekoinej neznani ostali, ko bi jih roka previdnosti n e 
bila takó rekoč s silo na dan potegnila i n 
svetu v izgled in podučenje na višino po 
stavila. Kolikor ponižniši kdo sam o seb i 
misli, toliko veči bo pred Božjim obličjem . 
Zato opominja Duh Božji (Sirah -3, 20.) : 
„Kolikor si toliko bolj se v 
vsih rečeh ponižaj ; in pri Bog u 
bo š milost našel”. Kakó dopadljiva 
je Bogu čednost prave ponižnosti, se lahko spozná iz besedi Gospodovih (4uk. 1 , 
II.), ki pravi: „Kdor se ponižuj e, b o 
po vikša n”. Po potu ponižnosti se dosp e 
na višavo nebeško, ker visoki Bog se n e 
doseže z visokostjo, temue s ponižnostjo . 
',Gospod je visok in na nizko gleda, i n 
visoko pozná od deleč," pravi Psalmist 
(137, 6.). Salomon pravi : „K j er j e 
prevzetnost, ondi je sramota ; modrost pa je pri ponižnih”. In po 
preroku Izaiju (13, 11 .) pravi Gospod : 
,,Jez hočem ošabnosti prevzetni h 
konec storiti in napuh mogočnih 


p oniž a t i . Ponižnost je podslomba 

čuvajka vsili čednost. Zatorej so pobotn i 
redovniki in pušavniki to čednost zlast i 
ljubili in ohranili , ter s tem pri Bogu milos t 
najdli in čedalje popolniši prihajali . Vs i 
sveti redovski vstanovniki so v svojih redovnih vodilih za vterjenje in ohranjenj e 
te čednosti posebno skerbeli. Ponižnos t 
ima pa, kakor vsaka druga čednost svoj e 
stopinje. 

QGV raZdRY@J e 

ui na grobu svetla Pavla. 

„Vaše ledje naj bo opasano, in svetila 

goreče v va.ih rokah ; in vi bodite enakiljudem, kteri čakajo svojiga gospoda, kdaj s e 
bo vernil od Z' enitnine, da mu, kadar pride 
in poterka, zdajci odpni. Blagor tistim hlapcam, ktere gospod, kadar pride, etdeee najde!” Luk. 12, 35 — 37. 

Brez pomede Anton vzame plaj S 
Atanazijev in hiti spet nazaj ker se 


bal, da bi odhajočiga ne najdel ve 
č Kamej je šel tri ure, ko v prikazni 

zagleda dušo rajniga služabnika Božjig a 
spremljevano od angelov, prerokov in apo

eljnov , proti nebesom odhajati . Ceravno 
nad tem ugledam silno vesel, se vender 
solz ni mogel zderžati . Pridši do votline 

ranjkiga najde truplo njegovo klečeče s 
sklonjeno glavo in proti nebu povzdignjenima rokama. Ceravno je pred prikazen 
imel, ga je vender to nenaturno stanj e 
merliea tako zmotilo, da si ga je še živi — 
ga mislil , zraven njega pokleknil in molil. 
Ko pa nobeniga gibanja, nobeniga znamnja, nobeniga zdihljeja pri njem ne začuti, se mora vender le prepričati njegov e 
smerti, in mu hoče skazati še poslednj o 
čast. Anton opravi torej cerkvene molit — 
ve po umerlim in pokoplje svetiga pušavnika. Ker ni imel priprave k pokopavanju, prideta dva leva in toliko zemlje iz— 
rijeta, da se je truplo svetnikovo mogl o 
pokopati. Oblačilo, ki si ga je bil Pav l 
sam s svojimi rokami iz palmovih listov 
napravil, je seboj vzel v svoj samostan , 


stjo ga shranil, in o velikih veliko

nočnih in binkoštnih praznikih i njim s e 
ogrinjal. Tedej je svojim učenemu vse 
povedal, kakó se je godilo . Pavel je umer i 
leta 342. star 113 let kterih je 90 v prtšavi preživel . 

Sveti Pavel je šel leta 253. okoli 23 
let star v puáavo, je najdel visoko goro 

in pod goro skalnico ali votlo pečino, kjer 
je 90 let živel, da ni vidil živiga človeka . 
Bogu samimu znan bi bil za vse čase vsemu svetu neznan ostal, ako ne bilo Bogu dopadlo, ga malo pred njegovim ločenjem sveti= Antonu razodeti, ki je tudi njegovo mertvo truplo pokopal . Kaj 
velikega, junaškiga je to, v cvetji življenja, ko svet še toliko zapeljive mikavnosti ima, se ne dati posvetnimu duhu osle 
piti, temué nepremakljivo po nevidni m 
svetu se ozlrati, vsemu se odpovedati i n 
z vsemi še neoslabljenimi močmi duha i n 
telesa edino in nezdeljivo v službo Božj o 
se posvetiti. Gotovo, to je delo, na ktero oko Vsevidniga s posebno ljubeznjivim 


in milostljivim dopadajenjem gleda, in kte

ro bo gotovo tudi stoterno venčal (kronal). Ali more na svetu biti kaj slavnišiga in za človeka éastitljivšiga, kot z a 
večnost skerbeti? Je mladost mar predraga, da bi v to se obračala? Zakaj s e 
hoče narlepši čas življenja Bogu odtegniti ? 
Zakaj se hoče Bogu le ostanek in izmeček 
strastniga življenja prihranovati? Zakaj 
njemu serce darovati, ki je od sveta 

zaverženo? O duša moja, misliš li, da 
bo tisti, ki ima dopadajenje le nad rado — 
voljnimi darovi, take prisiljene darove 

sprejel? Res je da neskončno Dobrotljivi, ki toliko dá in taki malo zahteva, tudi rnajhniga darú — malo let zginujočig a 
življenja ne zaničuje. Tudi tistim, ki še 
le o deveti ali enajsti uri v njegovo službo stopijo, in v njegovim vinogradu de — 
lati hočejo, obljubi plačilo ; toda neizrečeno dopadljivši mu je dar zgodnje mladosti, njemu, ki je taki ljubosumen na 
pervine serca in življenja . 


Pogled sveti ga Antona v prihodnjost. 

,Usmili se an, o Bog! usmili se me ! 
ker v te zaupa duša moja ; in pod senco tvo

jih perut bom upal, dokler ne prejle hudobija. 4 Psalm. 56, l. 

