100. številka. Ljubljana, v torek 2. maja. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeaenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Mlavuo p. u. »boiuHtvo uljudno vabimo nn boto naročbo, ittare gospode naročnike pa, katerim |e potekla koncem meneča naročnina, prosimo, da Jo o prnrein čaau ponove, da poai-ljanje ne preneha in «la dobe vrne fttevllke- „SLOVENSKI NAROD" velja n Ij I u b 1J ann k e neročulke brea poAHfa- n|a na domt Vae leto . . . gld. 13*— j Četrt leta . . gld. 8-80 Pol leta ... ,, 6*SO I Jeden mene«. l*iO Ca poAIIJau|e na dom »e računa lO kr. na mesec, HO kr. M četrt leta. H poftll|anJeni po posti veljat Vtte leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4*— Pol leta ... || ti*— I Jeden ineaee . 1-40 fj^~~ Naročaje se lahko s vsakim duevomi a h kratu Me mora poalatl tndi naročnina, drugače ■e ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Res Carinthiacae. Praška „Politik" in Zagrebški „Agrainer Tag-blattM priobčila sta v zadnjih številkah pod gorej-snjim zaglavjem dopis iz PodjunBke doline, ki tako temeljito osvetljuje delovanje gonp. knezoškofa dra. K a h d - a, ter je za razmere naših koroških rojakov sploh tako značilen, da bomo izvestno ustregli svojim Čitateljem, ako ga priobčimo tu v doslovoem prevodu. Dopis slove: „V naši deželi postopa nemška stranka po gotovem načrtu in sistematično zoper vse, kar je slovensko. V svojem območji ima že inteligenco, vse nradnifitvo, pred vsem pa ljudsko šolo. Sedaj se je začel naskok na zadnjo pozicijo, katero še imajo koroški Slovenci — na duhovništvo. Že večkrat se je v raznih listih razložilo, kako c. kr. deželDa vlada pri podelitvi župnij porablja mogočni svoj upliv, kako 8e trudi odvrniti novoimenovane Župnike od vsakega zakonitega sodelovanja pri narodnem gibanju s tem, da zahtevu od njih častno besedo, da bodo v narodnih rečeh indiferentui in s tem, da jim v dekretih uuravuost ukazuje, kako imajo ravnati. Vzlic vsemu temu pa nenasitno vodstvo nemške stranke še veduo ni zadovoljno. Gerrnanizovanje jej vzlic temu prepočasi napreduje. Ne kaže se, da bi bo izpolnila nje najsrčnejša želja, da bi bil čez 50 let — ta rok je določila nika nemška korifeja — pokopan zadnji koroški Slovenec. Zato iščejo in stiku jejo po novih zaveznikib, da bi se proceB hitreje vršil. Koroški „Đauernbund" nima nikake privlačne sile več; slovenski kmetje se ogibajo njegovim shodom in gospodje kmetski glavarji sede sami pri mizah, kadar zborujejo na pr. v Pliberku. Toda naši Nemci so dobili novega zaveznika in Bicer jako imeuituega v osebi našega najvišjega dušnega pastirja knezoškofa Kabna. Splošno je znano, s kako navdušenostjo so ga Slovenci vzprejeli, kako popolnoma so mu zaupali, ker se je o njena govorilo, da je obljubil naučiti se v kratkem slovenščine, kolikor je treba za občevanje. Nihče drugi kakor monsignor Einspieler je kot voditelj koroških Slovencev to zaupanje odkrito in slovesno izrekel. Kako bridka je bila prevara. Naš najvišji dušni p a h t i r se je tekom nekaterih let prelevil v Brditega nasprotnika Slovencev. Za dejstva, katera to dokazujejo, nismo v zadregi; na izbero jih imamo. Na nedokazane in ce!6 anonimne denuncijacije citira slovenske duhovnike na odgovor radi njih narodnega delovanja, čeprav dobro \e, d« prihajajo denuncijacije od organov nemško-liberaloe stranke v svrho, da bi se njim neljubi duhovniki odpravili z dotičnih mest. Drugi korak za odstranjenje Slovencev iz upliv-nih mest je imenovanje nemško-nacijonalnega gospoda na mesto, katero je zavzemal prejšnji neumorno delujoči, za krško škofijo velecaslužni dolgoletni kancelar slovenske narodnosti, kateremu glede* vestnosti in poznavanja poslov in razmer ni primere. Kar se je za motivacijo te prenaredbe navedlo, to so prazni, nepodprti izgovori. Pravi povod temu čudnemu ravnanju je bil samo ta, da bo je hotelo raznim nemško-liberalnim velikašem izkazati uslugo. Tudi to se je že večkrat navajalo, kako se postopa z marijamsti in bogoalovci slovenske narodnosti. Njihovi kolege nemške narodnosti se hvalijo, če v govorih in predavanjih slave* svoj materni jezik. Slovencem je prepovedano govoriti v svojem maternem jeziku čim pridejo v dotiko z Nemci. Uspehi seveda ne izostajajo. Mladi naraščaj nemškega dubovništva je nemškonacijonalnega mišljenja in pesmi „Die Wacht am Rhein" ter „Was ist des Deutschen Vaterland* sta mu evangelij. Naj omenimo, kako borno se v bogoslovju skrbi m pouk v tdovenflčim. Slovenski bognslovci nimajo v vseh štirih letih nikake prilike, vaditi se v slovenskem propovedovanju, v katebizirauju itd.; razpostavijo se kar na kratko po stacijah, v novejšem času navadno v nemških krajih — kakor se govori zato, da se oh!ade\ Tudi take bogoslovce, kateri slovenskega jezika niso zmožni, pošilja naš škof na slovenske stacije, držeč se pri tem načela naših šolskih oblastev, da narodovemu učitelju ni treba umeti narodovega jezika. Saj ga on Ham ne razume in se tudi ne trudi učiti se ga. Nemške propovedi škofove pri vizitaciji slovenskih župnij so še vedno na dnevnem redu. S tem pa še ni dovelj. Škof kaže svoje zaničevanje napram slovenščioi še dosti bolj demonstrativno. Kadar stopi slovenski propovednik na lečo, takrat ostavi najvišji cerkveni dostojanstvenik v naši škofiji cerkev in beži v sakristijo, da bi zvdki jezika bv. Cirila in Metoda ne žalili njegovih germanskih ušes. Kakov mož je bil v primeri ž njim škof Funder! Akopram prešinjen nemškega duba, spoštoval je vender inojezične svoje škotliane. Ker sloveuščine ni bil zmožen, ptihajal je redkokdaj na slovenske Btacije; ako pa je prišel, ostal je radi ljudij pred altarjem tudi kadar se je božja beseda oznanjevala s slovenskim jezikom. V Rimskem zavodu „de propaganda fide" se vzgajajo oznanjevalci vere za vse narodne in jezike sveta, tudi za najmanjše rodove črncev; jedua prvih in najvažnejših tirjatev je znanje tujih jezikov, da morejo dotičniki raziti se po svetu in učiti narode. Sredi Evrope pa živi naslednik apostolov, kateremu se ne zdi vredno, da bi se naučil jezika več kakor 130 000 njegovih vernikov v dobi šestih let vsaj toliko, da bi mogel ljudi ogovoriti ali šoltdce otroke vprašati za deset božjih zapoved*. Čudesa o gorečih jezikih menda več ne pozna! Žalostno a resnično! In tak cerkven dostojanstvenik, ki sam jedno prvih svojih dolžnostij tako močno zanemarja, ima pogum očitati drugim ljudem, da so samo po imenu kristijani. Poseben trn v peti je našemu najvišjemu dušnemu pastirju tudi slovensko šolsko društvo sSv. Cirila in Metoda". Čeprav ima ta družba mimo narodne tudi versko šolo v Bvojem programu, vender Bi ni stekla knezoškofuve miloBti, ker — je slovenska. Že opetovano jo izrazil svoje nasprotstvo. Jeden izrek knezoškofov je tako drastičen, da ga moramo pozabi oteti. Dva slovenska kmeta sta prišla k njemu, da branita nekega duhovnika in da izjavita, da dotični gospod na> nekem shodu Ciril-Metodove podružnice v Kotmarivesi ni govoril nič nekorektnega ali protizakonitega, kakor se mu je to očitalo v podli denuncijaciji. Pri tej priliki vprašal je knezoškof preprosta moža, čemu je prav za prav ves boj za jezik in za narodnoBt. Ta druga da je nekaj čisto postranskega; prva je, rekel je nekako najivno, vera, potem domovina, tretje pa krub, za tem pa dolgo nič ne pride in naposled šele narodnost. Nismo še slišali, da bi bil knezoškof tako opominjal svoje nemške rojake, čeprav bi bilo nujneje, spravljati nemške šoviniste k pameti. Ako pa se vzprejme izvajanje škofov, potem bi bilo soditi, da je krub prva stvar, ker brez kruha ni vere ; človek mora živeti, da more verovati. Iz tega je vidno, kam bi Slovenci prišli, da vzprejmejo najnovejši iz Gorice razširjani in od Ljubljanske duhovščine na željo škofa Missije podpirani nauk, da so škofje tudi v politiki od Boga postavljeni voditelji, katerim morajo verniki biti brezpogojno poslušni. Čemu bo potem politične stranke, čemu občinske volitve, čemu deželni in državni poslanci? Ali bi ne bilo bolje, da zapremo svojo politično kolibo in da vse prepustimo Škofovskim konferencam ? Koroški Slovenci so dno 5. p. m. v Celovcu priredili krasno papeževo slavnost, na katero je bil tudi knezoškof dr. Kahn po posebni deputsciji pri-merno povabljen. Toda Njega knezoškofijski milosti se ni videlo potrebno, udeležiti se Blavnosti ali k njej odposlati kot svojega namestnika kakega kanonika. Na papeževo slavnost Nemcev je seveda prišel tudi knezoškof. Neznanje slovenščine je bil tudi tu izgovor in tako se suče dr. Kahn vedno v istem krogu. Slovenščine se ne uči, ker se mu ne zdi potrebno; kadar pa jo kje potrebuje, takrat se umakne, ker je ne zna. (Tu je bilo iz dopisa .Agramer Tagblatta" zaplenjenih 17 vrst. „Politik" tega odstavka ni prinesla.) Oba navedena lista doBihdob nista bila na sumu, da delujeta v službi framazonstva in zategadelj smo radovedni, kaj poreko v uredništvu „Slo-venčevem k tej kurakteristiki koroškim Slovencem „od Boga postavljenega političnega voditelja". Prosimo ! Deželni zbor kranjski. IX. seja dne 2. maja 18 9 3. leta. Današnja seja pričela se je izjemoma jedno uro pozneje nego običajno in je bila precej živahna, ker se je oglašalo pri poročilu upravnega odseka o § 6. (Občila) in § 3. (Deželna kultura) deželuoodbor-skega poročila mnogo poslancev k besedi. Trije poslanci stavili so samoBtalue predloge, namreč: posl. Hribar, Krsnik in Šuklje in drugi, kateri se bodo obravnavali v jedni bodočih sej. Koj početkom seje oglasil se je deželne vlade voditelj dvorni svetnik baron Hei n in čita! nastopni slovenski odgovor na interpelacijo posl. Kluna in drugov: V III. seji visokega deželnega zbora dne 21. septembra 1892 so vložili gospodje poslanci Klun, Povše, LavrenčiČ, Dragoš, Hribar, Pakiž, Stegnar, Žitnik, Mesar, Ogorelec, dr. Papež, Kavčič, Svetec, Klein, dr. Tavčar, Lenarčič in dr. Vošnjak na učuo upravo nastopno interpelacijo: 1.) Zakaj krati visoka c kr. naučna uprava naši slovenski ukaželjoi mladini pravico do VBtopa v gimnazijo? 2.) Ali ji je resna volja, da popolni slovensko državno gimnazijo v Ljubljani v 8razredno popolno gimnazijo in ji priskrbi novo poslopje? 3) Ali ae ni še visoka c. kr. naučna uprava prepričala, da bi f ozirom na toliknštevilne prošnje in oglase za prejem v gimnazije vepder ie zoper otvorila toliku putrebno m obče žaljeno gimnazijo v Kranji ? Vsled pooblaščenja Njega prevzvinenostj go-Bpoda ministra zu bogočaatje in nauk mi je čast na to interpelacijo odgovoriti tuko: 1.) K prvi zgoraj navedeni točki je dala povod ta okolnost, da se ob pričetku šolskega leta 1892/93 ni dovulilo odpreti drugi vzporedni razred k prvemu razredu na državni nižji gimnaziji. V tem oziru je dognano, da Be je oglasilo v julijski dobi 1. 