CELJSKI TEDNIK
Celje, 31. avgusta
Leto XII. štev. 34
CBNA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVIZB
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO  PODJETJE
>CELJSKI TISK<
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
ŠOLA
VABI
Se nekaj lepih septembrskih
dni in že bo šolski zvonec odzvo-
nil počitnicam. Tako iznenada,
neopazno se je približal 5. septem-
ber. Počitnice so za večino bile
čudovite, nepozabne, enkratne.
Toda čas teče še hitreje tudi tak-
rat, ko nam je lepo.
Mnoge dijake bodo pričakale
p spremenjeni podobi. Nekam
drugačne bodo, prenovljene; ne-
Icateri pa bodo zvedeli, da odslej
/padajo pod drugo — novo šolo.
Tudi šole so imele počitnice, da
vas lahko pričakajo olepšane.
Med znanimi obrazi se bo tu in
tam boječe stiskal kakšen novinec,
prvošolci pa se bodo tesno tiščali
mamic, toda treba bo stopiti sko-
zi vrata učenosti in koj prvi dan
boste zvedeli mnogo novega o
dolžnostih, o učbenikih in o osta-
lem
K sreči letos ne bo prepozno, če
boste počakali, da vam tovariši
učitelji in profesorji povedo, ka-
' tere šolske knjige boste uporab-
ljali, kajti končno je vprašanje
učbenikov vendarle zadovoljivo
rešeno.
Upamo si trditi, da je med vami
prav redek učenec ali dijak, ki si
ne želi šole, znanja, prijateljev in
tistih lepih, nepozabnih ur, ki jih
preživi skupaj v šolskih klopeh,
delavnicah, skupnih nastopih, ig-
rah ali pri tekmovanju. In tudi
to vemo, da je morda kar odveč,
če vas spomnimo na znane Leni-
nove besede: »-Zrno znanja zadene
bolje od svinčenega!« -ik
TITO OBISKAL VELENJE
V ponedeljek opoldne je prispel
v Velenje predsednik republike
tovariš Tito s soprogo Jovanko. V
njegovem spremstvu sta bila to-
variš Miha Marinko in tovariš
Ivan Maček-Matija, kasneje pa se
jim je pridružil še tovariš Franc
Leskošek, ki preživlja oddih v Ve-
lenju. Na poti za Velenje se je
predsednik republike s svojim
spremstvom zaustavil tudi v Šem-
petru v Savinjski dolini, kjer si je
z zanimanjem ogledal rimske iz-
kopanine.
Za Velenjčane je prihod drage-
ga predsednika bil veliko presene-
čenje, saj nihče ni do samega pri-
hoda nič vedel o tem visokem obi-
sku. Kot vedno je bila tudi tokrat
mladina, ki se je zgrnila okrog ho-
tela Paka ter z glasnimi vzkliki
privabila tudi ostale Velenjčane.
Tovariš Tito se je nekajkrat od-
zval navdušenim ovacijam in po-
zdravil Velenjčane.
Po kosilu v hotelu Paka je pred-
sednik Tito sprejel politične pred-
stavnike občine Šoštanj ter za-
stopnike nekaterih gospodarskih
organizacij. V prijetnem pomenku
se je tovariš Tito zanimal za prob-
leme komune, odobravajoče pa je
soglašal  z gospodarskimi  načrti
perspektivne gradnje v Šaleški
dolini.
Okrog tretje ure popoldne si je
v krožni vožnji ogledal Velenje in
dejal, da se je v zadnjih štirih le-
tih — od njegovega poslednjega
obiska — tako izpopolnilo, da ga
skorajda ne bi spoznal. Izrazil pa
je tudi mnenje, da je Velenje naj-
lepše novo mesto v naši državi.
-ik
Posvet o problemih kmetijstva
Pretekli teden je bil v Celju
skupni plenum občinsikega komi-
teja ZKS, občinskega odbora
SZDL, občinskega sindikalnega
sveta, občinskega komiteja LMS
in občinskega odbora ZB o nalo-
gah pri pospeševanju socialistič-
nih odnosov na vasi. Poročilo o
proizvodnji in ostali problemaiti-
ki na področju kmetijstva je po-
dal podpredsednik občine Beno
Krivec. Na plenumu so podrobno
govorili o bodočih nalogah na po-
dročju kmetijstva, predvsem pa
o nujinosti večje proizvodnje. Ker
pa je Celje industrijsko mesto,
se kmetijiska vprašanja tesno na-
vezujejo tudi na probleme indu-
strije. To pa ne samo s stališča
oskrbovanja industrijskega pre-
bivavstva, temvečtudi v industrij-
ski proizvodnji sami, kjer pol-
kmečki sloj delovne »sile dostikrat
zelo negativno vpliva na proiz-
vodnjo in odnose v delovnih ko-
lektivih.