Malo časa pred to prigodbo, mend a 
okoli leta 339. ali 340. je imel Anton prikazen , v kteri mu je bilo razodeto preganjanje, ktero ima še pred dvemi let i 
Cerkev Bozjo v Aleksandrii zadeti . 

O tein sveti Atanazi taki pripoveduje: Enkrat je Anton sedel ves v p,remišljevanje zamaknjen in je zdihoval. Cez eno 
uro se oberne, še vedno zdihovaje, prot i 
pušavnikam, svojim uéeneam, trepetaj e 
vstane, se '

spusti na kolena, dolgo tak i 
obstane in se na zadnje spet skloni. Zavzeti in ostrašeni ga prosijo pušavniki , njegovi bratje, naj jim vender pové, kaj mu 

dela toliko brhkost. ,Oh moji otroci., ji 


pravi, „kaj sim vida!” Ko še bolj vanj 
tišé, jim pravi z obilnimi solzami : „Serd 
Boji se vzdiguje nad Cerkev. Izdana bo 
v roke ljudém„ ki so enaki neumnim zverinam. Vida sem sveti altar obdan od 

gov, ki so proti njemu bercaje prevergli„ kar je stalo v svetiši. .Slišal sim 
glas : „eroj altar bo oskrunjen” . Potem je 

sveti starček preplašene brate tolažil, ter 
jim zagotovil, da bo jeza Božja spet odjenjala, in da se bo Cerkev z obnovljen o 
blišobo svetila, le krivovere Arijanove d a 
se varovati morajo. 

Tudi v daljniši prihodnjost je svetni k 
vidil. Bog mu je dal spoznati prihodnj o 

popačenost- saniostanskiga zivljenja . Ko so 
se namreč neki dan njegovi učenci pra v 

čudili, da se toliko ljudi v pušavo podaja , 
nar ojstrejšim pokoril= se ,, podvreči, jim 
je djal s solznimi očrni : ,,Cas bo prišel 
da si bodo samotarci prezale poslopja v 
mestih zidali, da si bodo zloniga iv

ljenja iskali, in, se v ničemur druzim ko t 
po sami obleki ne bodo ločili od posvetnih ljudi. Pri vsi tej splošni spridi pa se 


&t 

bodo vender zmiraj nekterinajdli, ki bo-
do duha svojiga stane ohranili. ATjih venec (krona , plačilo) bo potem tudi toliko 
eastitl,jivši, ker se njih krepost mnogimu 
pohujšanju ne bo vdala " 

Ko je sveti Anton prihodnjo spačenost samostanskiga življenja prerokoval , 
je svoje učence skušal pred njo svariti i n 
jim pripravno vračilo priporočati in zaterdni. Med temi je bilo zlasti premišljevanje smerti. „Da ne bole opešali”, pravi svet i 
mož, „se spomnite na besede sv. Pavla” 

(I. Kor. 15, 31.) : „vsak dan umira m” . 
,)Daejmo taki kakor bi vsak da n 
umirali, ter ne bomo grešili. Ne bomo s e 
potlej jezili nad svojimi brati ; ogenj mesene sladnosti bo ugasnil ; ne bomo se za to 
trudili, da bi zaklade rta zemlji skupej 
grabili; veliko ved bomo eden, drugimu iz 
serca odpustili', bomo čistost duše in teles a 
ohranili, si bomo zbirali zaklade v ne 
besih, ki jih rij in molji ne snedó. Ker 
vsakdanji spomin na blianje resnobne 
sodbe in strašnih kazen ki nezvestih tam 


eakajo nam bo mikavnost mesenih slas t 
zmanjšal, in nas tudi na nar boli polzk i 
in nevarni stezi pasti obvaroval; luč Gospodova bo naše svetila, njegova roka naaa mod. Zatorej vas prosim, naj vas pr t 
dobrim sklepu, ki ste ga storili, nobe n 
trud, nobena vojska, nobeno zatajevanj e 
preteU€o ne stane. Pomislite besedo Gospodovo" Luk. 9, 62 : „Nihče, kteri s 
svojo roko za drevo prime, in se nazaj ozira, ni pripraven za Božj e 
kraljestvo”. „Nazaj ozirati se pa ni 

nič druziga, kot od storjeniga sklepa, pobd no spet odstopiti, in se na no

vo 3 posvetnim veseljem omadeevati‘ 
„,Ilratje!” piše sv. Pavel v listu do Filipljanov 3, 13. „jez ne mislim, da si m 
že dosegel; eno pa, kar je za menoj , 
sim pozabil, in se stegujem po tem , 
kar je pred menoj, in se ženem do 

seči konec, odločeno plačilo gornjega poklica Boijiga v Kristusu Jezusu”. Kadar se popotnik kje predolgo zamudi, se potem podviza, da bi še pre d 
nočjo do staniša prišel, kamor priti-si je 


bil zjutraj namenil. Ozri se nazaj , moj a 
duša, na svoje preteklo življenje! Kolik o 

časa si pri malovrednih rečeh zgubila i n 
s tem tisto zamudila, kar si imela storiti ? 
Kakó deleč še imaš do konca popolnost i 
od Boga ti postavljeniga ; kaki pa si že 

koncu svojiga življenja na zemlji! Ne obo

tavljaj se kar nič več ne ; vse si prizade 

ni, da svojo poprejno lenobo v dobrim s 

stanovitno gorečnostjo popraviš . »Neumnost je", pravi sveti Evheri, »kratki čas , 

ki a imamo, tratiti s praznimi rečmi 
in pri tem konca pozabiti bo vse 
razsodil". 


Anton in Atanazi v Aleksandrii . 