1892. za vzprejem v I. razred državne nižje gimuazije 138 učencev, da izmej teh dva nista prebila vzprejemne preskušnje, da so trije mej počitnicami prostovoljno odstopili — in da je tedaj ostalo 133 učencev. Z ozirom na to, da je bilo v septemberski iltVu vzprejetih še nekaj učencev ter se je bilo nadejati, da pride tudi nekaj repetentov, vložilo je sicer ravnateljstvo nasvet, naj se dovoli drugi vzporedni razred. Učna uprava vender na ta nasvet ni mogla pristati, ker ni bilo nikjer na razpolaganje nobenega količkaj primernega prostora za drugi vzporedni razred, vrhu tega pa je število v slovenski oddelek prvega razreda vzprejetib učencev znašalo samo 43, tako da je bila učeči Be mladini dana prilika vzpre-jeta biti v ta oddelek, s čimer se tudi na korist obeh zavodov število učencev primerno izravna, naposled tudi zategadelj ne, ker kaže Bkušnja, da, kadar je plačati ukovino, redno odpade večje število alabejših učencev. Resnično bo bili v septemberski dobi tisti učenci, ki so bo oglasili za vzprejem v I. razred nižje gimnazije, pa so bili zavrnjeni, v koliko so preBtali vzprejemno preskušajo, vzprejeti v slovenski oddelek I. razreda višje gimnazije, in tedaj pravica slovenske mladine do vstopa gimnazije ni bila kratena. R izven tega se je število učencev v 1. razredu nižje gimnazije od 147 ob začetku šolskega leta do konca 1. 1892 zmanjšalo za 14 in do konca I. semestra 1802/3 za 19, potem v istem razredu na višji gimnaziji od 114 ob začetku šolskega leta do konca I. 1892. za 19 učencev in do konca I. semestra 1892/3 za 26 učencev. Iz tega se vidi, da je bilo ravnanje učne uprave primerno obstoječim razmeram. 2. ) Kar se tiče zidanja novega gimnazijskega poslojija v Ljubljaui, usojain se pripomniti, da je učna uprava z ozirom na nedostatne proBtore, v katerih sta nastanjeni obe gimnaziji v Ljubljani, zidanje novega gimnazijskega poslojija vzela v premislek ter naročila, da bo izvrše dotične obravnave, katerih resultat pa je bilo mogoče šele pred kratkim časom predložiti s primernimi nasveti. 3. ) Nadalje mi je visokemu deželnemu zboru naznaniti, da je učna uprava na prošnjo, v novejšem času izročeno jej od občine Kranjske, da bi se iznova otvorila poprej ondot bivša nižja gimnazija, eventuvalno da bi Be uBtauovila popolna gimnazija v Kranji, z ministerskim razpisom z dne 7. aprila 1893 se ve da popolnoma brez kvare svojih dotičnih ukrepov — ukazala potrebne poizvedbe, katere se zdaj vrše. Ker je uravnava in popolnitev državne nižje gimuazije v Ljubljani z ono eventuvalne ustanovitve popolne gimuazije v Kranji v najožji zvezi, mora se pocukati posledek naročenih poizvedeb, pričetih v zgoraj omenjeni prošnji občine Kranjske, predno se razširjenje prvega učnega zavoda more dalje vzeti v premislek. Ta odgovor vzel se je na znanje z dobro klici. Posl. Iv. Hribar in tovariši Btavljajo samostalni predlog glede drugovrstnih železnic: ViBoki deželni zbor naj sklene : Da bo uspešneje razvije obrtuoBt in trgovina ter povzdigne narodno gospodarstvo in tako pride v okom od dne do dne naraščajoči bedi — zlasti mej kmetiškim prebivalstvom — v deželi kranjski: smatra dezelui zbor za najboljše sredstvo napravo drugovrstnih železuic, katere bi vezale glavne proge s takimi kraji, v katerih je že udomačena kaka obrtnost in se je nadejati, da se spopolni in dovrši; dalje s kraji, ki imajo uvaževanja vredno gospodarsko produkcijo; in kouečno s kraji, kjer bi se dala eksploatovati prirodna bogastva. Objed* nem izreka deželni zbor, da smatra za jedno naj- važnejših nalog dežele, da napravo tacih občil vsestransko pospešuje ia iz deželnih sredstev podpira. (Dalje prib.) Deželni zbor štajerski. V Gradoi, 27. aprilu. V današnji seji pojavilo se je prvikrat V letošnjem zasedanju staro narodno nasprotstvo mej Slovenci in Nemci, kateremu na bo prej konca, dokler se ali Nemci ne odpovedo popolnoma svojim agresivnim namerim ali 30 slovenski Stajer ne loči od nemškega. Začetkom seje utemeljeval je posl. dr. II e i 1 s-berg svoj predlog o ustanovitvi deželne banke, potem je dež. zbor dovolil mestu Mariboru najeti posojila 150 000 gld-, o čemur je poročal posl. dr, Srnec, zatem pa je posl. groi StUrgkh nasve-toval kot poročevalec vinarskega odseka, naj se dež. odbora poročilo o trtni uši vzame odobrovalno oa znanje. O tej stvari unela bo je daljša debata, v katero sta posegla tudi Blovenska poslanca 11 o b i Č in Jerman. Prvi je priznaval dobro voljo dež. od bora a dokazoval, da se je še premalo storilo, kar je vidno že iz tega, da se ravno vinŠČaki kar trumama selijo v Ameriko. Drugi je zahteval, naj dež. odbor ne skrbi samo z* rekonstrukcijo vinogradov, ampak tudi >a to, da se bo prebivalstvo koreuito poučilo o racijonalnem vinarstvu. Dež. zbor je potem vzprejel nasvete vinarskega odseka in isto tako nasvete poročevalca posl. P oseba o poročilu dež. odbora glede sanitarnih razmer in o preskrbljevanju siromakov. Nadalje jedež. zbor rešil še nekatera manjša poročila, mej njimi o raznih nemških zavodih in o povzdigi živinoreje na gorenjem Štajerskem o katerih rečeh ni bilo debate. Posl. Kol le rje poročal o nekih šolskih zadevah, posl. baron M os con o dež. muzeju, posl. Mayr o dež zgodovinski komisiji, posl. dr. FU rst o deželnih srednjih šolah, posl. Kautschitsch pa o nekih drugih učiliščih. O dež. odbora poročilu glede ljudskih šol je poročal posl. grof StUrgkh in predlagal, naj se vzame poročilo na znanje in naj se vzprejroe resolucija, s katero se pozivlje vlada, da pomnoži število državnih štipendij za učiteljišča. O tej točki unela se je daljša debata. Posl. dr. Kok oseh in eg g toži, da dež. šolski svet Slovencem na ljubav v „skoro čisto nemškem Ljutomeru" ni ustregel prošnji 90 nemških prebivalcev tega trga glede* nemške ljudake šole in predlagal resolucijo, naj zastopnik dež. odbora v dež. šol. svetu z vso silo deluje na to, da se trg Ljutomer izloči iz šolBke občine in da dobi svojo nemško šolo. — Slovenski posl. Robič je pobijal izvajanja predgovornikova povdarjajoč, da večina Ljutomerskega prebivalstva neče nemške šole, kakor jo tir-jajo nekaterniki. Splob se je ta želja na umeten način obudila in to po priseljenih privržencih nemškega „Schulvereina*. V Ljutomeru so samo štiri rodoviue nemške, v vseh drugih je slovenščina občevalni jezik ; Ljutomer ni bil nikdar nemšk trg in tudi ne bo, ker se bodo izjalovile vse germanieatorične nakane. Posl. dr. Starkel je govoril o šolskih razmerah v Šoštanju, trdeč, da je to večiuoma nemšk trg in nasvetoval jednako resolucijo, kakor dr. Koko-schinegg. Pri tej priliki je dr. Starkel tudi dokazoval, da se štajerskim Slovencem jako dobro godi, ker jih vlada podpira, dočim se imajo spodnještajerski Nemci hudo boriti za svoj narodni obstanek. — Posl. dr. Dečko okrcal je predgovornika jako dobro. Pojasnil je delovanje dež. šolskega sveta v marsikaterih naroduib rečeh, rekel je, da je samo „zavod za po-nemčevanje" in h koncu zagotovil arborite nasprotnike, da Bi bodo Slovenci prav gotovo priborili svoja narodna prava, kakor so si jib priborili drugi ne-nemški narodi. Ko so še za vso kar je nemško silno navdušeni dr. vitez Schreiner, zastopnik dež. odbora v dež. čilskem svetu, namestnik baron Ktibe c k in ultra nemški poročevalec grof S tU rgk|h precizirali svoja mneuja, je dež. zbor vzprejel nasvete šolskega odseka in predlagane resolucije. V Uradci, 28. aprila. V današnji seji utemeljeval je poal. Ha gen-dorfer svoj, za kmetovalca važni predlogo vzdrževanji neeraričnih cest in potov, potem je deželni zbor dovolil nekaj podpor, raznim občinam pa pobiranje raznovrstnih doklad. — Posl. dr. Kienzl je poročal o premembi določeb glede pokojnine deželnim uradnikom in služabnikom. Zbornica je odobrila stavljene predloge. — Po nasvetu poročevalca Wagnerja se je deželnemu odboru naročilo, naj poroča v prihodnjem zasedanju o peticijah glede* gasilnega reda. Deželni zbor odobril je potem še poročilo deželnega odbora o delovanju okrajnih odborov in posamuib občjn, dovolil razna podpore in subvencije fer nekaterim občinam pobiranje raznovrstnih pri klad. Prihodnja aeia jutri. V Gr«4fi, 29- »prila. V današnji saji je poslanec grof StUrgkh poročal o delovanju deželni ga odbora glede vinske klavzule. Pogoji za to, da je ud uvažanega italijanskega vina plačevati znižano carino, sq bili iz začetka že primeroma lahki, s.»daj pa so še laglji. Dotični uvoznik je moral pismeno izkazati, kje da je bilo uvoženo vino pridelano; ta potrdila ao morali izdati avatrijsko-ogerski konzulati, oziroma jib vidi-rati. Vrh tega se je vino na meji preiskalo ia ako carinski uradi pri uvoženem vinu niso mogli konstatirati normalnih svojstev, se je oddalo enologič-nemu zavodu v preiskavo. Sicer pa je znižano carino bilo plačevati le od vina v sodih uvoženega. Pozneje, to je po sklepa trgovinske pogodbe, ugodilo se je tirjatvi italijanske vlade in bo se te določbe v toliko premeuile, da zadoščajo namestu konzularnih izkazov potrdila izvestnih italijanskih pre-fektov; tudi je dovoljeno pretočiti vino v sode v lukah v Trstu in na R-ki, ne da bi bo natančneje preiskalo, ako se doprinese kakov izkaz o analizi. Deželni odbor je septembra meseca 1. 1892 z ozirom Ba to, da je konkurenca italijanskega vina jako nevarna domaČemu vinarstvu, storil vse mogoče korake, da se vzdrže* prvotno določeni pogoji za uvažanje vina, a to njega prizadevanje je bilo brezuspešno. Vinarski odsek naBvetuje, naj se poročilo deželuega odbora vzame na znanje. — Posl. Pfrime rje poročal o predlogu gledć ustanovitve kemično- fitljologifinega poskuševališča na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in nasvetoval, naj se do* voli za ustanovitev 8000 gld., ker bo država dala 2000 gld. prispevka, za vzdržavanje zavoda pa letnih 3500 gld., dočim bo država prispevala 1200 gld. Novi zavod je otvoriti dne 1. januvarja 1874. — Deželni zbor je vzprejel ta predlog, kakor tudi poročilo finančnega odseka gledć okrajnih bolniških blagajnic in delavske zavarovalnice zoper nezgode. Posl. Posch je poročal o predlogu slovenskega poslanca Jermana glede premembe zakona z dne 28. aprila 1864. Odsek za občinske zadeve je priznal, da je zakon potreben, da se premeni in zato predlagal, naj ue naroči deželnemu odboru, da izposluje premembo državnega zakona o Župuih občinah. Ko so Be rešile še nekatere nevažne predloge, zaključila se je seja. Prihodnja seja v ponedeljek. Občni zbor „Narodne Tiskarne' dne 30. aprila t. 1. Ker se dne 23. t. m. ni sešlo po pravilih predpisano število delničarjev (100 delnic) vršil ae je občni zbor dne 30. t. m. zjutraj v društvenih prostorih. Predsednik upravnega odbora g. dr. Tavčar pozdravi navzoče in pravi, da bode voliti dva upravna odbornika namestu gg. dr. Danila Majarona in Frana Tekavčiea, ki sta ho preselila iz Ljubljane in vsled tega morala odložiti odborništvo. Predlaga, da se jima izreče za njiju marljivo delovanje zahvala občnega zbora in da se jima to naznani pismeno, kar so jednoglasno odobri. 