222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
potrebuje vpra{anja, ki jih postavlja ~lovek sedanjosti, z dobrim poznavanjem in zmo‘nostjo v‘ivljanja
v preteklost. Zgodovinar, znanstvenik in do neke mere tudi umetnik, mora zgodovinski vir prepojiti s
kontekstom, ~e ‘eli, da se bo pribli‘al ~asu. Naloga zgodovinarja je namre~ o‘iviti ~as, ne vira.
Pernoudova nam iz svojih dolgoletnih izku{enj niza {tevilne primere, ki govorijo o nevednosti gle-
de srednjega veka, o stereotipni podobi mrzlega, nevednega in zastarelega ~asa. Ko sli{im za zastarelost
srednjega veka, ne morem mimo besed, ki jih je Bo‘o Otorepec na ra~un takih pogledov izrekel na
predstavitvi knjige Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana jeseni 1998: »Srednji vek je bil za
neandertalca science fiction.«
Srednjeve{ki ljudje so bili ljudje kot mi, s ~love{ko naravo, kakr{na je na{a, niti z bolj{o niti s slab{o,
toda pred katero ne zado{~a skomigniti z rameni ali se prezirljivo nasmehniti. Srednjeve{ko zgodovino
in ljudi (predmet zgodovine je pa~ najprej ~lovek v ~asu) lahko prou~ujemo prav tako kakor katero koli
drugo. Pa ne le ljudje, tudi oblika oblakov ni danes ni~ druga~na kot v srednjem veku, se je po{alil
Bloch. (M. Bloch, o. c., str. 108.) Konec sedemdesetih let prej{njega stoletja se je Régine Pernoud
veselila, ker se je zanimanje za srednji vek vendarle pove~evalo. Podobno je (bilo) tudi pri nas, le da je
bilo {e precej bolj kot prou~evanje dolo~enega obdobja nezanimivo ali celo neza‘eleno prou~evanje
dolo~enega stanu. (Prim. npr. P. [tih, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje, v: Melikov
zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje (ured. V. Raj{p et al.), Ljubljana 2001,
str. 61–72.)
Nespremenljivost ~love{ke mentalitete (hotenj, ‘elja, slabosti) je znotraj dinami~nega mrgolenja
zgodovinskih (naravnih) sprememb nekaj najbolj stalnega. Kri ni spremenila svoje sestave, in to je brez
dvoma osnovna resnica zgodovine, ~e jo sku{amo dojemati iz moralnega vidika. Bitje je isto, sredstva
in posledi~no mo‘nosti pa se neprimerno razvijajo. Posameznik, ki ima dostop do sredstev, lahko nare-
di v primerjavi s preteklimi ~asi bistveno ve~ dobrega oziroma slabega.
Zaklju~no poglavje knji‘ice nosi naslov Preproste misli o pou~evanju zgodovine. To naj poleg
u~enja dejstev vklju~uje tudi oblikovanje zgodovinskega ~uta. Le-to je po avtori~inem mnenju glavni
pozitivni vidik u~enja zgodovine. Pernoudova tudi pravi, da je zgodovina vendarle u~iteljica ‘ivljenja,
in da je – nasprotno – kartezijanska tabula rasa »morebiti najmo~nej{a filozofska la‘ vseh ~asov …
Kajti vse, kar je ‘ivljenje, je dano, predano. Nikoli ne izhajamo iz ni~.« (str. 164) Mnogi filozofi so se
s tem strinjali, {e posebej Leibnitz, ki je trdil, da se izvor sedanjih stvari nahaja v preteklih stvareh,
»stvar pa se nikdar ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih«. (Citirano po: B. Grafenauer, Struktura in
tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 15.)
Ne prenehajmo torej ({e) s tem srednjim vekom. Régine Pernoud nam je ‘e pred skoraj tridesetimi
leti ponudila ve~ kot dovolj preprostih, a prepri~ljivih razlogov.
A n d r e j  N a r e d
D a r k o  D a r o v e c,  Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku
v lu~i bene{ke dav~ne politike. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e,
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2004. 438 strani. (Knji‘nica Annales Majora)
Nova Darov~eva monografija je dopolnjena doktorska disertacija. [tudija izhaja iz obstoje~e litera-
ture in na tehtni podlagi neobjavljenega arhivskega gradiva podaja sliko strukture in gibanja istrskega
gospodarstva v novem veku, ki je originalna ‘e samo zaradi tega, ker ta prostor obravnava celovito in za
dalj{e obdobje s te‘i{~em na gospodarski tematiki.