, Vse kar je rojeno iz Boga, premag a 

svet, — in to je zmaga , ktera premaga svét , 

naša vera. Kdo je pa, kteri premaga svét , 

kakor kdor veruje , da je Jezus Sin Boiji . " 

I. Jan. 5, 4. 5. 
Med naj namenitiši prigodbe v življenji svetiga Antona gre njegovo popotvanje v Aleksandrijo v svojih poslednjih 
letih . Ko je namreč Cerkev v Aleksandrii po arijanskem krivoverstvu v narveč i 
zmešnjavo zašla, se je imel sveti pušavnik v glavno egiptovsko mesto podati, d a 
bi duhovnim pastirjem in keršanstvu na 
pomoč prišel. V prepričanji, da je on 
čez vse nar bolj pripraven , arijanske zmote zaverniti ovreči, je okoli leta 354. 
več škofov v svetiga očaka tišalo in m u 
prigovarjalo, da bi se v Aleksandrijo na — 
pravil. Kakor koli nerad je svetnik svojo 
priljubljeno sama jo zapustil, in kakor kol i 
tezavno je zavolj velike daljave in zavolj 


njegove visoke starosti zanj tako popotovanje bilo, se je vender silnim prošnjam 
svetiga Atanazija, veliko druzih škofov i n 
vsih vernikov v Aleksandru vdal in dol i 
prišel s svoje gore, da bi še enkrat v tem 
mestu katoliško vero oznanoval, in z Božjo 

pomočjo to keršansko občino v veri na 
večno božjo naturo Jezusa Kristusa, Sina 

Božjiga, poterdil. 
Ker je ta sveti pušavnik zavolj o 

svojih visokih čednost in zavoj veliko čudežev še vedno pred vsem svetam narveč i 
veljavo imel, je njegovo prikazanje veliko 
moč skazalo. Kakor hitro se je zvedilo 

da je že na potu , mu je vse ljudstvo naproti vrelo, vsak je pohitel, ga vidit i n 
slišat. Neverniki so bili tega ravno tak ó 
Željni, kakor kristjani . „Moža Božjiga ho

čemo viditi”, je vrišalo od vsih strani . 
Kdor se je mogel le obleke njegove dotakniti, je bil vesel. Člo malikovavski popi so prihiteli vidit moža, kteri iz obsedenih hudiče izganja, s svojo molitvij o 
zmešanim um povraeuje, in vsakoverstne 
bolezni ozdravlja. Veliko nevernikov ga


ih po njegovih naukih in čudežih, j e 
za sveti kerst prosilo. Sveti Atanazi zagotovlja , da je Anton v malo dneh svojiga 
bivanja v Aleksandrii več nevernikov h 
keršanstvu spreobernil, kot se jih je tam 
sicer v celim letu spreobernilo . 

V egiptovski pušavi je Bog svetig a 
Antona za svojo Cerkev neprestrašeni

ga pričevavca resnice ohranil, čigar sveto učenje in sveto življenje je z zdru

ženo močjo delalo. Kakor v Egiptu svet i 
Anton, taki so v Izhodu in Zahodu od 

pervih časov pobožni redovniki in pušavniki več, kot se misli, pripomogli, ne— 
verstvo zatirati in Cerkev Jezusovo razširjati. Ti sveti možje so nekdajniin krivoveram zlasti nar hujši, arijanski, na r 
krepkejši zoperstali . Samotarci v zahod u 
so njih zgled z ravno toliko gorečnostjo 
posnemali. Samotarci niso le v vsih deielah našiga dela svetá vero oznanovali 
in nezmerne okrajne k keršanstvu spreobernili, ampak so keršanstvo tudi v Azil 
in Ameriki vpeljali . Oni so brez števila 

8 


90 

šol napravili in skoz več stoletij mladin o 
učili in Urejali. Oni so duhovne semeni 
ša vstanovili in nar spretniši delavce v 
vinograd Gospodov pošiljali in sami neutrudeno delali, ker oni so dah' cerkvi n e 
le nar več, temué tudi narvečih škofov , 
mašnikov, učenikov in pisavcov. In v vsip, 
tudi nar tamnejših (nevedniših) stoletjih 
so s čednostmi in čudeži svetili, več svet'likov dali, kot vsi drugi stanovi skupaj. 

Kdor hoče v vinogradu Gospodovi m 
s pridam delati, vero, nauk Jezusov oznamovati , mora narpervo sam pri sebi za 
četi, to je, svojiga duha mora navdati z 
nauki prave pobožnosti , in pervi to spolnovati, kar drugim spolnovati odkazuje. 
Pobožnost ni le za vse dobra, ampak rav

no takó potrebna, kot znanje in učenost , 
in nič ni takó zgovorno in preprieavno , 
kot bogoljubni izgled. Zakaj so glasovi 
vpijočih v pušavi svetih menihov in pušavnikov, toliko, dobriga in velikiga zversili? Ker so bili glasovi, móž, lačnih in 
žejnih modrosti in pravičnosti Božje ktera se na zatajevanje samiga sebe , na po 


nižnost in zaničevanje svetá opira n ktera 
se v tej meri zadobi, kolikor se kdo svetu in njegovim neeimernostim odpové i n 
si popolnama živeti prizadeva. 

T s t a st Ta. 

Anton in. Didim modri slepec. 

,,Kakošno veselje mi bo, ker v talni se 
dim, in svitlobe neba ne vidim? Tob-. 5, 12. 

Tisti čas ,ko je Anton v Aleksandru 
bival, je v tein mestu živel Didim ,, sloveč 
učenik, kteri, čeravno je že o svojim štirdesetim letu pogled zgubil, je vender v 
vsih vednostih dobro znajden in zavolj 
svoje gorečnosti v zagovarjanji svete vere 
od sv. Atanazija in vsih katoliških škofo v 
prav visoko čislan bil . 

Njegov spomin je bil kot bukve ; kar 
je enkrat slišal mu je ostalo kot vtisnje 


no, celo -sveto pismo z vsakoršnimi razlagami je bilo v njem, kakor bi pred nji m 
ležalo in bi le bral iz njega ; ob kratkim 

reči : bil je taki izverstin bogoslove c 
(dohtar svetiga pisma), d'a mu je bila 
sloveča aleksandrijska šola izročena . Tega 
slepiga, pa prav učeniga in od Boga visoko obdarjeniga moža je sveti Anton obiskal. Potem ko sta med seboj veliko o bukvah svetiga pisma govorila, ko se je An — 
ton globokim mislim tega keršanskiga modroljuba čudil in njegovo nenavadno bistroumnost po zasluženji pohvalil ga p a 
tudi poprašal : ali je tega žalosten, da 
ne vidi? Didim se sramuje resnico obstat i 
in molči. Anton ga vpraša drugie in tretjič, in ga na zadnje pripravi, da mu un 
odkritoserčno in ponižno svojo žalost 
obstane. Tedej reče Anton : ,,Prav eudim se, da.taki moder moj, kot si ti, 
zavolj pogrešanja take redi 'aluje, k i 
jo vsaka mravlja muha in komar im a 
in, da se veliko ved ne veseli', ko darov e 
ima svetnikam in aposteljn,am dane. Saj 
je veliko bolja"i v duhu (ali duhovno) 


viditi, kot telesni pogled imeti zavoj 
kteriga napeno rabUeniga se . . je %

v e 
veliko pogubilo" . 