0 delovanji društva in o denarnem stanji poročal je upravni odbornik g. Lavrenčič tako-le: Slavni zbor! Rese vaje prevzeto nalogo moram radostno konstatirati vidni napredek „Narodne Tiskarne" in to bodisi v posameznih strokah in prevzetih nalogah, bodisi z ozirom na finančno stanje društva. „Narodna Tiskarna" stoji danes na tako krepkih nogah, da zamoremo lahkim srcem zreti v bodočnost. Predno preidem k podrobnemu poročilu o stanji društva, naj omenim, da se je tiskarna s 1. avgustom 1. 1892. preselila v pripravneje in priklad-neje prostore na Kongresnem trgu, tako rekoč v naj-živahneji del mesta, in da vsled tega tudi delovanje tiskarne po vedno rastočih naročilih uspešno napreduje. Kar se tiče društvene.'a glasila „Slovenski Narod", mi je z veseljem zabeležiti, da list sega v |C Dalje v prilogi. Priloga „Sloveuskemu Narodu*4 Su 100, dnć 2. maja 1K93. vedno daljše kroge in da se je naročnina lista nasproti oni iz leta 1891 za 503 gld. 77 kr. povišala in to kljubu strastni agitaciji, ki se je otvorila napram listu in se nadaljuje v marsikaterem kraju in na marsikaterem mestu na breztakten način. Ta uspeh nam je dokaz, da zagovarja list pravi stari in od početka našega narodnega boja obstoječi program, društvu pa je v zadoščenje in v spodbujo, da ostane na predpisanem potu. Tudi v preteklem letu ni nam bilo mogoče format listu povečati, ker ima list kot prilogo glasilo „ Slovenskega društva" „Rodoljuba", gradiva pa je imel list toliko, da je poleg „Rodoljuba" mnogokrat s prilogo izhajal. „Ljubljanski Zvon" je težje izhajal, to pa v prvi vrsti zategadelj, ker ga je tiskarna, kakor se sedaj kaže, nekoliko predrago kupila od prejšnjega lastnika. Razprodaja založnih knjig t. j. zbirka zakonov, pripovednih spisov itd. le polagoma napreduje in to zato, ker tiskarna nima kolportaže in ker bi tiskarna, ko bi se razprodaje bolje poprijela, pa na drugi strani gmotno škodo trpela. Morali bi nalašč za to osobje imeti, ker dosedanjim močem vsled obilnih tiskarskih naročil nO preostaja dovolj časa, da bi se z razprodajo uspešno bavile. Zato pa moramo le z zadovoljstvom pozdravljati tu v Ljubljani na novo ustanovljeno narodno knjigarno, s katero se bode kazalo vsekako pogoditi, da se otvori živahna razprodaja naših založnih knjig. Po občnem zboru iz lanskega leta konstituiral se je upravni odbor tako, da je volil jednoglasno g. dr. Ivana Tavčarja svojim predsednikom in g. Fr. Hrena svojim podpredsednikom. Upravni odbor imel je tekom 1. 1892. 10 sej, v katerih so se reševale tekoče reči, pa škontracijo blagajne in pregledovanje knjig, pri kateri priliki se je vse v najlepšem redu našlo. Pohvalno omeniti mi je člana nadzorovalnega odbora g. Filipa Tratnika, ki je večkrat in z veliko požrtvovalnostjo in natančnostjo delovanje tiskarne zasledoval, knjige pregledoval in blagajnico škontriral ter tako izdatno upravni odbor v svojem poslovanji podpiral. Pregledovalni odsek je predloženo mu bilanco z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjal, ter s svojimi podpisi potrdil, da se ta z nastavki knjig popolnoma ujema. Skupni promet v preteklem letu znaša ustevši koncem leta v blagajnici ostalo gotovino 74.425 gld. 88 kr. V pretečenem letu oddalo je „Narodni Tiskarni" 817 strank skupno 2109 del in naročenih je bilo po 1273 strankah 1409 inse-ratov, 267 več ko 1. 1891 in 436 več ko 1. 1890. Razun „Slovenskoga Naroda" tiskala je tiskarna „Rodoljuba", „Ljubljanski Zvon", „Slovenski Pravnik", Jurčičev 11. zvezek, „Matice Slovenske" letopis, knjigo „Dramatičnoga društva" in „Talijo", Giontinijeve knjižice in druge knjige raznovrstnih vsebin. Uredila in tiskala je tiskarna mnogovrstne koledarje ter izvršila nad 10O0 akcidenčnih del v različnih barvali, tabel in obrazcev, mej katerimi poslednjimi mi je posebno omeniti one za slov. posojilnice in različne urade. Vsa ta dela izvrševalo je povprečno 12 stavcev, jeden vodja, jeden pod-vodja, 2 strojevodji, 6 učencev, 4 hlapci, 4 dekleta in jedna upraviteljica, tedaj skupaj 31 osob in tudi več. Čisti dobiček preteklega leta znaša 2028 gld. 80 kr. in upravni odbor predlaga vsled sklepa seje z dne 29. marca t. 1., da se ta na sledeči način razdeli: delničarjem izplača se na vsako delnico po 3 gld. dividende kar znaša......... 1200 gld. — kr. nagrade uradniškemu osobju reservnemu fondu se pripiše v zmislu pravil 10°/0 .... in ostanek....... prepiše se na nov račun. Rezervni fond znašal je sklepom I. 1891...... 5690 Pomnožil se je tekom leta 1892. iz sledečih točk: iz obrestij obligacij in naloženega denarja...... iz dobička iz 1. 1891. seje pri- dejalo......... in če se še v 1. 1892. zapadla dividenda prišteje z . . . . 96 je njega skupno stanje koncem 1. 1892......... 6331 Ker presega ta vaota že po § 29 društvenih pravil določeno mejo, je lanski občni zbor sklenil 300 202 326 235 309 80 14 10 86 10 ustanoviti specijalno rezervo, kateri se je že iz dobička iz 1. 1891. upisalo svoto 50 „ 14 „ in ki vštevši v 1. 1892. narasle obresti.....» • • 1 ■ 0#* n koncem 1. 1892. znaša 51 20 '202 80 254 „ — ako tej svoti pridenemo, — če bode temu današnji zbor pritrdil, — v ta namen odločeno svoto ......... izkaže se nam stanje specijalne rezerve z ........ in znašata skupna rezervna fonda prištevši ta splošni rezervni fond v znesku ........ koncem 1. 1892. svoto . . '. 6585 l 10 7 Preidem končno k računskemu sklepu „Jurči-čeve ustanove" s pripomnjo, da mi je tudi ta napredek zabilježiti. V letu 1891. prodalo se je Jurčičevih zvezkov za .... 257 „ 60 „ v 1. 1892. pa za.....517 „ — „ 6331 10 tedaj za........ 259 „ 40 „ več, toraj še jedenkrat toliko ko v I. 1801. dasi-ravno je v 1. 1892. po vrhu tega še 11. zvezek izšel. Vkupno je še nerazprodanih zvezkov 12685 in bi bilo želeti, da bi dijaštvo in inteligenca naša že z ozirom na blagi namen, ki ga ima ta ustanova, po Jurčičevih spisih pridneje segala. Tudi razprodaja teh del bode procvitala, ko se jedenkrat kakor sem gori pri založnih knjigah omenil, porazumljenje s tamkaj imenovano narodno knjigarno doseže. Končujem svoje poročilo, priporočujoč, da slavni zbor predlagano razdelitev čistega dobička odobri, ter upravnemu odboru absolutorij za preteklo leto podeli. (Konec prih.) Politični razgled. i o t ran e dežele. V Lj ubij ani, 2. maja. J?unktacije. Dež. zbor češki bo zboroval še nekoliko duij, a Če bo razširjajoče se vesti osnovane, se bo še te dui odločilo nadalnje postopanje nemških liberalcev. Za včeraj je bila sklicana komisiia, katera ima odločiti o vladni predlogi glede" ustanovitve okrožnega bo-dišča v Trutaovu. Nemci zahtevajo, da se komisija izreče za vladno predlogo ; veleposestniki pa so se izrekli za predlog posl. Trkala, ki pa se ne Btrinja z vladnim, dočim so MladoČehi in Staročehr odločni in principijelni nasprotniki obeh predlogov. Dunajski lat „Extrapo8t" javlja is kroga nemških dež. po-Biancev, da bi Nemci, ako ne izreče dež. zbor češki nikakega mnenja, zopet izstopili iz deželnega zbora in eventuvelnu tudi iz državnega zbora, — Ako to ni prazno pretenje, utegne biti glasovanje o punktucijskih predlogah pomembno za notranjo politiko, a zdi se nam, da Nemci ne mislijo resno na to eventuvaliteto. Poljski katoliški shod. Krakovski osnovalni odbor za prireditev poljskega katoliškega shoda obrnil se je do grško katoliškega metropolita Sembratovč* s prošnjo, naj se shoda udeleže" tudi grški katoliki. Metropolit je sklical nekatere odlične ruske rodoljube na posvetovanje in ti so se izrekli za katoliški shod, če se bo imenoval Gališki in ne poljski in če bo ruskim udelež-nikom dovoljeno govoriti v ruskem jeziku. Nemške stranke. Nemški liberalci izgubili so zadnja leta na Dolenjem Avstrijskem jako mnogo upliva in morda bi bili že popolnoma propadli, da so bili ujih na-flprotniki jedini. Neliheraici so se delili na celo vrHto frakcij ; na klerikalce, konservativce, krščanske socijaliste, uacijonalne protisemite iu uacijonalce Kakor se čuje, so se stranke sedaj zjedinile v tedno Ramo skupino in bodo odslej vedno solidarno postopali, če se to obistini, potem je liberalcem odzvonilo. Šole na Of/ersketn. Ogerski državni zbor se je zadnje dni bavi I z regulacijo plač ogerekih učiteljev, a debata, katera se je uuela o tej stvari, je večjega pomena, ker osvetljuje šolske namene ogerske vlade. Naučni minister grof Csaky je slovesno izjavil, da vlada ne trpi nikakih prottmadjarsk'h tendenc in protidižav-nih tendenc, in bo sedaj uredila Btvar tako, da bo pri subvencioniranih šoluh država sama izvrševala nadzorstvo iu to neposreduo, pri konfesijonalnib šolah pa posredno Vrh t»'ga uvažuje vlada vprašanje, bi li ne kazalo zapreti tiste konfesijooalue šole, katere ne ustrezajo določbam zakona. Sploh pa misli vlada, da bi še na|bolj kazalo, premeniti ves šolski zakon. — Kakor vidno, hoče vlada i nadalje postopati v protislovenskem in proticerkve-nem duhu. JPrvl maj. Delavska stranka praznovala je letoa četrti-krat dao prvega maja, a še nobeno leto ni bila ta demonstracija za osemurni delavnik in za splošno volilsko pravo tako neznatna, kakor letos. Na Nemškem niso socijalisti i.fieijelno praznovali prvega ma|Qika, ker so sprevideli, da demonstracija nima praktičnega pomena in te uusb bo biti delavci tudi v drugih kraiih, dtfčlm |e pouekod zopet slabo vreme preprečilo nameravano prazuovauje. Iz poročil, v kolikor jih imamo do«!e>, se da konstatirati, da je bilo letošuje praznovanje sumo paicijelno; V večjih mestih, kjer je proletari|at bolje organiziran, je bilo prazuovunie impozantneje, v maujših menj. Povsod so se vršili ljudski Bbodi, na katerih ao delavci formulirali znane svoje tirjatve. Doslej