Delo se poleg bibliografije opira predvsem na arhivsko gradivo bene{kega izvora, ki je zaradi za
tedanje pojme razvejane in, mogli bi re~i, pronicljive dr‘avne uprave Republike razmeroma bogato,
tudi s podrobnimi kvantitativnimi podatki. Slovenski zgodovinar, ki je bolj vajen mestoma brezupnega
vzdihovanja nad papirji in listinami habsbur{kega izvora, se ob bene{kih dokumentih lahko razveseli in
si malodane oddahne, pa ~eprav vsako novo dognanje in vsak niz kvalitetnih podatkov vedno odpirajo
nova, tudi kompleksnej{a vpra{anja, kar je razvidno tudi v Darov~evem delu.
223ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Po strukturi se delo odpira s predstavitvijo demografske in socialne podobe Istre do vklju~no osem-
najstega stoletja, v kateri je velik del pozornosti namenjen etni~ni razgibanosti de‘ele, predvsem pa
migracijskim gibanjem z razmislekom o (ve~zna~nem) pomenu selitev za istrsko gospodarstvo. Sledi
pregled denarnega sistema in gibanja cen v bene{ki Istri, ki z dosledno prisotnim meroslovjem predstavlja
zahtevno osnovo za razbiranje gospodarstva.
Analiza gospodarske stvarnosti v severozahodni Istri najprej vzame v pretres osrednji javni ekonomski
in{tituciji v de‘eli, to sta mestna Monte di pietà v Kopru in Piranu, ki sta imela vlogo »zastavljalnice,
posojilnice in hranilnice«, ter njun pomen v gospodarskem dogajanju (skupaj s Fontikom). Pogled se
zatem raz{iri na splo{nej{o sliko gospodarstva v Istri med 16. in 18. stoletjem, kjer je pozornost name-
njena trgovini z zalednimi avstrijskimi kraji, dostopu doma~ih pridelkov na trg ter odnosu med
obdav~evanjem prometa in razpredanjem tihotapstva.
Bogato arhivsko gradivo, na katerem je delal Darovec, je v dobri meri dav~ne narave in porekla.
Taka »fiskalna perspektiva« v analizi gospodarstva pa ni izrazito povedna le zaradi kakovosti tovrstne-
ga bene{kega gradiva, saj je po Darov~evem mnenju bene{ka dav~na politika tudi pomembno soobliko-
vala, ~e ‘e ne ravno krojila, istrsko gospodarsko dogajanje.
Po drugi strani je pri tedanjih dav~nih slu‘bah in carinskih uradih gradivo nastajalo v specifi~nih
okoli{~inah, saj so se dav~ni obvezanci v ve~ji ali manj{i meri vselej sku{ali izmikati pla~evanju bre-
men in pristojbin, medtem ko so sami dav~ni uslu‘benci mogli biti bolj ali manj vestni in po{teni.
Dav~ni vir zato od preu~evalca vedno zahteva, da upo{teva njegovo izvorno nepopolno naravo. Daro-
vec na primer opozarja, kako so uradniki poro~ali, da je polovica vinskega izvoza v sosednje habsbur{ke
de‘ele uhajala dav~nemu nadzoru. In vendar je gradivo dav~nega izvora dragoceno, ker omogo~a {irok
pogled, saj obsega velik del prostora in stvarnosti in ker nudi pregled nad trgovinskimi tokovi v dolo~eni
regiji. Poleg tega pa so v istih uradih nastajala tudi poro~ila o nepla~evanju davkov in o tihotapstvu, ki
zaokro‘ajo stvarnost.