Vsako pogrešanje zlasti takó potreb

niga po-eutka, kot so oči, človeka boli . 

vender pa tudi skor vsako pogrešanje svoj 
prid ima. S tem se posebno tudi slepec 
lahko tolaži. Koliko jih je že poželenje 

oči v pogubo pahnilo! „Bolje ti je, pravi Kristus Mat. t8, -„z enim očesani 
iti v življenje, kakor dve očesi ime— 
ti, pa verženimu biti v peklensk i 
ogenj”. Kdor je na telesu slep, je revež . 

zatorej je stari Tobija v svoji slepoti na 
pozdrav angela Rafaela : »Veselje ti bodi vselej"! odvernil z 'besedami : "Kakoša o veselje mi bo, ker v talni sedhn in svitlobe nebá ne vidim"? Kdo r 

je pa na duši slep, je veliko veči revež . 
Na duši slepi gre svojiniu pogubljenju na — 
proti, ker ne vidi nevarnost, v kteri h 
je njegovo zveličanje. In ali jih ni vodnikov slepih, ki _so sami slepi'? Ako p a 
slepec slepca vodi obdva v jamo padeta. 

6 ** 


Ali niso posvetna ljubezen, lahkovoljnos t 

veseličnost, lahkoživčnost in počutila sladnost slepi vodniki, za kterimi gredoč se 
po vsaki stopinji od svojiga praviga na

mena bolj in bolj oddaljuje in na koncu v 

brezno pogrezne? Človek takó dolgo n e 
greši, dokler pri luči hodi po opominu 
Gospodovim: „,Jez sim luč svetá ; kdor 
hodi za menoj, ne hodi po talni, ampak bo imel luč življenja”. Jan. 8, 12. 
Njegova volja je pripravljena za vse dobro. Vsaka beseda Božja, ki jo sliši , 
vsak lep izgled, ki ga vidi, vsak opomin , 

vesti, ki ga v sebi začuti, ima razsvitlovavno in zmagovavno moč nad njegovo voljo ; ga priganja, ga krepea, da vsemu 
vzdigovanju poželenja, vsi vabljivosti greh a 
in krivičnosti zoperstoji. Kakor hitro pa 
se njegovo okó od Boga in. Božje posta-
ve, od Jezusa in njegovih naukov odverne, in k zapeljivimu vabljenju greha obel .
ne ; kakor hitro se njegova volja, ki bi 
imela le Boga čez vse in bližnjega kakor 
sebe ljubiti, na hudo prenagne, hudiga 
deržl hudimu služi — ga bo tema zajela . 


',kdor v talni hodi", pravi Kristu s 
„ne vé, kam gre”. O na duši viditi je 

pač neznano veliko boljši, kot vid telesa ! 
En sam telesni pogled nas je v stanu n a 
večno ločiti od praviga gledanja, od pre-
sreeniga gledanja večne luči . ,, Vsaka tudi 

nar manjši reč , ki je zavor Boga ne 
ljubimo, nas na poti k nar vikái dobroti 
ustavlja in omadeuje. Dokler boš le na 
stvari gledal, ne boš Stvarnika zagledal". 

Tom . Kemp. III. b. 42. pogl. 

TO kmd 

Anton zapusti Aleksandrijo in se verne 
v svojo sanujo. 

"Njegov spomin ne bo zginil, in po 

njegovim imenu se bo poprúevalo od roda 
do roda. Njegovo modrost bodo narodi pripovedovali, in 'Vegovo hvalo bo srenja oznano

vala." \Sirah 39, 13. 14. 

Dvakrat je Anton svojo priljubljeno 
samu''o zapustil in v Aleksandrijo popoto


val ; enkrat, da bi mučencam (inarterni . 
kau~) ob času preganjanja kristjanov serenosi dajal — v drugo pa na prošnje svetiga Atanazija, da bi vernike v Aleksandrii zoper arijansko krivoverstvo poterdi t 
in razširjanje te krivovere s svojo veljav o 
vstavil. Prost v svojim obnašanji, me d 
hrumam ljudi tega velikiga mesta, kakor v 
svoji sarmi je bil Anton vedno dobrovolji n 
ker napolnjen je bil z mir= Božjim, i n 
kjer je Duh Gospodov, ondi je prostost . H. 
Kor. 3, 17. V moči Duha Boijiga je sto

opravil velike reči. Namen njegoviga 
popotvanja je bil tedej dopolnjen, in Anton ni ničesar prisereniši želel, kakor poverniti se spet v svojo samijo . Sveti Atanazi ga posprémi z vernimi do mestnih 
ko neka žena za njim zavpije : „Poeakaj , 
'nož Božji, moja hči je hudo terpinčena 
od hudiga duha!” Obstanejo ; žena pristopi s svojo .fieerjo, ktero pred njih očm i 
hudi duh na tla verže . Anton moli, za 
kliče ime Jezusa Kristusa 'a deklica vstane zdrava. 

Zastonj si je Atanazi prizadjal ve-. 


tiga plaavnika še dalje prideržati. Na 
njegove vabila mu je dal kratki odgovor : 

»Samotarec je kot riba; ta pogine, ako 
vodo zapusti, — in uni„ ako je sam& 
odločen e . Enak odgovor je svetnik nekdaj 
dal nekimu deželnima gospodu, ki ga j e 
pod njegovo goro čakal in prositi dal, naj 
doli pride. Po kratkim pogovoru in krepkim opominu se Anton spet odpravi rekoč : 

„ .nakar ribe poginejo, ako dolgo na zemlji le ó, takó samotarci v obhoji s po

svetnimi mlačni postanejo . lflora se nam 
dovoliti, da se kmali v goro nazaj povernemo , kakor ribe v vodo”. 