se še ne s6, če ae je to praznovanje vršilo povHod mirno in v redu; v Lam pri Barceloni so anarhisti razstrelili neko cerkev. Ponekod so shodi niHo vršili v tistem uzornim redu, kakor ga žele policijski komisarji. V Avstriji bila je delavska demoustracija še največja na Češkem, na Dunaji in v Oradci, a vse se je zvršilo še dosti mirno, akopram bo v nekaterih krajih deraonstmjoči delavci postopali procej rezko, tako da so se morali vojaki pripravljati za vsak slučaj. Kakor že rečeno, še nimamo doslej točnih poročil. nanje tlrJfeaT«, Rusija, in Nemčija* Zadnji čas, zlasti odkar se je na Francoskem pralo panamsko perilo, govorilo se je mnogo o pri-bbževauju Rusije k Nemčiji. Resničnosti takih govoric ni lahko dognati, a časih podajajo malenkostne dogodbn nekako zaslombo za presojanje. Ko bi se RuBija res približevala Nemčiji, potem bi bo zaiodno odvrnila od Francije, a to se ni zgodilo, kakor sve-doči nastopna dogodbica. Pri slavnostnem dinerju v Rimu napil je uemški cesar v dolgih frazah Italiji ; ko je končal, rekel je navzočni brat ruskega carja, veliki knez Vladimir, k svoji soaediuji, soprogi francoskega poBlanika Billota : Tudi jaz naj napijem vaši krasni domovini, brez fraz ali iz vsega srca. — Cesar Viljem je kar osupel iu tako tudi vsi drugi navzoč-niki. Pogovor je zastal za deset minut, samo veliki kuez Vladimir je bil jako dobre volje. Srbske razmere. Prva diferenca mej kraljem in miniBtri bb je ugodno poravnala. Kralj je zahteval, da se mora radikalni župan Beligrajski, ker je po prevratu bvo-jevoljno ae vrnil na prejšnje svojo mesto, zopet umakniti, ker njegovo postopanje ni bilo zakonito. MiniBtri bo se upirali tej kraljevi tirjatvi in prišlo bi bilo morda do krize — o kateri so DunaJBki in Peštanski listi škodoželjno Že |ioročali — da »e ni župan dobrovoljno umaknil vedoč, da je to le formalna stvar. — V pogovoru z nekim novinarjem uaglašal je ministerski predsednik dr. Doki 6, da je prva naloga srbske vlade, pridobiti zaupanje inozemstva; to mora biti osvodočeno, da no sedaje ramere v Srbiji stabilne in zanesljive. Le od tega je odvisno, da se zopet okrepča državni kredit, katerega je Srbija za sanacijo svojih (inauc nad vse potrebna. Minister notranjih rečij izdal je naredbo, s katero naroča prefektom, da morajo v vsakem oziru varovati popolno volilsko svobodo. Ruski Nemci. Vojna z Rusko že davno ni več na dnevnem redu in trozvezni državniki zagotavljajo Rusiji v jednomer svojo ljubezen in miroljubnost, a nemški narod se za vse to ne meni, ampak je prepričan, da bo prej ali slej vojna neizogibna. Nemški list „Veteran" zatrjuje, da so nemški strategi že izdelali popolni načrt za vojno z Rusko, uvažuje vse okolnosti. Posebno važnost pokladajo nemški strategi na ruske Nemce. Teh kolonistov je okoli 5 milijonov in imenovani list pravi odkrito, da računajo vojni krogi na ta, Rusom neprijazni element, izmej katerega se da nabrati do 30000 izvežbanih vojakov. List tudi navaja imena krajev, ki bo povsem nemška in kjer bi naUi Nemci podporo. Iz vsega tega je vidno, kako računajo nemški vojaški krogi z nemškimi naaelniki na Ruskem iu kako zanesljivi in udaui so ti svoji ruski domovini. Ustanek na Kubi. Španska vlada je v velikih skrbeh zaradi bi* serja Bvojih kolonij, zaradi otoka Kube. Kubani so že davno siti slabe špaiiBke uprave iu žele" priklop-Ijenja k Zjedinjenim državam ali k Meksiki. Ustanki sicer niso nenavadni na Kubi, a sedanji utegne postati nevareu, ker je ustašev mnogo. Španski vojaki so bili doslej še vedno pobiti, UBtaŠi pa so dobili izdatuo pomoč iz MekBike, od koder bo koncem aprila meseca prišli na posebnih ladijah dobro oboroženi prostovoljci. Vlada Španska odjiošlie novih vojakov na Kubo in misli z ozirom na resui |>oloža| skrbeti, da se ustanek koj uduši. Celo v španskih krogih se priznava, da je lahko mogoče, da se Kubani znebe španskih uradnikov in vojakov in ločijo od Španske. Svetovna nixstava v Čikatji* Včeraj js predsednik Zjed i njenih držav slovesno otvoril svetovno razstavo v dkagi, prvo Bvetovno razstavo v Ameriki. Razstava še ni povsem gotova, to bo šele za nekolik«) tednov. Brez dvoma je, da bo ta razstava na deviških tleh ameriških nadkri-lila vse dosedanje razstave, da bo res pojiolna slika človtškega delovanja, jedina v svoji vrsti in zato velikanskega pomena za kulturno življenje in napredovanje. \ viti v Kranju p o p o I u o višjo g i m? a a z i j o , ako mesto dovoli za zgradbo poslopja prispevka 40.000 gld. ter se obveže doprinašati za vzdrževanje gimnazije na leto 2000 gld. — (Ljubljanske vojašnice.) Star bo-trudnik nam piše: Nedavno pritožil se je v Vašem listu nekdo, da imajo poslopja slovenske kranjske dežele deloma de vedno izključno nemške napise. Ta pritožba bila je gotovo umestna in izgovor, da je take napise omislila še bivša nemška večina deželnega odbora, ne velja, kajti tiste krajcarje za dostojno popravo starega greha bi dežela pač še zmogla. — Kaj pa deželna brambovska vojašnica, ki se je zgradila že za čaBa narodne večine in ki nosi zgolj napiB: „K. k. Landvvehrkaserne" ? Toliko bi ne bito pač dalo izposlovati, da bi bila našla prostora poleg nemške tudi Blovenska beseda. Tako bi vsaj jaz sodil po znani aferi Praške mestne vojašnice. Iu ako ne, zakaj se potem naš narodni deželni odbor ni držal izgleda Ljubljanskega mesta, ki je postavilo na pročelje svoje vojašnice zgolj cesarskega orla z latinskim geslom presvitlega cesarja? Da se z odločnostjo tudi pri vojaških oblastih nekaj doseže, to spričuje nam napis na takozvani meščanski vojašnici v Trnovskem predmestji. Načelnik meščanskega konsorcija, katerega last je ta vojašnica, g. J. N. II o rak, dal je v svojem času napraviti na to vojašnico slovensk in nemšk napis in ni se udal, ko je že pred 15 leti polkovnik topničarjev, nastanjenih v tej vojašnici, kategorično zahteval odstranjenje slovenskega napisa, preteč, da bodo inače vojaki zapustili vojašnico. A g. Hurak se ni udal, oaglašal je, da je vojašnica last slovenskih meščanov in da imajo ti pravico zahtevati na svoietn poslopju tudi slovenski napis. Ta odločnost je konečno tudi zmagala in še danes blesti na meščanski vojašnici slovensk napis. — Tako se je nekda) postopalo! — (Tretji glasbeni večer.) Vspored za glasbeni večer koncertnih mojstrov: Hanuša Bau-disa in Karola Hoff me istra daues 2. maja v dvorani Bturega strelišča obsega dva odlična dela komorne glasbe za klavir in gosli. Gospodična Aui S u ki je bo igrala z gospodom H. Baudisem prvi stavek iz suite op. 11, Blovečega skladatelja oper: „Kralica iz Sabe" in pa „Merlin-aa, Karla Gol d mar k a. Gospod Hoffmeister in g. Bau-dis igrata tretjo vediko sonato od El. Grieg-a. Prvo izmej treh sonat za gosli od tega skladatelja igrala sta na 1. glasbenem večeru, kateri je pripadlo prvenstvo celega večera. Ta skladba je mej sonatami za gos le najmodernejša. — Mej pevskimi točkami, katere so same novosti, imenujemo dva zbora za ženske glase z čveteroročnim klavirnim spremljevanjem češkega skladatelja Jos. Klička, kateri je profesor na Praški konservatoriji, ter dirigent češkega pevskega društva „Hlahol* in se prišteva mej najodličnejše glasbenike v Pragi. Ti zbori se odlikujejo po finem humorju, in ker se j" ta vrsta pevskih zborov v Ljubljani še malo kultivirala, bodo gotovo jako zanimali. Gospod Razin-ger bode pel dve pesni od g. Hoffmeistra, katere bodo v kratkem izšle v tisku in gotovo dobro došle slovenskim pevcem. Ensemblova točka za orgije, klavir in goBli, sloveča, pa redko igrana himna sveti Ceciliji od Gouuoda podala bo celemu vsporedu prijetno raznoličnost. Raz ven tega obsega vspored še rapsodijo po bretanjskih narodnih napevih za orgije od Saiut-Sitens-a, jako zanimiva Hkladba, katera daje lepemu inštrumentu priliko razviti vso svojo lepoto. Igral jo bode g. Hoffmeister. Sedeži v dvorani a 1 gld.,vstopnice a GO kr, dijaške vstopuice a 30 kr. dobivajo se v trafiki g. Šešarka v Selenbur-govih ulicah in na večer pri blagajnici. Začetek točno ob 8. uri. — („G I a a b e n a M a t i c au.) Za danes, v torek, določena skušnja moškega zbora „Glasbene Matice" se je prestavila na jutri sredo ob 8. uri zvečer. — (Sokolski večer,) kakor jih je sklenil odbor osnovati vsak prvi četrtek v mesecu brez posebnega programa, bode v četrtek dud 4. maja v vrtnem salonu gosp. Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti. Namen tem večerom je, da se člani »Sokola« v prijateljskem razgovoru vspoznavajo bolje mej saboj in ae dogovore o bodočih letošnjih društvenih izletih in slavnostih. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je ob nakupu knjig za obmejne kraje darovala .Mohorjeva Tiskarna" v Celovci 282 kojig, »Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih k n j i g n s D d n a j i je dala 20% popusta, Martinčeva knjigarna v Mariboru 10°/0 in Giontinijeva knjigarna v Ljubljani tudi 10% — C g. bogoslovec Janez Cemažar je poslal dva velika zavoja zelo rnbnih knjig, nabranih mej Mariborskimi gg. bo^oslovci, g. Fr. Podobnik, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naročilom, da naj se razdele mej podružnice na Koroškem, in č. g. Josip Sancin, župnik v Predloki, precej knjig. — Stoluo mesto Ljubliansko nam je naklonilo 250 gld., kot prispevek za prvo polovico 1893. 