V tem sklopu Darovec pozornost posve~a najprej dav~ni politiki Bene{ke republike v Istri, kjer
osvetli strukturo in delovanje osrednjih in mestnih dav~nih uradov na regionalni ravni. Lokalna in
dr‘avna bremena so zadevala predvsem trgovino oziroma tiste panoge in proizvode, ki so se pojavljali
na trgu. Gospodarske panoge, ki so v severozahodni Istri ustvarjale prese‘no proizvodnjo in torej pro-
met, zaradi ~esar so postajale zanimive za obdav~itev, so bile predvsem vinogradni{tvo, oljkarstvo,
solinarstvo, ribi{tvo ter svilarstvo, tkalstvo in usnjarstvo. Ker je Darovec ta sklop obdelal predvsem na
podlagi dav~nih virov, nam delo ponuja presek gospodarstva severozahodne Istre v novem veku skozi
panoge, ki so igrale pomembnej{o vlogo v trgovinskem prometu v de‘eli. Pri obravnavi vsake od
omenjenih panog posebej se avtor posve~a vidikom proizvodnje in trgovanja, sistema obdav~evanja in
pojava tihotapstva, cenam in obsegu pridelka, in to predvsem z diahroni~ne perspektive, ki omogo~a
pogled na konjukturna in dolgoro~na gospodarska gibanja. Poleg tega je vselej prisotno podrobno mero-
slovje, kar predstavlja pomemben pogoj za razbiranje podatkov in razumevanje gibanj, obenem pa
omogo~a (dragoceno) primerljivost rezultatov.
Na zmanj{evanje dav~nega priliva od carin v mediteranskem in evropskem trgovinskem prometu so
v Benetkah v novem veku postopoma odgovarjali tudi s kapilarnej{im obdav~evanjem svojih de‘el.
Osnovna teza avtorja je, da je stopnjevanje dav~ne obremenitve v severozahodni Istri dejansko du{ilo
mo‘nosti za gospodarsko rast, v kolikor je bilo dosledno uperjeno v zadevanje vsake tr‘no pomembnej{e
doma~e proizvodnje in v carinsko prestrezanje trgovinskih tokov z zaledjem, da ne omenjamo gospo-
stva, ki so ga Benetke izvajale nad jadranskimi vodami.
Dolgoro~no gibanje istrskega gospodarstva se tako prevesi v stagnacijo in nazadovanje ‘e nekje
sredi 16. stoletja ter se znova za~enja dvigati {ele v zadnjih desetletjih 18. stoletja. S tem Istra prehiteva
~as evropske, predvsem pa ju‘noevropske t.i. »krize sedemnajstega stoletja«, a obenem obdobje preho-
da v stagnacijo bli‘njih notranjeavstrijskih de‘el, pa ~eprav so tudi te razmeroma zgodaj ubrale pot
navzdol. Iz Darov~evega dela lahko tudi razberemo, da so v obeh obdobjih, ko je severozahodna Istra
do‘ivljala gospodarsko rast v novem veku, to je na prehodu iz srednjega v novi vek in proti koncu te
dobe, pomembno vlogo odigrali trgovinski tokovi z bli‘njimi in zalednimi habsbur{kimi de‘elami,
zlasti s Kranjsko, kasneje pa je na Istro u~inkoval tudi razvoj sosednjega mesta Trsta pod vplivom
aktivnej{e avstrijske gospodarske politike v duhu merkantilizma. Na gospodarska gibanja in zlasti na
spreminjanje smeri trgovinskih tokov tako v Bene{ki republiki kot v notranjeavstrijskih de‘elah je v
224 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
novem veku poleg splo{nega premika evropskega gospodarskega te‘i{~a proti de‘elam ob Severnem
morju znatno vplivalo napredovanje in konsolidacija tur{ke nadoblasti nad Balkanom.
Z Darov~evim delom se Istra ume{~a kot subjekt v bene{ko in v slovensko, a tudi {ir{o, gospodar-
sko zgodovino, ob tem pa raziskava nudi zanimiva dognanja, ki dograjujejo dosedanje poznavanje
novove{kih dinamik tako v Bene{ki republiki kot na Slovenskem. Obenem so s tem delom podane
osnove za primerjavo gospodarskih struktur in gibanj s sosednjimi bene{kimi in habsbur{kimi de‘elami
v novem veku, kjer je v zadnjih letih bilo ve~ premikov v znanju. Z napredkom v poznavanju, ki nam ga
zdaj za Istro (s poudarkom na njenem severozahodnem – slovenskem delu) nudi Darov~evo delo, je
stanje raziskovanja bli‘je trenutku, ko bo na podlagi primerljivega znanja mogo~e utemeljeno razprav-
ljati tudi o naravi gospodarskih in dru‘benih stikov in vezi v ~ezmejnem prostoru Primorske, Istre in
Furlanije v novem veku. Darov~evo delo je torej regionalna {tudija, ki se tako na ravni vpra{anj kot
dognanj navezuje na {ir{i prostor, obenem pa Istro ponuja v primerjavo in vpenjanje v skupen prostor s
sosednjimi de‘elami.