Resnična, vse sprejéme je vredn a 
beseda, ki jo je sveti Anton izgovoril : 
»Samotarec je kot riba ; ta pogine, ak o 
vodo zapusti, in uni, ako je samije 
odločen" . O ko bi bili pomen te besede 
vsi redovniki prav razumeli in si ga pra v 
k sercu vzeli , koliko samostanov bi ne bilo prepadlo ! 

Ljubezen do samotnosti je perva lastnost ki praviga redovnika oznamnja . e 


ime menih (po naše samotarec), pušavni k 

osamljenec pomeni človeka, kteri ločen o d 
pečanja s svetam le edino potrebniga, kraljestva Boijiga in njegove pravice iše . 
Vse bogoljubne duše ljubijo samotnost ; 
ker tam se jim Gospod zaupljvši razodeva, ker jih od begavnih posvetnih opravil in od zemeljskiga nagnjenja odcepljen e 
in ločene najde. „0 presreóna samota” , 
je djal sveti. Hieronim, „v kteri se Bog 
s svojimi ljubljenimi dušami prijazno pogovarja in ljubeznjivo njimi raduje ! 

V samoti so najdb pravi služabniki Božj i 
vselej nar slajši veselje, ker tiha osamlje

nost opravilo z nebeškimi in večnimi rečmi prav jako polajšuje. Zatorej je pisal 
sv. Hieronim iz svoje samije v Betlehemu : 

„Za-me je samzja raj”. Ozar hujši vojska 

ki jo ima človek vojskovati, je vojska s 
svojim samoljubjem, s svojim hudim nag

njenjem in poželenjem. Orožje zoper to 
je mnogotero. Samotarci, pušavniki i n 

drugi krotivci počutnosti so si v to zbrali 
osamljenje od človeške družbe in pečanj a 
s svetam. Da bi to vojsko dobro dostali 


so bežali pred svet= in njegovo slavo 
pred dopadajenjem ljudi in pred vso nji h 

častjo in veljavo , so se podali v pušavo 

ter se prikrili v samijah ali pa v samostanskim ozidju. V tej sveti osamljenosti ) 
kamor jih je Božja milost peljala ) so bili 
kakor v obzidanim pristanišu zavarovan i 
zoper vse nevihte posvetniga življenja , 
toliko bolj zmožni ) čisto serce ) in kar le 
v takim sercu dobro obstane ) mir in pokoj 
duše ohraniti. 

Ako se vzroki premislijo ) kteri so 
k odpravi marsikterih samostanov v devetnajstim stoletju pripomogli) se med njimi 
tudi ta najde : duh praviga samostanskiga 
življenja je iz mnogih samostanov zginil ) 
ojstri strah in red je upadel, nerodnosti 
in razvade so se v samostane vrinile ) i n 
ta nespodoba je iz pomanjkanja prave prenaredbe rasna in neozdravljiva postala . 
Ako se vpraša, zakaj je samostanski strah 
in red upadel, se mora med drugim zlasti 

v prelomljevanji molčanja in samotnosti 
vzrok iskati. Samota je živelj ) v kterim 
duhovno življenje redovnika obstane in 


00 

zdaja ; ako iz tega življa stopi, se mu 
godi, kar se ribe zgodi, ako vodo zapusti 
da pogine . 

---4.oegw*,--

ht d ta t V«. 

Anton obiše svoje samostane v pušavi 
in jemlje slovó od svojih ueencov. 

» Sicer pa, bratje, veselite 8e, bodite 
popolni, opominjajte se, bodite ene misli , 
imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z 
vami." 11. Kor. 13, 11 . 

Anton je bil zdaj '2e čez sto let preživel, in dasiravno je sprosten bil tistih 
slabost, ki so po navadi z visoko starostjo združene, je vender čutil, da se koncu bliŽa. V tem prepričanji, da bo kmalo umeri, se še enkrat napravi, ob njegovi gori stanujoče pušavnike in od njeg a 
vstanovijene samostane obiskati. Bratom 
okoli njega zbranim napoveduje svojo smert . 


101 

»Vtem ivljenii", jim pravi , „se ptic ne bomo ved vidili. Pa ie tudi čas, da od tod odrinem , saj sim .ime blizo 105 let tukaj na 

zemlji”. Pri teh besedah se vsi bratje 

razjokajo, in objemajo eastitljiviga starčka, kteri je s takim serčnirn veseljem o d 
njih slovi jemal, kakor kdo, ki se iz ptujšine sme spet v svojo domaeijo vernih . 

Vsi pa ga prosijo s solzami , naj pri nji h 
ostane in pri njih sklene dni svojiga življenja. On pa se je tega branil iz raznih 
vzrokov, ki jih ni povedal. Tudi se j e 
bal, da bi njegoviga trupla po navadi egip

čanski ne mazilili (balzamovali) — šega , 
ki mu je bila prav zoperna, in zoper ktero je večkrat govoril. Zabraniti, da bi s e 
to nad njegovem trupi= ne godilo, je na 
ravnost zapovedal dvema ueeneama, ki st a 
poslednje leta njegoviga življenja pri nje m 
prebivala in mu stregla, po šegi očako v 
in prerokov ga pokopati in njegoviga pokojiša nikomur ne razodeti . 

Potem ko je brat= še mnogo zve

ličavnih naukov dal, in jih opominjal , s tiki so se razkolno od Cerkve odre 


102

pili, in posebno z arijanci nobeniga pe

čanja ne imeti, jih priserčao prosi , naj 

vender od ojstrosti duhovniga življenja 
nikoli ne odjenjajo, temue naj vseskoz i 
taki zivé, da so vsak dan pripravljeni 
umreti . Po teh in taeih opominih se j e 
Anton vernil in umaknil v svojo gorsk o 
satmjo ; spremila sta ga Makar in Ama 
njegova učenca. 

Pobožni samotarci in pušavniki s o 
cenili pričujoče življenje samo po njegov i 
razmeri do večnosti. Z gorečim spolnovanjem čednost in pokore so se pripravljali na tisto dobo, na tisto strahovito razloebo , ko se za njimi čas zapre in pre d 
njimi vrata večnosti odpri, ko zgine vs a 
slepija, kadar človek v čistim zerkalu 
(ogledalu) svoje celo življenje pregleda . 