1. Graška izvanakade miška podružnica, koji neumorni predsednik je starina-vodi|a g. Brađaš k a, nam je poslala po mladeniško delavnem blagajniku, g. Fr. Hrašovci, c. kr. sodniku v pokoji, 100 gld. 20 kr. Kot veledušne podpornike vrle te podružnice imenujemo danes : g. M.mi i Može k o v o, ki je zopet podarila podružuici 10 gld., g. Franjico Zabredovo, č g. Avg. Skočirja, kurata na deželni bolnici in g. dr. Mul > Zidarica v Pregradu na Hrvatskem — Pokroviteljica je postala z doneskom 100 gld. g. Mm i i Koblar, rojena Reharjeva, v Litiji Slovenci! to je že šesta pokrovitedjina iz malega Litijskega trga. Je-li temu treba pristavljati še posebnih navduše-\ a Inih besedi] ? Dalje so nam naklonili; Podružnica za Ljutomer in okolico 10O gld., Šišenska podru ž ui c a (prvomeBtmk g. M a t i j a n , denurničar g. Suvaj 50 gld, druži»a domoljubov 25 gld., ferijaluo društvo ,Sa va" pri veselici 20 gtd., posojilnica v Konjicah 20 g!d., posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5 aprila 1893 po zadružnikih zloženih 19 gld, g. A. V i r a n t iz Novega Mes'a v Zugorjt pri g. Medvedu mej Dolenjskim in Zagorskim S o k o 1 u m nabranih 14 gld., posojilnici v Šmihelu nad Pliberkoin in v ŠoS tanji po 10 gld., hišna druža „Omizje" v Mos.tr j i 10 gld. kot drugi znesek globe vplačane po udi), ki bo ne varujejo v govoru slabotnega materinega jezika. Ne imenovane G pri Sokolovi veselici iu telovadskih igrah v Ljubljani uabranih 8 gld 68 kr., hranilni Iu posojilni društvi v Celovci in Nabrežiui po 5 gld., g. Gin gor Doli nar s Trate po g. adv. dr. V. Kri spet-ji 5 gld, g. Iv. Jenko 5 gld. kot dar v sele družbe pri „For-tuni" v L;tiji, gostje »n udje bralnega društva v Orebku pri veselici dne 16. aprila 4 gld. lOVa ^r i S- Veli mir 4 gld., ki so jih zložili za dom navdušeni Graški mladeniči o priliki Prešernovega večera, gospod i čina v Opatiji nabrane 8 gld., g. J. C. J. viuntrŽee v Šiški 2 gld — preostanek ob poravnavi računa in Ne-imenovanec prvo srebrno krono. Vsem veleduš-nim dobrotnikom skupaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo. Vodstvo družbi* sv. Cirila in Metoda. — (Šolsko nadzorovanje.) V minulem mesecu ogledal je deželni šolski nadzornik gospod Šuman vbc tečaje Ljubljanskega učiteljišča in se udeležil pouka iz posamičnih predmetov. Ogledal je tudi razne zbirke tega zavoda in se je zahvahl v konferenci, ki je bila po končanem nadzorovanju, učiteljskemu osebju za njegovo marljivost. — (Gospč. Ge orgle a Janušovski) nastopila jo koncem minulega tedna zopet na dvoi nem opernem gledal šču na Dunaju in sicer kot „Fideliou. Vsi Dunajski listi brez izjeme poročajo o tem nastopu jako laskavo in simpatično, povdarjajoč, da ima gspč. Jauešovski izredno lep, blagoglasen in jako dobro izšolau glas. — (Nemška brezozirnost.) Uredništvo lista „Palagogiscber Literaturbericht fllr OeBterreichs Schulen und Lchrer" v Znoimu na Moravskom pošilja svoj list na ogled tudi ua ljudske šole po Kranjskem s tiBkanim naslovom: An lobl. Scbulleitung und Lehrkbrper der deutschen Volksschule in — Bez. — Ne vemo ali bi mislili, da imajo ti naduti Nemci ves Bvet za veliko Ger-raanijo, ali odrekajo vsem drugim ljudstvom čut narodnosti, ali so pa v zemljepisji tako slabo poučeni. Pričakovati je, da bo bode slovensko učiteljstvo odzvalo tem vabilom s tem, da vsak list pošlje tja, od koder je priseli — (Občni zbor gasilnega društva Ljubljanskega) katerega ee je udeležilo nad 80 članov, vršil se je v nedeljo v magistralni dvorani. Vrhovni stotnik g. Do brlet pozdravil je zborovale« v slovenskem in nemškem jeziku. Društveni tajnik g. Drelse je prečital poročilo o delovanju odbora gasilnega društva. Iz poročila je vidno, da je gasilno orodje v dobrem stanu, potrebne poprave da so se izvršile. Gasilci so se pr dno vežbali, kajti vsak treh oddelkov imel je mnogo vaj. Slovenski vežbenik izide kmalu, kajti gospod A. C. A h čin ho neumorno trudi, da se ta težka stvar hitro reši. Doseglo ae je tudi, da bo pri vseh avstrijskih gasilnih društvih uvedena jednaka oprava; vojno mini-8terstvo in mluisterstvo notranjih rečij sta določeno opravo že potrdili. Ljubljansko gasilno društvo nastopi prvikrat v novi opravi pri sv. Florijaua maši dne 7. maja t. 1. Občinskemu nvetu in Kranjskih ra-nilnici se izreče za dovoljene podpore zahvala in naglasa se, da bo žo dovršeno priprave, da bode gasilno društvo Ljubljansko svojo petindvajsetletnico praznovalo v lastnem domu, kar zborovalci navdušeno pozdravljajo. Blagajnik g. odd stoto. A. C A h č i n je poročal potem o računskih zaključkih; društvo je preteklo leto imelo dohodkov 2G92 gld. 74 kr., za 209 gld. pa men j stroškov, tedaj je ta svota poleg 1400 gld. v obl'gacijah ostala v blagajnici. Računski zaključek podporniškega zaklada gasilnega društva imel je dohodkov 1641 gld., stroškov pa toliko menj, da je bilo mogoče nakupiti srebrno rento za 994 gld. Za bolniške truške izdalo se je 383 gld. Stanje premoženja izuaša 7400 gld. v srebrni renti in 214 gld. v gotovini. Računska sklepa se odobrita iu se izreka blagajnikoma zahvala občnega zbora. Novo vstopi vsi člani store potem obljubo. G L) o brlet opomni gasilce, da le še poldrugo leto, da s * praznuje 25letnica Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in naglasa, da takrat, ko bodo prišla povabljena sloveus'a, krvašaa, nemška in ogrska društva k tej Blavuusti v Ljubljano, je v prvi vrsti treba pokazati, da »o gasilci vešči svoje naloge, zato treba porabiti čas do slavnoati, ter se priduo vežbati, da bode ogledua vaja društva res vzgledua. Ker ui bilo posameznih nasvetov, se potem občni zbor zaključi. — (Mostova dolenjskih železnic) bo-deta v kratkem dodelana. Pri prvem (pri Udmatu) postavljeni so že stebri, na katerih bodeta pritrjena oboka iu vezi, drugi čez Gruberjev kanal pa je do cela dovršen, in dobi zdaj le še drugo, pepelnato« sivo barvo. Zajedno bodo tesarji položili ob veuožji mostu tla iz hrastovega lesa, zatem |>a se boiie pričelo s polaganjem tramov (švelariev) za relee. Po dovršenem najbrž že tekom tegu meseca delu bode poskuAnja volojs s tremi lokomotivam- čez most in sicer najprvo z jedno, zatem z dvema in slednjič z vsemi tremi vkup«. Če bode most prestal brez vsa-k h tehničnih hib iu nedostutkov to »poskušajo", pričelo se bude zatem b prevažanjem gramoza. — (Novi vozni rod državne železnice.) Po novem voznem redu za mesec mai odhajajo vlaki na Gorenjsko in naprej: Iz Ljubljane (južni kol.): Ob 12. uri 5 m n. ponoči, ob 7. uri 6 inin. zjutraj, ob 11. uri 50 min. dopolu-dne iu ob 4. uri 20 miu. popoiudne. Dohajajo pa v Ljubljauo (j u ž. kol.): Ob 5. uri 55 min, zjutraj, ob 11. uri 27 min. dopoludne, ob 4. uri 53 min. popoiudne in ob 0 uri 27 min. zvečer. V K a m u i k odhajajo vlaki: Ob 7. uri 18 miu. zjutraj, ob 2. uri 5 min. popoiudne, ob 6. uri 50 min. in ob 10. uri 10 min. zvečer. Iz K a m n i k a dohajajo vlaki v Ljubljano: Ob G uri 51 min. zjutraj, ob 11. uri 15 min. dopoludne, ob (>. uri 20 m;n. in ob 9. uri 55 min. zvečer. Obširi.eji izvod iz voznega reda prijavljamo na drugem mestu. — (Novi vozni red južue železnice.) Z dnem 1. maja stopi v veljavo novi vožtn red na južni železnici. V Trst odhajajo vlaki u Ljubljane: Brzo v lak ob G. uri 2 min. zjutraj iu ob 5. uri 19 min. zvečer, poštni vlak ob 4. uri 55 min. zjutraj in ob 1. uri 19 min. popoiudne, mešani vlak ob 10 uri 15 min. zvečer. Na Dunaj odhajajo: Brzo vlak ob 11. uri 37 min, zjutraj in ob 11. uri 56 min. ponoči, poštni vlak ob 2. uri 53 min. popoiudne in ob 12. uri 25 min. ponoči, mešani vlak ob 4 uri 54 min. zjutraj, sekundarni vlak vCelje ob 6. uri popoiudne. — (C. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) razglaša, da se bode uvel k januvaraki izdaji 1898 generalne tarife za blago c. kr. avstrijskih državnih železnic dodatek IV, ki stopi v veljavo dud 1. maja 1893. — (Včerajšnji veliki majui semenj) bil je precej dobro obiskan. Kmetovalcev in kupcev iz dežele bilo je mnogo. Živine se je pri- Dopisi. I/. Kima. 23. apriia. [Izv. doj>.] (S I a v-d o h t ti i dne vi) se minuli. Včeraj zjutraj sta se odpeljali obe vladajoči rodovini « sijajnim spremstvom (tudi ruski velik« kn^z in črnogorski knežević) v Napnj; nadvojvod« Rajner pa že predsinoči ponoči v Fiorenco in dalje na Dunaj. Dines mia mesto že čisto navadno lice, pa je tudi že čas, ker cel teden i skoraj mogel dobiti voza, da bi se kam peljal, niti prostora v krčmah, da bi se za potrebo najedel. Svečanosti so bile zadnje dni lepše, nego prve. Vo jaški pregled Be je baje izvrstno obnesel in vojni minister Pelloux je naznanil vojaštvu popolno zado voljnost Nj. Veličanstev cesarja in kralja. Nemški cesar se Bmatra torej kot vrhovni zapoved-nik italijanske vojske ! Kako velik razloček pa je mej sedanjim nemškim cesarstvom in nekdanjim »svetim rimsko •nemškim cesarstvom*! Slavnosti so torej pri kraji. Stale bo mnogo denarja in sedaj bo treba velikanske stroške poplačati. Ali od kodi? — Rimljani so pač mnogo zaslužili, ali kaj pa drugi? Niti vseh „ to italijanskih mest" ni im"lo svoj«* zastave ob „Via NazUiuale", nego samo 74. Mesta bo bila po velikosti razvrščena; Videm je stal na 3G mestu. Drugod I je bilo malo zastav, navdušenja skoro nikjer nič Krulj in kraljica sta podarila, kakor sem že poročal, pol milijona lir za usta«'ovitev zavetišča onim sirotam, katerih rolitelji bo se pri delu ponesrečili; več sta rekla da ne moreta storiti na brezštevilne prošnje, ki so jim doŠle iz raznih drugih mest. Nesreč se ni nič pripet"lo, razen da je kakih petdeset oseb v guječi svoje mošiiji'ke izgubilo. Tudi bomb niso pozabili, kajti ponoči 2G. t. m. položili so jedno na Kapitoiu, ki te je z glasnim strelom rssletela. Krivcev e.eveda nino zasledili, čeravno imajo že skoro vse anarhiste jmd ključem. Tukajšnji listi se budu-jejo nad policijo, da je zbrala v Rimu ob času slavnostnih dnij toliko vojaštva in cel regiment kara-biueijev-oroži ikov, čtjš, da Rimljani Se Sami dobro rasumejo uljudnost iu dostojnost. Morda pa ta previdni*,^ vender-le ni škodovala! DiG 2") t. m vzprejel je sv. Oče češke romarje, ki bo mu glasno klicali „at žije" iu „v.avau. Sedaj je pr Blo vse polno švicarskih romarjev v Run, tako da ie Vatikan vedno oblegan. Tudi N I*. Goiški knezoškof A. Žiro in Tržaški škof sla prispela v večno mesto, da so poklonita sv. Očetu. Suša velikanska, prah neznosen, kmetje obujmi. — Na S cliji nosijo Mater Božjo v procesiji po polji in ljudje Be bičajo, kakor v srednjem veku. 1/, korice l.maja. [I'.v. dop ] (Blagoslovljen je novega šolskega poslopja za „Slo-ginou št i r i r a zr e d o i co. — Volitve v okolici. — Učiteljske plače.) — Danes se je vršilo blagoslovljenje novega poslopja v ulici Bar-zelliui (poleg gledišča), v katerem bo umeščen jeden del „Slogine* ljudske šole z otroškim vrtom ali zabaviščem. Vseh šolskih aob jo šest, ki odgovarjajo vsem novodobnim zahtevum; štiri sobe so namenjene za šolske razrede, dve sobi pa za zabavišče. Prostori so taki, na katere goriški Slovenci s ponosom gledamo, kajti postavilo jih je jedino le naše uzorno, naše uenavaduo požrtvovalno rodoljubje. Sedanji „Slogin" odbor siru biti ponosen na svoje uspehe, o kakoršnlh pariški Slovenci pred nekaj leti Še sanjati nismo upali. Danes so bili tmej ti prostori izročeni javnemu pouku. O • 8. uri zjuttaj bilu je skupna šolurska maša v cerkvici M D iinakulate, kutero je daroval i. >_'. Simon Gregorčič; potem se je vršilo blagoslovljenje, kafro sta opravila preč. gg. dr. Anton iu Simon Gregorčič. Po zahvalni pesmi govoril je č, g. S Gregorčič kakih 10 minut skoro vse v verzih, tako krasno, vzvišeno, plamteče, da