A l e k s a n d e r  P a n j e k
D u { a n  K o s,  O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah : tr‘a{ka afera Gallenberg 1740.
Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no
Primorsko, 2004. 303 strani. (Knji‘nica Annales ; 37)
Med enega ve~jih presene~enj preteklega leta v doma~em zgodovinopisju vsekakor lahko uvrstimo
izid knjige O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah (tr‘a{ka afera Gallenberg 1740). Poglobljena in
pronicljiva {tudija »sen~ne plati« kariere in zakonskega ‘ivljenja plemi~a s sredine 18. stoletja ‘e sama
po sebi predstavlja dobrodo{lo po‘ivitev historiografske ponudbe, {e bolj pa presene~a dejstvo, da je
nastala v kabinetu priznanega (in do nedavnega tudi zaprise‘enega) medievista Du{ana Kosa. ^e pa se
nekoliko podrobneje ozremo na njegov opus, lahko ugotovimo, da se je tak{no (beri: vsekakor nekon-
vencionalno, tokrat tudi nesrednjeve{ko) delo izpod njegovega peresa napovedovalo ‘e nekaj let (naj
navedem le nekaj del, ki avtorja oddaljujejo od t.i. konvencionalnega zgodovinopisja: Pot na Avalon,
Zgodovinski ~asopis, 1997; Legenda o ~arobnem prstanu, Melikov zbornik, 2001; Vitez in ugrabljenka:
nasilnik in njegova ‘rtev?, Acta Histriae, 2002; Blesk zlate krone: gospodje svibenski – kratka zgodo-
vina plemenitih nasilnikov, 2003). Potreben je bil le pravi povod; v tem primeru odkritje navdihujo~ih
virov v arhivu, ki ga avtor dramati~no opisuje v uvodu.
Glavni junak zgodbe je grof Sigmund Gallenberg, ki ga spoznavamo skozi pripoved o njegovih
koreninah, pre‘ivljanju mladostnih let, snovanju kariere in njej podrejene zakonske zveze, njunem pro-
padu, in, po prizemljitvi, kljub vsemu razmeroma udobnem in mirnem poteku zrele dobe njegovega
‘ivljenja, seveda na bistveno ni‘ji ravni, kot bi ga bil pripravljen sprejemati v svoji vihravi in ambicioz-
ni mladosti. Njegovo osebnost so zaznamovale razmere v dru‘ini (rodbini) – vzgoja pod okriljem
uspe{nega politika strica Wolfa, izobrazba – jezuitski kolegij in pravna fakulteta ter med kranjskim
plemstvom zakoreninjeni provincializem, ki se ga Sigmund kljub temu, da je nekaj let pre‘ivel na
tujem, ni nikoli otresel. Bralcu se vtisne v spomin kot naduti nerga~, ki v svojem prepri~anju – ki koleba
med na~eloma, da je oblast na eni strani dana od boga in na drugi pridr‘ana sposobnim (od cesarja do
zadnjega kranjskega uradnika) – ne izbira na~inov in ne pozna meja za dosego polo‘aja, ki mu »pripa-
da« (ta se seveda popolnoma sklada s tistim, ki si ga ‘eli). ^eprav ga pri tem zanese dale~ prek meja {e
dopustnega v sicer dokaj tolerantni dru‘bi, ga za~uda ne doleti »pravi~na kazen«. Za~uda le, ~e pozabi-
mo, da ne gre za fiktivno, ~asu, ki ga obravnava primerno vzgojno zasnovano zgodbo (kar se nam ob
branju mojstrsko napisanega, mestoma kar napetega dela rado pripeti), temve~ za resni~no, ‘ivljenjsko
zgodbo, v katerih je pravi~nost dostikrat potisnjena v drugi plan.
Avtor zre in pi{e zgodbo o vzpenjanju in padcu Sigmunda Gallenberga skozi prizmo zakonskega
konflikta med njim in njegovo ‘eno Jo‘efo. To jasno naka‘e ‘e na samem za~etku, kjer po principu »s
kolom po glavi« bralca brez milosti postavi v dodobra razplamtelo vojno med zakoncema – na sam
za~etek procesa pred ljubljanskim konzistorialnim sodi{~em. Tudi v nadaljevanju je {tudija posve~ena