',Kristjana edini namen," pravi sveti Irenej , je njegovo pripravljanje za 
med". „Norost je”, pravi sveti Evheri 
„kratki čas, ki ga imamo, le s praznim i 
reemi se muditi, in pri tem konca poza— 
biti , bo vse razsodil”. Pred to po 


zabljivostjo nas svari sveto pismo (Sira h 
7, A) : „V vsih svojih delih se spo

minjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil”. To hoče reči : 
Spominjaj se per vsem , kar delaš, da pride za življenjem smert, za smertjo sodb a 
za sodbo večno srečna ali pa večno ne 
srečna večnost. Ako na te reči prav živo misliš, ne moreš grešiti . 

So ljudje, kteri menijo, da ni ni č 
težavnišiga, kot Bogu v samoti služiti 
spokorno živeti, vsemu pečanju s svetam 
in njegovim veselicam se odpovedati, i n 
vsak dan smert v mislih imeti. Temu nasproti je spričevanje vsih svetih služabnikov Božjih v samoti in v nar ojstrejši h 
samostanskih napravah, kteri vsi so iz 
skušnje vedili, kar pravi Psalmist 33, 9 : 

,Pokusite in glejte, kakó sladek j e 
Gospod ; blagor mu, kdor vanj zaupa". „0 kako prijetno mi je gnalo postalo”, je rekel sveti Avguštin, ,)od tiste 
otročje nasladnosti ločen biti ; kar sim se 
pred bal zgubiti, mi je bilo prav kmalf 
veselje ne ved imeti" 


Poniislika vredno je opomniti od svetiga Antona in od tistih znamenitih pušavnikov, ki so v pervih stoletjih naši 

sveti Cerkvi toliko čast delali, da so pr i 
vsem svojim ojstrim življenji, zatajevanju 

in pokorjenju vender skor vsi tako visoko starost dosegli . Redko drugaei kot 
v polnim čutenji njih telesne in duhovne 
moči jih je smert dobila in le kot dolgo 
zaželen prijatel, kot vesel, ljubeznjiv poslanec Božji. Velikoterim je bil konec 
življenja od zgorej naznanjen ; mirno in 
veselo so se bližali poslednjimu trenutk u 
in Božja hvala je bila vedno na njih š e 
umirajočih ustnicah. 


105


Sme« svetla Antona. 

„éas moje razveze nastaja . Dobro sim 

se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. 
Zdaj mi je perhranjena krona pravice, ktero 
mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan . ” 

II. Tim. 4, 6 — S. 
Korali po svoji vernitvi v svoje tih o 
staniše je Anton zbolel. Tedaj reče svojima uéencama : „Vidim, da me Gospod 

kliče. Kakor je pisano, grem pot očetov . 
Bodite euječi ! Ne zgubite sadu svojiga 
velikoletniga prizadevanja . Za Kristusa m 
hodite , vanj zaupajte, in, iva te tako, da 
ste vsaki dan pripravljeni umreti”. Po

tem ju je opomnil zalazovanja hudih duhov, in kakó se imajo brez strahú zoper 
nje vojskovati. Povzel je še dano svarjenje, kakó zlasti arijanov ogibati se, i n 
ju še opomnil danih ukazov zavolj svojiga 
pokopa, ter še pristavil : ,,Kadar pride 

dan vstajenja, bom to telo nepopačen o 
iz rok Jezusa Kristusa spet prejel. Na 


dalje reče svojima ueencama : „Moje oblaeila razdajta. )o~'kofu Atanaziju podefi'ta 
tisti kokuh, s plajšem vred, na kterim 
sim, spaval. Drugi kosih dajta škofu Serapzjonu. Raševnik„ in kar je še druziga, 
pa sama imejta. Zdaj pa, otroci, Bog 
vas obvari! Anton gre od tod, in ga ne 

bo več pri vas”. Ko je bil to izgovoril , 
ga 1Iakari in Amata kušneta. Umirajoči 
tedaj ude razpne in tam leži s tako prijaznim obličjem, kakor je sicer svoje obiskovavce dobre prijatle sprejemal , ter svojo dušo izdihne 17. dan prosinca 356 let 
po Kristusu in po 105. letu svoje starosti. 

Umreti — smert in grob to j e 

brez dvoma nar grozovitniši, česar se človeška natura nar bolj boji Kakor koli 
strašna za marsiktere ljudi je ta misel : 
to zemljo moraš enkrat zapustiti, in ločiti 
se od vsega, kar ti je tukaj Ijubiga in 
draziga! Vender pravični lahko poln miril 
in tolažbe smerti pričakuje. „Pravičnici, 
pravi Salomon v svojih pregovorih 14, 32. , 
rje poln zaupanja ob svoji smerti” . 


107 

Ali zakaj bi ne bil ob svoji smerti poln 
zaupanja, ker se od ene strani nima ni č 
bati, od druge strani pa vsega dobrig a 
sme nadjati se? Zatorej se bere v bukvah Sirahovih 14, 22 : „Blagor možu , 
ki se vedno deleži modrosti, in kter i 
premišljuje svojo pravico” (svoj e 
djanje, da ga po volji Božji vravna), i n 
v svojim sercu misli na vsevidniga 
Boga'''. In od taciga, ki je v dobrem 
stanoviten, ter v svetosti in pravičnost i 
hodi pred Bogam, piše modri Sirah l 9 13 : 
',Njemu, ki se Boga boji, se bo dobr o 
godilo zadnjo uro, in bo oblagodarjen v dan svoje smerti". Tega blagodara se veseli pravični ob smerti, ki m u 
breme vsiga truda, terpljenja in nadlog 
tega življenja odvzame, in ga v nebešk o 
domačijo pripelje, kjer bo sad svojih s 
trudam dobljenih zmag in svojih čednost 
radovaje vžival. Blagor mu, kdor dosti 
serčnosti ima, svetu se odtegniti, z narnenam, da bi z nerazdeljenim sercam in 
nezbeganim duham Bogu služil, in svoj e 
dni pokori in premišljevanju večnih resnic 


108 

posvetil! V osamljenosti bo najdel neusahljiv studenec sladkosti in tolažbe, kaskoršno le tisti poznajo, ki jo okusijo . Sanuja se bo zanj v pravi raj spremenila. 
Njegovo narljubši opravilo bo nepreneh

ljivo opravilo zveličanih duhov, Gospod a 
hvaliti in častiti. V sé zamišljen ne b o 
nobene druge skerbi imel , kakor brez nebanja in s celim sercam za edino potrebno si prizadevati, notranjiga in vnanjig a 
človeka od dne do dne obnavljati, in n a 
poti čednosti in keršanske popolnosti ved 
no naprej pomikati se. 