smo bili vsi očarani. Pesem priobči „Soča". — Otroci bo dovršeuu j>eli več pusmij, kakor: .Nazaj v planinski raj", „l'o jezeru", »Popotnik", „Moja Avstrija" iu „CesatBka". — 1) klica Boštijančič deklamovaln je lun izvirno pesem, katero je drugi pesuik posvetil za to priliko. Po končani slovesuosti so bili vsi Otroci obdarovani s kolači. Kdor Slovencev vidi to našo mladino, katero b prostovoljuimi doneski moramo vzgojevati v narodnem dubu (vBeh otrok jo okoli 350), mora se res radovati. Pomislite, kaj bi bilo z vsemi temi Otroci, da ni „Sloginih* zavodov? Večina njih bila bi polaščeua. Tako pa la mladina ostane naša; ona je trden temelj za našo prihodnjost v goriškem mestu. Slava torej onemu požrtvovalnemu rodoljubju, ki tako uspešno skrbi za narodno vzgojo slovenske mladine v Gorici. V Četrtek bo volitev štirih Btarešin I. volilnega razreda v Solkanu, ker je namestništvo ovrglo izvolitev štirih nasprotnih nam mož. Za to volitev je poskib'jeno, da Be bo vršila v redu in po uašem srcu. — V kratkem bo volitev tudi v III razredu v Ločniku, ker prva volitev je bila, kakor ste ž" poročali ovržena. Volitev je določena na štiri dni. Borba bo strašna, kajti Lshoni se je udeleže s podvojeno močjo. Toda: Ne udajmo se! Dipisuik iz učiteljskih krofov v neki številki „Sloveuskega Naroda0 je vprašal, če deželni zbor letos stori kaj za izboljšanje slabega gmotnega sta nja učiteljskemu stanu. Poizvedel sem, da že jutri bo stavljen od deželnega odbora v tem oziru nek predlog, 0 katerem ae bo posvetoval jioseben odsek. Morebiti so stavijo še kaki drugi predlogi od strani poslancev. Nekaj s»* stori, kolikor je zdaj mogoče. Vsekakor se to vprašanje reši še v tem zasedanji. Občni zbor „Dramatičnoga društva". V soboto zvečer vršil se je v prostorih Ljubljanske Oitaln;Cvi »Dramati&bega društva* letošnji občni zbor, na kateri je prišlo okolu štirideset članov Predsednik posp. dr. Ivan Tavčar je pozdravil navzočnike, povdarjaječ z zadoščenjem, da je „Dramatično društvo" tudi lani lepo napredovalo. SloveUHke predstave v gledališču so bile zlasti v drugi polovici sazone take, da je moglo biti občinstvo ž njuni zRilovoljuo Zasluga, da mmeva „Dramatično društvo", gre v prvi vrsti podpornikom in to deželi kranjski in mestu Ljubljanskemu, ki sta društvo zvesto iu izdatno podjdrala potem pa tudi neutrudni iotendancijl in vse-m izvršujoč.m čiuuom. Predsednik izreka vsem tem fiklonem iskreno zahvalo za do-sedanje podpore proseč, da oHtauejo tudi v bodočo naklonjeni društvu ter da potem društvenemu taj niku besedo, da prečita odborovo poročilo o društvenem delovanju v miuolem letu. Tajnik goBp. Trstenjak čita potem obširno iu temeljito sestavljeno poročilo, kateremu povzamemo nastojme važne podatke: Na zadnjem občnem zboru voljeni odbor se je razdelil v dva odseka : v intendancijo iu v igralni odsek, katera sta v mnogih sejah reševala gledališke zadeve. Ker se je začetkom minole sezone otvorilo novo gledališče, iz posloval je odbor, da se je otvorilo poslopje s slovensko predstavo in to z Jurčič-Borštnikovo tragedijo „Veronika Deseuiška*. Sezoua, v kateri se je zvečine igralo po dvakrat na teden, končala se je dne 9. apriia 1. 1. Društvo je v tej dobi priredilo 50 predstav in 1 koncert slavnega virtuoza OndfiČka. Dramatičnih predstav je bilo 32, ojiernih pa 18 Vsega vkupe se je uprizorilo 27 večaktnib in 9 jednoaktnih iger. Od teh večaktnih dram jib spada v nemško književnost 14, v francosko 7, v slovansko 5; od jeduoaktnih iger jih spada 6 v slovansko književnost, 2 v nemško in 1 v francosko. Izvirni noviteti sta se uprizorili dve: Jurčič Borštnikova tragedija „Veronika Deseniška" in dr. Josip Vošnjuka žaloigra nLepa Vida." V pretekli sezoai pela Be je prvič na javnem mestu slovenska opera „Teharski plemiči" katero je zložil dr. B Ipavec Uapeh te opere je bil na vse straui zadovoljen. Skladatelj je to nvoje delo brezplačno prepustil „Dramatičnomu društvu", in ker si je sploh kot komponist stekel velikih zaslug, predlaga poročevalec, da ga voli „Dramatičnu društvo" Hvojim častuirn članom. Isto tako lep uspeh, kakor „Teharski plemiči" je imela tudi opera „Gavalleria rusticanu", a jednake uspehe so dosegle tudi dramatične predstave, zlasti „Valenska svatba", „Fedora" in druge, v katerih so naše prve moči pokazale svojo pravo umetnost. — Pri debati o odborovem poročilu vpraša gosp. Ivan Hribar, če b« je društveni odbor dogovoril z dež. odborom rudi pomnožitve slovenskih predstav. Odbornik gosp. dr. Supau pojasni, da je društvo zahtevalo po jedno predstavo več na mesec ter to tudi doseglo, a le po mnogih prizadevanjih, ker je dež. odbora poročevalec dr. Scbafier delal vse mogoče ovire in se naposled najbrž le zato udal, ker sta mu društvena pooblaščenca naznanila, da se bo društvo naravnost obrnilo na deželni zbor. — Gosp. Hribar nasvetuje, naj se odbor v prihodnje obrne naravnost na deželni zbor in naj prosi, da se v sezoni 1894/95 dovoli po troje slovenskih pred* stav na trden. — Gosp. Gustav Pire želi, da se angažuje več novih pevBkih sil, zlasti operni pevec gosp. Jusij) Nolli, češ „da samo operne predstave vlečejo". Ker pa so troški veliki, osnuje naj se posebno društvo za nabiranje dobrovoljnih doneskov. — Odbornik dr. vitez Bleivveis pozdravlja Pirčev predlog jako toplo in nasvetuje vrh tega, naj se prosita dež. zbor in mestni zastnp Ljubljanski za povišenje dosedanjih podpor. — Gosp. Ivan Hribar predlaga, naj se izreče režiserju g. Borštniku in kapelniku g. prof (Jer biču zahvala obč. zbora za njiju deloraOje, čemur zbor pritrdi, kakor tudi dodatnemu predlogu predsednika g. dr. Tavčarja, naj se jednuka zahvala izreče tudi gOBpe" Borštnikovi. — Blagajnik gosp. dr. Sujian prečita na to korenito sestavljeno poročilo o denaruem stanju „Dra-matičnega društva", iz katerega je vidno, da je društvo imelo nad 40.000 gld. prometa in nasvetuje, naj se najame za manipulacijska dela poeebua moč, čemur zbor pritrdi. \ Pri posainuih nasvetih predlaga gospod dr. Tri 1 le r, naj Be čez poletie zopet oživi dramatična šola, ki je lani povsem zaspala, in naj se pridobi za to izredno sposobna sila, operni pevec gosp. J. Nolli. — Gosp. notar Gogo I a izreka željo, da bi Be tudi oporne sile čez poletje vadile, tako, da bi začetkom sezS.ie imeli naštudiranih nekoliko novih oper. Pri glasovanju se vzprejmejo vbj stavljeni predlogi. Koncem občnega zbora naznunita skruti-uatorja izid mej posvetovanjem vrši.še bo volitve. Oddanih je bilo 47 glasov, voljeni pa so bili: predsednikom: gosp. dr. Ivan Tavčar, za odbornike gg.: dr. \itez Bleivveis, dr. KriBper, dr. Supa n, dr. Stare, ravnatelj Šubic, tajnik Pire, D r e n i k in H u b a d. Novo voljeni odbor se je takoj konBtituiral in volil podpredsednikom gosp. dr. viteza Bleiweisa, tajnikom gosp Gustava Pil ca, blagajnikom pa g. dr. V S u pa na. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi zadnjega odstavka iz „Agramer Tagblatla" prevedenega članka „Res Carinthiaeae". V Zagrebškem listu ta dopis ni bil zaplenjen. V današnji številki prinašamo torej to velezanimivo oceno delovanja g. knezoškofa dra. Kahna brez inkriminuvu-uega odstavka, tedaj doslovno tako, kakor jo je priobčila tudi Praška „Politik". — (Občni zbor „Narodne tiskarne".) V predvčerajšnjem občnem zboru o katerem poročamo obširneje na drugem mestu izvoljena sta bila v Upravni odbor gg. Ivan Hribar, dež. poslanec itd. in notar Gogola namestu iz Ljubljane preselivših se gg. dr. Maj ar on a in dr. Tekavčiča, katerima se je izrekla zahvala za njiju marljivo delovanje. Poročilo g. Lavrenčiča o stanji društva je ugodno in se je odobrilo, čisti dobiček znašal je 2028 gld. Dividende se izplača po 3 gld. na delnico. Odboru in zlasti g. predsedniku dr. Tavčarju izrekla se je zahvala za trudoljubivo delovanje. Ustanovi se posebna specijalna zaloga, ker je rezervni zaklad žo dosegel po pravilih predpisano vsoto. Društvo „Narodna tiskarna" pristopi kot pokroviteljica družbi sv. Cirila in Metoda. Pregledovalci računov volili so se dosedanji in na novo g. Ivan Knez. Odobrili so se potem še razni predlogi oziroma nasveti bodočemu odboru glede „Zvona" in Slov. Naroda", kakor so jih stavili razni člani kot nasvete bodočemu odboru. — (Osobne vesti.) Višjega carinskega urada oficijal g. Iv. Še bek imenovan je upraviteljem pri glavnem cariuskem uradu v Gradci. —• Novo;menovani davčni pristav g. J. MeBten pride v Celje, davčni pristav g. Iv. Pernovšek pa je premeščen iz Celja v Šoštanj. — Začasni stavbeni ad|unkt pri deželni vladi kranjski g Julij 11 i l be rt je imeuovan definitivnim na sedaujem svojem mestu. Poročnik g. Albert Martinčift pri pešpolku št. 56 je imenovan uadporočnikom. — Officijal glavne ta-bačne tovarne v Ljubljani g. Jos T e n t. s c b e r t imenovan je pristavom na svojem dosedanjem bIuž-benem mestu. — (Kranjska gimnazija.) Kakor se nam poroča, naznanila je vlada Kranjskemu mestnemu zastopu, da je načeloma pripravljena, ustano- je bila živahna; izgredov ni bilo nikjer. Uspeh na vladni strani popoln. Beligrad 1. maja. Natalija se mudi pri svoji sorodnici, kneginji Catargiu v Vidri blizu Jassvja. Kdaj pride sem, ni še znano; nje vzprejem se delajo velike priprave. Gradec 2. maja. V dež. zboru in-terpeliral danes dr. Dečko zaradi nekorektnega razpisa volitve v okrajno bolniško blagajno Celjsko. Zadnja seja bo jutri. Dunaj 2. maja. Sinoči bila prva češka predstava v Josefstadtskem gledališču. Navzočni so bili mej drugimi tudi pravosodni minister grof Schonborn, grof Harracb, posl. dr. Herold. Nemškonticijonalni dijaki, hoteč preprečiti češko predstavo, prouzročili strahovit škandal. Herold hotel občinstvo pomiriti, a nemški dijaki niso nehali upiti, žvižgati in razgrajati. Policijski komisar s 30 redarji in 10 detektivi odgnal večje število nemških dijakov iz gledališča, a še vedno niso prestale demonstracijo. Bati se je bilo pretepa; grof Sehonborn in drugi gosti odšli. Šele ko so redarji aretirali ostali del nemških razgrajal cev, mogla se je predstava vršiti. Dunaj 2. maja. „Wr. Ztg." prijavlja ministersko naredbo o izdaji nikljevega drobiža kronske veljave in naredbo, s katero se vzamejo iz prometa dosedanje dvajsetice in desetice. Te se bodo vzele polagoma iz prometa iu ostanejo veljavne do daljnje naredbe. Dunaj 2. maja. Bivši moravski namestnik 81 letni baron Adolf Poche skočil danes s tretjega nadstropja svoje hiše in se nevarno pobil. Uzrok nameravanemu samomoru bil strah pred oslepljcnjem. Berolin 2. maja. Svobodomiselna stranka predložila drž. zboru načrt o prenaredbi vojaške predloge, po katerem bi se določilo mirovno stanje nemške vojske do dne" 31. marca 1895. 1. na 48 6.983 mož. Listnica uredništva. Gosp. R. II. v 0 ... . u. Vaš dopis odstopili srno uredništvu »Rodoljuba", kur jo zatiimiv zlasti /;i „Rodoljubove11 naročnike. — Gosp. dopisniku iz Šoštanjsko okolice: Obžalujemo, h v tako zadevo ho no maramo umeša-vnti. — Gosp. B. v K. — Listek ,,Srce" V«»ni jo na razpolago. Razširjeno domačo zdravilo. Vedno večja pot praševanja po „MoH-ovem francoskem žganj u in soli11 dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti utešujoče, dobro znano antirevinatičuo zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOM;, c. in kr. dvomi založnik, na DUNAJI, Tucblauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zalite vati M0LL-0V preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Htcklenio so uu pušilja. 4 (18—6 r ..LJUBLJANSKI lUf atoli »a via leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. l.o« *'rl)ii«i 29 aprila. V Trstu: 6, 35, 53, 48, 73 v Linci: 24, 56, 69, 60, 46. Tujci: 29. aprila. Pri .V1hIM-I: Zvvettler, Gerlich, Reitter, Bali'ar, Weiez, Blau, Klcinbutz, Kleinbest, Mandl ■ Dunja. — Urban iz Gorice. — Rohrer iz Beljaka. — Kdhnel iz Reke. — Kump iz Gradca. Pri Slonu: Herman iz Gradca. — Ilerz, Prossinage, Braun, Loitner, Heuhapel, S .-a j z Dunaja. — Schweingut, Tudeachi iz Trsta. — Škopek i* Prage. — Omaben, M.illy iz Kranja. Pri inftnem kolodvora: Weinkauier, Miklič i' Gorice. — llmise iz Pulja. Umrli ko v JLjultljaui: 29. aprila: Marija Zagore, hči slugo brzojavnega urada, G mesecev, Poljsko ulice št. 11, hvdrocephalus ucutus. V doielni bolnici: 28. aprila: Neža Kristan, gostija. 33 let, nepbritis. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 29. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer <29 4idb. 781*1 tirni. 782*6 mm 11-2° C 13 8° C 10 2° C Sl. BVZ. al. jvz. sl. svz. obl. obl. jasno 000 mm. 30. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-0 mm. 732-M mm. 733*9 mm. 64°C tO 2° C 13 8° C brezv. sl. jzh. sl. jzh. megla jasno dež. 2 00 mm. dežja. Srednja temperatura 11 7J iu 13-5°, za 06° in '2'V> nad norinaloin. dne 2 maja t. I. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . Dre včeraj gld. 9850 ■ 9H-15 „ 117-20 . 983— ■ 341-„ 12270 danes gld. 98*45 „ 9805 ti H7-35 n 9715 ■ »§2— n 340 75 . 12285 1. 975 5-78 60*05 maja t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18G4 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke f>°/0 po 100 gld. . , Zcmlj. obč. avstr. 47si0/0 z.1 »ti zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-diu5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 148 gld. 197 „ 115 „ 128 " 120 . 152 u 66 kr. f 0 75 50 Lekarna zlatemu držav neoni fakolk s J. PSEM0FEB,'ja Dunaj, I., Siu^i'i'MfraNNe 15. ri Oiofilno \ir*f\rt\intx preje imenovane univerx»lne krogliec, kot znano, lehko ■Vil UlolllllrJ KI UJJIIbtJ, ftjatilno domače sredstvo. Od teh kroglic stane: 1 Hltatljiea m 15 kroglicami til kr., 1 /.viu*U h O &kat-IJicairul 1 gld. kr., Če se pošlje nefrankovano proti povzet u pa 1 gld. io kr. Čh ho poprei vpo&lja denarni znesek, potem stane poStnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 «bl. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr , 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ue more pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtpvati in na to nsziti. da ima napis na pokrovu vsake škatli c« na navodilo o uporabi stoječi oodoia J. l**erlioi*cr in HC-r z nnle« imi črkami. sorhofer-j h. lonček 40 kr., b Spi tswegeri chsaf t), stekl. 50 kr. Balzam zoper ozeblino ?*£ poštnine prosto pošiljatvijo 05 kr. Sok od ozkega trpotca i Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper pćtne noge, nine prosto pošiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, UftftJSVJS Angleški balzam,1 Hsk|r;.,loa 1 škatlja 35 kr., s Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 stekleničica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, poštnine prosto pošiljatvijo u) kr. Tannochinin - pomada a'jboui^ rast lasij, 1 pus ca 2 gld. Univerzalni obliš ErVTtSa,1 irsf„ poSiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol BJC: mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vbpi v avstrijski!) časnikih oglašeno tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se po skrbe vsi predmeti, katerih morda no bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — 1'očiljatve po pošli izvršujejo se najhitreje proti temu, du se prej vpošlje denar, večje narofcbe tudi proti povzetju zneska. 4v Me preje v posije denar (ua|bolje w poštno nakaznico), potem |e |m>šI-niua mnogo cenejša, nego pri poftllfatvak proti povzetju. (96—11) Vlljemlna Aussoti, rojena Frank, naznanja žalostnim srcem, da je nje nepozabni soprog, gospod MIHAEL AUSSETZ c. kr. poštar in posestnik v Krškem dno 30. aprila 1893 ob 1. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden s bv. zakramenti za umirajoče, naglomu umrl. Truplo dragega preminulega položilo se bode dne 1. maja ob 3, uri popoludne na mestnem pokopališči v Krškem k večnemu počitku. Rajnki priporoča »o vsem znancem in prijateljem v blag spomiu. (4GG—1) V Krškem, dne 30. aprila 1893. Mesto vsakega posebnega naznanila. Tužnegu. srca naznanjam v svojem in v imenu mladoletnega sinka Ivana vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je moja ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Josipina Suppan roj. Korošec danes ob G'/4. mri v jutro, previđena s svetotaj-stvi za umirajoče, v 33. letu svojo dobe, zaspala v Gospodu. Pogreb bode V ponedeljek 1. maja ob 5. uri popoludne v Šent Vidu nad Ljubljano. Sveto zadušile mašo služile se bodo v urno-gib cerkvah. Drago rajnko priporočam v blag spomin in molitev. Šent Vid nad Ljubljano, dne 30. aprila 1893. Ivan Siippaii lesotržec, soprog. Soproge (iufi.l) samec s 33 leti, posestnik zemljišča v vrednosti 40OO gld. in ob jednem gostilničar na deželi Želeti je starost od 20 — 35 let in premoženja od 1500 -3000 gld. Udove brez otrok niso izvzete. — Ponudbe pod: V. K. št. 4, poka Krška vas, Dolenjsko. SJ333333333333333333333333- Dve službi občinskih stražnikov odda občina Trkovlje. Plača 350 gld, prosta stanovanje in službena obleka. Prosilci moraio bi'i doeluženi vojaki ali orožniki, zmožni obeh deželnih jezikov v govoru »n pisavi. Neoženjeni imajo prednost. ProloJH naj se pnSiljajO, do maja I. I. o!m-i iis L u predstojnici v n v Trbovlje (Š*ajersk(i) (4G8 —1) Župan: Perd. ^,^Š. J. ANDEL-a novoiznajdeni I prekomorski prah umori stenico, bolhe, »curke, mole, muhe, mravljince, preiloke, ptidne orvlde, sploli vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žnžclkinu aalege ne oatane nobenega sledu. Pravi prašek se doltiva v prodajalnici pri J. AI¥llEli-u, ,,jpr-i črnem i^mii** 13, H u sova (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na Dunajske j cesti št. 9. Zalogu na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plaaatib. UiGM —13) gnalo 318 konj in volov, 332 krav, 140 telet, vsega skupaj 1190 ^la". Kupčija je bila splošoo srednja, ker je Živina ta radi pomanjkanja krme in tudi paše jako Hlabs rejtfna in tudi vnanjih kupcev ni bilo. Zelo živahna je bila pa kupčiji s kožami in tudi manufakturni trgovci a« hvalijo, da so mnogo skupili. — (Sprememba p o se s ti.) Zasebnik gosp. K. Les ko vic v Ljubljani kupil je od kranjske Btavbinske družbe novi veliki h si št. 10 in 11 na Tržaški cesti. — (Novačenje konj) za vojaStvo vršilo se je minuli teden v Ljubljani. Prignalo se je iz Ljubljanskega okraja in mesta do 250 konj, a vojaška komisija odobrila je samo jednega in to je bil konj takaiftojpg« tovarnarja in posestnika gospoda Adolf H ;i u p t m a n - a. — (Prvi maj) predstavil ae je prav neprijazno, a poljedelci bodo mu hvaležni iz dna Hrca. Ves dan delovalo i« prav izdatno in blagodejno zh osu š no iu dežju toliko potrebuo zemljo, katero je zadnji rahli dež komaj površno okrepčal. — (Iz Št. Vida nad L j u b 1 j a n o) se nam piše: Tu umrla je posestnica in gostilničarica gospa Josipina Zupanova po kratki a mučni bolezni v najlepši dobi življenja. Bila je blagajnica tukajšnje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, nje najdelavnejia društvenica in je sploh v veliki meri bila tu njena zasluga, da se je mogla podružnica ustanoviti. Blag, odkrit značaj njen ni se bal povedati trpke resnice v obraz nasprotnikom dobre stvari — a vender jo je kljub temu vse spoštovalo in ljubilo, kajti nje besede je preveval duh ljubezni in gorečnost za dobro stvar. Blagosrčna podpornica dobrih narodnih društev poklonila je tukajšnjemu rokodelskemu društvu prelepo sobo sv. Jožefa, ki na pročelji kinča društveni dom; — sploh pa ga ni tu narodnega društva, katerega bi ne bila ona dejanski podpirala in pospeševala njega prospeh. Stavljajoč jej s temi vrsticami skromen spomenik v srcih slovenskih rojakinj, kličemo iz srca: Slava njenemu spominu! Dal Bog našemu narodu še mnogo tako vernih, odločnih, za lepo in dobro vnetih žen ! — (Zdravstveno stanje.) V Radovlji-fk- ni okraji zbolelo je do zdaj za ošpicami 143 otiok iu f) odraslih. Umrli ho 3 otroci, ozdraveli pa 3 odrasli in 57 otrok. Bilui sta Se 2 ženski iu 83 otrok. — (Lokalna železnica Velenje-Kam-ni k.) Podjetnika KJemensievvicz in Demuth dobila od trgovinskega ministerstva dovoljenje za pripravljalna dela za železnico Velenje-Kamnik. Zgradba pričela bi se ob jednem s progo \Volfsberg Zeltvveg, oziroma Velenje-Spodnji Dravobreg, ako bodo do tačas zagotovljeni prispevki interesentov. — (Rajhenburški godbeni klub) priredi dne 7. maja t. 1. s prijaznim sodelovanjem virtuoza in komponista g. C. Langerja v čitalničnih prostorih ob 8*/i ur' popoludne koncert v društvene namene. Na mnogobrojno udeležbo vabi uljudno odbor. Vstopnina za osebo 30 kr., za obitelj 1 gld. — (A kad. društvo .Triglav" v Grade i) prired< v sredo dne 3. t. ni. Bvoje prvo redno javno zborovanje v poletnem tečaji. Vspored: 1.) Čitanje zapisnika. 