----*»«*>---

Naj slovitniši učenci svetiga Antona. 

„Moja noga je hodila po njegovih stopinjah, njegove poti sim se derZ'al, in z nje 

se nisirn umakniL” Job . 23 , 

Anton je s svojim naukam in zgledam prav veliko ljudi v pušavo potegnil 


109 

njih veliko v duhovnim življenji vodil 
na visoko stopnjo kreposti pripeljal. Le 

nekteri zmed njegovih naj slovitniših učen.
cov naj se tukaj omenijo. Naj slavniši 
med vsemi je gotovo sveti A t a n a z i. Da 
bi se v vednosti svetnikov, tisti vednost i 

ktera edina pravi blagor prinaša po razsvetljenju duha in prerojenju serca, bolj 
popolnoma izuril, je sklenil , svetiga Antona v pušavi obiskati. Res se je leta 

31.5 . podal v pušavo, je dolgo časa v njegovim društvi preživel in se za srečnig a 
štel, številu ueeneov tolikiga pušavnika 
prištet biti. Ves čas svojiga življenja je 
Atanazi im.el visoko spoštovanje do tega 
učenika, in si je v čast štel, oko mu j e 
v čim kaj postreči mogel . Kakor je zna-: 
no , je bil Atanazi od Boga izvoljen, spod 
bijati nor strašnejši krivoverstvo tistiga 

časa, in je stal nepremakljiv kot skala v 
viharji, zgled škofov in podpora Cerkv e 
Kristusove . 

Med naj slavniši učence svetiga A n 
tona gre tudi sveti A m o n, vstanovni k 
sam(j na nitrijski gori v Egiptu zavolj 

Sv . Anton. 


110 

svojih samostanov slovečim gorji. Sveti 
Amon in sveti Anton sta se večkrat obiskala, in po njegovim svetu je Amon samostan postavil , za kterim so se karali š e 
drugi napravili, tako da je o koncu éeterfiga stoletja na tistim gorji 50 samostanov 
stalo. Tudi samske staniša po pušavi j e 
Amon s svojilni učenci naselil . 

Tudi sveti Hilarij on je bil eden nar 

slavniših učencov svetiga Antona. Gnan od 
vikšiga duha in od Želja, v samo Bogu 
popolnarna služiti , je šel k svetima Antonu v pušavo, se je v kratkem od njeg a 
meniškiga Življenja peručil in je potem cele trume teh služabnikov Božjih v samlj o 
napeljal. Po njem se je v Siril in Palestini razširil zlasti zavod samotarcov i n 
puasavnikov. 

darain -modrosti in tfste učenos t 
ki se vednost svetnikov ali vednost zveličanja imen.uje, je Anton tisto čudovit o 
oblast nad duhovi pridobili da ni le bre z 
števila veliko nevernikov h keršanstv u 
spreobernil, ampak da je tudi tavžente 


kristjanov napravil , da so vse zapusti 
v pustinji pri njemu se naselili. Ved

nost zveličanja je nar veljavniši, nar 
častitljivši in nar koristniši vsih vednost . 
S to navdan spozná človek svoj namen z a 
čas in večnost, in se uči pred vsem skerbeti za edino potrebno, za večno zveličanje svoje duše. S -to učenostjo se pa 
uči tudi zapaziti slepijo hudičevo, napen o 
omiko, praznoto vedeAtva, napuh in prevzetijo ueeniga svetá, zapeljivost samopaš — 
'liga duha svojiga časa. In kje je učenje 
te vednosti bolj spešno, kot v tihoti i n 
osamljenosti od svetá? V samoti se zbere 
duh , oprosten ,,vsih zinotnjav posvetniga 
življenja, da mirno prevdarja in premišljuje nar imenitniši resnice . Tam se človek čuti 
od vikši moči navzetiga in zniožniga, se svetosti takó vdati, da vse mišljenje in djanje , 
notranjiga in vnanjiga človeka prešine . 
Zató je v vsih stoletjih v samoto bežal o 
toliko ljudi iz hruma delavniga posvetniga 
življenja, iz vojske in vriša taborskiga , 
iz biišavniga, šu nečiga dvorniga življenja ; 
z visoke stopnje škofjiga stana in druzih 


11 

cerkvenih služb, kakor tudi iz druzih navadnih stanov, ter so bili veseli, da so mogli soparno , strastno , zoperno, noroglav o 
življenje svetá zapustiti, in v prostim , 

čistim, mirnim, nebeškim zraku dihati i n 
živeti. Po pravici so blagrovali take ljudi, kteri so ločeni od brezs'tevihlih časnih 
slepoti] , od mnogih potrebšin in skerbi 
življenja, od početja in nevarnost svetá 
v miru in pokoji v priprostosti svojiga 
serca Bogu in le svojimu Bogu služili . 

',Blagor vam, nekdajni puaavniki!" j e 
djal sveti Romuald . „V kakšnim miru ste 
mogli sluiti Gospodu, ker ste ločeni od 
posvetn,iga hrupa %volili si take stanovalia'a .r” 


113 

Sodom) 'kt d~~ii~~~~ 

Spoštovanje in eešenje svetiga Antona 
pušavnika. 

„Bil je &h Bogu in ljudem ; njegov 
spomin je v blagru.” Sirah 45 , I . 