2 ) Poročilo odborovo o zimskem tečaji 1892/93. B.) Volitev: a) piedsednika; b) odbornikov; c) revizorjev; d) častnega soda« 4 ) Slučajnosti. Lokal: ,Zum Prinzen Coburg", MUnzeudorfgaHSK. Začetek oh 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli ! — (St raj kujoč zagovornik.) V soboto poročali smo o dveh Goriških kazenskih obravnavah, ki drastično razsvetljujeta tamošnje politične in sodne razmere. Danes pa nam je pridejati še tretji nič manj značilen slučaj. V petek pričela se je pred Goriško poroto obravnava zoper bivšega urednika lista „11 Rinnovamento" R. Jeralo, katerega je tožil Tolminski okrajni zdravnik, Žid dr. Izidor Braun zaradi razžaljenja časti. Tožitelja zastopal je dr. Egger, obtoženca pa narodni odvetnik dr. Stanič iz Tolmina. Zadnji navedel je toliko s pričami podprtih fakt, da bi bil moral prav za prav tožitelj sesti mesto zatoženca na zatožno klop. Ponudil se je dokazati, da je dr. Braun, ko so v Tolminu gra-sirale osepnice, skozi okna in v ovčjo kožo zavit, azdravil" bolniške in da je spoznal in proglasil za kolero, ker je bila po kakteri, jologični preiskavi le navadna griža ; da brez predplačila niti ne gre k bolniku, če je tudi se taka sila itd. Ker je pa so dišče navzlic temu odklonilo vse ponuđene dokaze in priče, odložilje g. dr. Stanič z izborno motiviranim govorom z a govorništvo, na-glasujoč zlasti, da bi moral predsednik Gorjup odkloniti predsedništvo pri obravnavi o stvari, glede katere ne more biti nepristransk, ter je zapustil dvorano. Kakor ob sebi umevno, vzbudilo je to energično postopanje skrajno senzacijo, a da poslušalci niso preglasno dali duška svojemu mnenju, za to skrbeli so štirje — orožniki, ki so se hkrati in kakor bi bili vnaprej pripravljeni na to, kar se je zgodilo, prikazali v dvorani. Sodni dvor je potem sklenil, da se obravnava preloži na stroške g. dra. Staniča. O najdalnjem razvoju te afere bomo poročali. — (Živi pokopani.) V Podgori pri Gorici so v petek trije mladeniči kopali grušč v griču. Sli so predaleč. Nakrat se je strop nad njimi udri, da so vsi trije bili živi zakopani. Ko so jih odgrebli, bili so strašno razmesarjeni in, seveda, mrtvi. Prepeljali so jih v mrtvašnico, kjer jih je preiskala v nedeljo sodnijska komisija. Potem so jih prenesli k večnemu počitku na podgorsko pokopališče. — ( N a r o d n a č i t a 1 n i c a v Tolminu) priredi dne 7. t. m v društvenih prostorih koncert h plesom. Vspored obsega moške zbore, čveteroBpeve, igranje nt goslih in glasoviru (gosp. S a 11 1 e r in ga. Devetakova) in čveteroročoo igranje na glasoviru (glčna Gianola in ga. Braun). Začetek točno ob 8. uri. Pri plesu svira septet g. A. Vidriča iz Gorice. — (Obsojeni i r c d e n t o v ci.) V četrtek stali so pred Graškimi porotniki trije Tržaški ire-dentovski agitatorji 17Jetai C^sare Cengia, 17 letni Ruppero Bernardino in 4 1 letni Josip Čeme založeni, da so razširjali veleizdajske tiskovine in sliko Oberdankovo. Sodišče je obsodilo Cerneta na tri meseca, Burnardiua na še h t. tednov, Cengia pa na tri tedne težke in poostrene ječe. — (Novo vojno ladijo .Marija Terezija") spustili bo v soboto zjutraj v Trstu v morje, V „stabilimeuto tecuico triestiuo" pri sv. Roku, kjer se je zgradila nova oklopnjača, vršila se je slavnost v navzočnosti odličnih gostov, članov Najvišjega dvora in vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Kumica bila je nadvojvodinja Marija Terezija. Vse se ju vršilo v najlepšem redu navzlic malo neugodnemu deževnemu vremenu. — (Z Dunaja) se nam piše, da je bil Šesti večer slovenskega kluba jako dobro obiskan. Berilo gosp prof. dr. J. Pajka o župniku Dav. Trstenjaku je bilo velezanimljivo in z burno pohvalo sprejeto. Gg. Navratil, dr. Maj ar on in dr. Murko izrekali so g. predavatelju iskreno zahvalo Gosp. dr. Majaron pripovedoval je marsikaj zanim-Ijivega o vrlem za Slovenstvo prerano umrlem župniku čitaje dvoje pisem, ki mu jih je pisal v dobi, ko je bil dr. Majaron urednik „Slov. Narodu". Gosp. dr. Murko je naglašal, da je življenje in delovanje Trstenjakovo na vse strani tako zanimljivo, da bi bilo vredno, da se koji spreten pisatelj bavi temeljito s pokojnikom, da ne pride iz spomina marši -koja črtica, ki je važna za vse Slovenstvo. Z« tako delo ni spretnejšega moža, kakor je ravno g. predavatelj prof. dr. Pa j k. Obče pa se je Se posebno naglašalo, da naj bi to berilo priobčeoo bilo v slov. listu. Vrstile so se razne napitnice : navzočim Slovenkam gg. prof. dr. Pajku, dr. Majaronu, goBtom Čehom osobito g. Jifiku, gostu Hrvatu Vabčiću, starosti Navratilu i. t. d. Ta večer se je zaključila zbirka za Prešernov sporne u i k v Ljubljani, ki je bila pričeta na predlog gosp. dra. Mat. Murka; nabralo se je 53 gld — Sedmi in v tej sezoni poslednji večer slov. kluba bode 13. maja. Berilo ima gosp. dr. Mat. Murko. Naslov berilu je »Jan Kollar in njegova slovanska vzajemnost." — (Slovani in Nemci na tujem.) Daleč od avstrijske meje, v Gelseokirchenu pri K, Draždaue, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj ocebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Heljak, Celovec, Franzensfeato, Ljubno, Dunaj, Solnograd. Dunaj via Amstetton. Ob 11. url SO mlnnt dopolndne osebni vluk r Trbiž, Frotabel, Heljak, Celovec, Franzonsfeste, Ljubno, Dunaj. Ob A. url 20 mlnnt popoladne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solno^rad, lnomost, Line, Iachl, Bti-đejevioe, Plzenj, Marijine vare, Etfer, Francove vare, Karlovo vare, Prago, Draždaoe, Dunaj via Auistetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob S. url SS mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via A111 -> 11 ■ t r i n, Draždari, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Et?ra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Is hU, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopolndne onobni vlak z Dunaja via Aajstetteii, DraidttO, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inoiuosta, Linca, LjuOna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Heljaka, Celovca, Franzenatesto, Pontabla, Ti hiža. Ob 9. nrl 27 minut ivočor osebni vlak z Dunaja, Ljnb-! <•:: .. Heljaka, Celovca, Puntabla, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). nrl 18 mlnnt zjutraj v Kamnik. ,, 05 „ popolndne v Kamnik. SO „ zveoer v Kamnik. „ lO || zvečer v Kamnik (oh nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.) nrl 61 mlnnt zjutraj li Kamnika. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. ,, 20 || zvečer u Kamnika, n 55 ,, zveoer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnumu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. 12) Ob Ob 7. 2. 6. 10. 6. 11. 6. 9. ■ '/.a pričinou « n£ beicennfeti patMIkfl i ade j vtdy TIN0T.CAPSIC1 COMPOS. fPA/N-EXPKLLERj 8 .kolTou" a odmitni každou krabici b«"/ kotvv lakoito nojiravou! 11|j poleg Pral OtVOrila. ae je v ponedeljek, dne" 1. Kl&ja. ^ Naročila za kopanje v lesenih in kamenitih banjah Be tudi sprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (455-2) Josipina Ziakowsky. Prostori sedanje pošte v Novem Mestu (b. št 46, na Glavnem trgu), koji so jako pripravni za prodajaln>ce ali pa za gostilno, se oddajo s 1. avgustom t. 1. v najem. Več o tem se izve* pri lastnici g. Antoiiictti pl. JFifliteiiata v Novem NeMtti. Svojo zalogo raznovrstnih voz s streli-o in Tarez strelce itd., lično in trpežno izdelane, priporoča čast. duhovščini in slavnemu občinstvu tvrdka izdelovalec voz v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. B*wT~ Naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. (447—a) Ces. kr. avstrijske državne železnice. Znižanje vozne cene za delavce in delavke itd. na lokalni železnici Ljubljana-Kamnik. Z veljavnostjo od 1. maja 1H93 prevažalo ae bona začasnu in za trajanje jednega leta na lokalni železnici Ljubljana Kamnik delavce in delavke, kateri se kot taki s poveriloni izkažejo, v III. voznem razredu osebnih in mešanih vlakov za polovico voznim'. To olajSilo vel a za sledeče osebe: a) Obrtne pomočniku v zmislu §. 73 novele k obrtnemu redu iz leta 18^5, t. h. delavno OBebje, katero je pri obrtnih podjetjih v rednem poslu, brez razločka glede starosti in spola, in sicer pomočniki (kupčijski po-močniki le tedaj, ako niso v letnem ali mesečnem plačilu), pomngači, natakarji, kočijaži pri voznih obrtih itd. delavce v tovarnah iu učence; b) kmetijske in gozdarske delavce, v kolikor stoje v dnevni ali tedenski mezdi; c) rudokope; d) dninarje vseh obrtnih ali jednakih podjetij, kateri dninarska dela nižje vrste opravljajo. Poverila izdaja in podpisu delodajalec po navedbi svojega bivališča ter jih mora županstvo bivališča delavca potrditi in je podpisu pečat pritisniti. Njih veljavnost traja za čas jednega meseca ter upra-vičujo laluitU ueđelje U vNnkdnnJiui vožnjam mej postajo bivališča in postajo delokraja proti vsakratnemu kupilu polvozovnice III. razreda, pridržavsi si, kake dnevne čase oziroma vlake v porabljanje s poverili za delavce označiti. Z rokodelskim orodjem in jedilno posodo, kolikor se lahko spravi, ravnati je jednako kot z ročno prtljago. Pri pregledovanju vozovnic (glej §. 21 obratnega zakona) pokazati je poverilo vaolej istočasno s kupljeno vozovnico. Označena poverila izdavati je na osobito od železniške uprave izdanih tiskovinah, katere vročujejo osebna blagajne, k temu olajšilu opravičenim osebam za ceno po 2 kr. komad. V Beljaku, meseca aprila 1893. (12—94) C kr. železniško obratno ravnateljstvo. Iščem prvega koiicipijenta. Ustop, če je mogoče, takoj. Obrniti se je da odvetnika dr. Alf. Mosche-ta v Ljubljani. (I«i7i ! Darila za Binkošti! Jako lepe ure najnovejšo vrs'e po znižanih cenah: Srebrne žepno ure za dečke in gospode od <» gltl. 50 kr. naprej : srebrne žepno ure za damo od 7 gl j nbl.jitni. Klonovr ulice. !^O^Ov^^t^5v^J^C5!C^v^5v^5^0t^}v^^v^5v^^v^ Rudninska kiopel Toplice na Dolenjskem r 30" It. nad ničlo ho je x dnem 1. maja t. 1. otvorila. Poštna in brzoja^n* po8ta|a. Z Liubliano, Litijo iu Krškim cenena zveza h pošto. Jedna kopelj stane 20 kr, soba od 70 kr. do 1 gld. Table d' hote stane 65 kr. Za dobra dolenjska vina in dobto kuhinjo je najbolje bkrbljeno. Kulouviz (-170—1) koji-ikV m zdravnik in zakupnik kopeli. ^^^^N^v\^^vyv%^vv^^>^^v^v\^vv^^\^^y^^^/TV^^N^^s^j^^^^^s^v\^v\yv\^^v^^\^^\ ib' Plznsko uležano pivo. v (1ast ujmi je najudaneje naznanjati, da proti koncu tega meseca neha izvoz našega 4ocilBa<*£'fi piva in da bodemo potem oddajali izključno le Spii:to tjile^o-no pivo ter prosimo, da bi se nam naklonilo prav mnogobrojnih naročil na ta proizvod. V E*9ziili, aprila meseca 1893. Meščanska pivovarna v Plznu ^451—2) osnovana leta. 1.3^2. Glavna zaloga: F. Schediwy? Gradec, Annenstrasse 19. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 8042 V-