Te besede, ktere so na svetiga mož a 

stare zaveze, namreč na Mojzesa, preroka in vodnika izraelskiga ljudstva, bile iz — 
govorjene, se o soprazniku svetiga Antona 
tudi nanj kot očaka samotarcov in pušavn.ikov obračajo ; ker tudi on je bil prijate l 
in služabnik Božji, je bil zavolj svoji h 
mnogih in velikih čednost ljub Bogu i n 

dobrim ljudem, in njegov spomin je i n 
ostane v blagru. Njegovimi zgodej 
jeriiriu sklepu, v tihi osamljenosti od svete s celim sere= Bogu služiti, in tudi 

druge na pot narvikši popolnosti peljati 

je Bog dal poseben blagodar in srečo. r 
množino tistih, ki so po njegovim zgledu 
in pod njegovim vodstvom se hotli popolnama Bogu posvetiti in spokorno živeti 


je bilo Jutrovo , namreč Egipt, Sirij a 
Palestina, od svetih pušavnikov naseljeno s 
po Tebajškern, po pušavi nitrijski in scetijski, na gori Sinaj in v sanjah judejskih se je noč in dan razlegala hvala Narvikšiga. Njegovo sveto življenje, čudež i 
in znaninja, ki jih je na njegovo in njegovih učencov prošnjo Bog delal, nesvarljivo, brezmadežno djanje njegovih menihov in pušavnikov je celim deželam spreobilen blagor donašalo. Zdaj pa je v 
teh deželah žalostno . Pušave egipto v 
ske, kjer so nekdaj sveti očetje s 
svojimi brezštevilnimi učenci v nar ostrej

ši pokori, v zatajevanji in krotenji svoji h 

počitkov živeli, so zdaj že davno zapušene, in popotnik le tli in tam nektere 
razvaline starih cerkev in razpadlih samostanov zagleda. Kakšna sprememba! Z žalostjo obernesvoj pogled od Egipta prot i 

Trii , kjer se na gori Libanon spet oveseli, ko zagleda precej veliko samostano v 
mnogoterih duhovnih redov, med kterim i 
ima red svetiga Antona pervo mesto z S. 
samostan i. ,P r a v i č n i", pravi Psalmist 


11 

91, 13., »bo cvetel kakor palma, kako r 
ceder na Libanu bo rastel". Naj bi 
red svetiga Antona, »vsajen v hiši Gospodovi, cvetel v preddvorih našiga B o g a ! 

Katoliška Cerkev je vse čase meniški in pušavniški stan poterdila, priporoeevala in kot blagorno, cerkveno življenj e 
jako povzdigujočo napravo spoznala in po 
zasluženji visoko čislala . Narveči po duhu, vednosti in svetosti narbolj obdarjeni 
možje, očetje in učeniki Cerkve, Razil i 

Jefrern, Hieronim, Atanazi, Krizostom 
Gregor Veliki tega bogoljubniga življenja 
ne morejo prehvaliti . Narsvetejši vstanovniki in vravnovavci samostanskih redo v 
so z napravo duhovnih semeniš , z ojstri

mi redovnimi vodili in zlasti s svojimi po

božnimi zgledi milijone ljudi zmogli te r 
cele trume mladeneev in devic zmed posvetnih sprid v samoto spravili . Veljavni i n 

mogočni te zemlje, keršanski cesarji, kralji, knezi, plemenitniki, prepričani o d 
vrednosti in prida taciga življenja v zvik 


11 

ševanje Božje časti in zveličanja duš, so 
s svojo radodarno in radovoljno podpor o 
nar častitljivših in nar dobrotniših zavodov ali vstanovitev svoje spoštovanje d o 
redovnikov razodevali . Enake misli in enaciga spoštovanja do redovniškiga stanú s o 
bili vse čase pobožni duhovni pastirji od 
narvikšiga do narnižjiga cerkveniga služabnika. Ravno nar goreeniši in nar svetejši škofje so take pobožne društva nar 
bolj podpirali, ker so iz skušnje vedil i 
kolikšno dobrotno moč za ()hranjenje i n 
povzdigo vere in verniga bogoljubniga 
Življenja med ljudstvatn dobro vravnan e 
redovne družbe imajo. In ko bi vse naše 
vikši in nižji, mestne in ljudske š ole v 
to posebno odmerjenim in pripravnim re

dovnim družbam bile izročene koli

ko boljši bi bilo za vero med svetam, z a 
mlade in odrašene, za moške in ženske , 
za vse stanove, koliko boljši za sedanj e 

in prihodnje življenje, za časni in večni 
blagor!! Pa tudi kolikšno spoštovanj e 
gre meniškimu stanu zató, da je toliko 
imenitnih in veljavnih moških In ženskih 


117 

mladenče.v in devic kterim so bile po vnanjih razmerah vse časne dobrote na ponudbo, čast in veljavo svetá s tiho sami:jo ali 
samostansko celico zamenilo, da bi n a 
skrivnim in v duhu evangeljskiga zatajevanja samiga sebe, v uboštvu in ponižnosti svoje dni mirno in pokojno v Božjo 

službo ter v svoj in svojiga bližnjiga duš

ni blagor posvetili ! 

pravi sveti Avguštin, „bi tistih ne obdudoval in, ne hvalil, kteri s e 
zanieevaje mikavnost tege svetá k zdruenimu, eistimu in svetimo ivljen ju zbirajo , svoje dni v molitvi, premišljevanji 
keršanskih pogovorih, v ponižnosti , 
pohlevnosti in mirnosti preAVivé, in svoje 

le Bogu posvečeno ,'ivljenje Gospodu v 
nar przjetniši dar prinašajo ? Sveti Sul

pici Sever pravi : „Dokler sivim, ne boin 
prenehal, redovnike hvaliti, samotarc e 
slaviti, pušavnike egiptovske občudovati” . 

Tisti, kteri ne nehajo, menihe in nun e 
sovražiti, obrekovati in preganjati, naj s i 
k sercu vzamejo besede svetiga Bazilij a 
kteri od samostanskiga ali redovniškiga 


118 

stalni taki pise : popolniši družba , 
v kteri se more 5iveti, je tista, kjer je 
vge zdrueno, zdruera o delo, zdruen o 
pladilo, združena duhovna vojska, zdru 
eno prizadevanje za popolnornast — kje r 
so vsi za eniga, in eden za vse . Kaj je 
tacimu ivl jen ju enaciga ? kaj more srednišiga biti? Kaj je popolniáiga ,, kot taka zveza in zdnWm? kaj lepšiga dastitljivšiga, kot to zedinjenje duh' in misel? Taki bi bili po volji Bo,‘" ji imel i 
biti e od zadetka ., in to je bil naš namen. Redovniki so, kteri izvirni namen, 

človeku nazaj sklicujejo in padec našig a 
perviga očeta Adama spet poravnavajo. 
Oni so prava podoba Zveliearjez. a 

.‘'ivljenje je podoba njegoviga s'ivljenja n a 
zemlji. Oni, ako dol. posti svojiga Rtan.ú zvesto spolno jejo, nam nar popolniš i 
rdzkakejo ivljenje Gospodovo z njeg o 
vina