Na osnovi poročila in razprave
bodo v kratkem izdelani sklepi,
ki jih bodo v bodočem obdobju
izvrševale vse množične politične
organizacije v občimi za pospeše-
vanje  socialističnih  odnosov na
Tovariš Tito s soprogo Jovanko, obkrožen od navdušenih Ve-
lenjčanov.
Marjan Ravnikar
PREDSEDNIK  OBČINSKEGA
ODBORA SZDL V CELJU
Pred nedavnim je bila v vod-
stvu občinskega odbora SZDL v
Celju izvršena kadrovska spre-
memba. Kot smo že poročali, je
bil dosedanji predsednik občin-
skega odbora SZDL tov. Drago
Spendl imenovan za direktorja no-
ve osemletke na Dečkovi cesti. Za-
radi bližajočega se šolskega leta
je bil tov. Spendl razrešen svoje
dolžnosti kot predsednik, na nje-
govo mesto pa je bil izvoljen tov.
Marjan Ravnikar.
Tov. Marjan Ravnikar je znan
družbeni delavec. Do sedaj je bil
upravitelj celjske bolnišnice. To-
variš Ravnikar je član občinskega
odbora SZDL in član občinskega
komiteja ZKS. Več let je pri ob-
činskem komiteju ZKS vodil ide-
ološko komisijo in nekaj let tudi
občinsko politično šolo. Tovariš
Ravnikar pripada predvojnim re-
volucionarnim vrstam in je ves
čas po osvoboditvi opravljal iz-
redno važne in odgovorne naloge.
V vodstvu občinskega odbora
SZDL bo v bližnjih dneh prišlo še
do nadaljnjih kadrovskih spre-
memb. Ker odhaja na študij tudi
sedanji sekretar občinskega od-
bora SZDL tov. Kovačič, bo nje-
govo mesto zasedel tov. Slavko
Belak, dosedanji profesor na celj-
skem učiteljišču. Določene spre-
membe bodo potrebne tudi v vr-
stah komisij.
ODKRITJE SPOMENIKA
V LESICNEM
Prihodnjo soboto bo v Lesičnem
odkritje spomenika padlim koz-
janskim borcem. S tem šmar-
sko združenje borcev izvršuje ve-
liko nalogo, ki si jo je zadalo za
letos. Smarsko področje je dobilo
6 veličastnih spomenikov in 3 spo-
minske plošče. Naslednji dan
praznuje šmarska občina občinski
praznik in to letos v Kozjem. Nek-
danji borci, občani, pohitite pri-
hodnjo soboto in nedeljo na Koz-
jansko!
VREME
od 30 avgusta do 9. septembra
Prevladovalo bo lepo vreme.
Prehodne padavine je pričako-
vati okrog 3. in 8. septembra.
Dr. V. M.
S seje predsedstva gospodarske zbornice za celjski okraj
Izdelati profile strokovnih
kadrov
Na zadinji seji predsedstva o-
krajne gospodarske zbornice, ki
jo je vodil predsednik Franjo
Luibej, so najprej razpravljali o
sestavu in številu svetov pri go-
spodarski zbornici. Predlog, ki ga
je podal tajnik Risto Gajšek je
predvideval dvanajst grupacij,
torej dvanajst svetov. Le-iti naj
bi bili: Svet za energetiko, ki bi
vključil vsa podjetja od elektrarn
do rudnikov, plinarn itd. Drugi
bi bil svet, ki bi zajel podjetja
kovinske stroke, tretji pa neko-
vinske. Podjetja oblačilne stroke
bi zajemal četrti svet. Peti svet
bi združeval podjetja gradbene
stroke in industrije gradbenega
materiala, šesti podjetja s področ-
ja prometa in zvez. Nadaljni tri-
je sveti bi naj skrbeli za napre-
dek obrti, trgovine in gostinstva,
deseti svet bi bil za področje gra-
fične industrije, fcnjigotršitva in
filmske distribucije, enajsti za
kmetijstvo, dvanajsti pa za goz-
darstvo in lesnopredelovalna pod-
jetja.
Razprava o predlogu je bila
zelo živahna. Po daljšem raz-
pravljanju se je uveljavil pred-
log, da bi morali za področje iz-
voza in uvoza ustanoviti poseben
svet, ne pa zgolj odbor sestavljen
iz strokovnjakov. Nadalje so bili
mnenja, da svet za promet in zveze
ter svet za grafično industrijo,
knjii-fftrštvo in kinematografijo
ne bi bila dovolj močna in da bi
ju bilo treba priključiti drugim
svetom. Zato bodo predlog po-
novno proučili in ga ponovno da-
li v razpravo.
Druga točka dnevnega reda je
bila posvečena problemom stro-
kovnega šolstva. Poročilo, ki ga
je podal Franc Lužnik, je vsebo-
valo problematiko strokovnega
šolstva v okraju od težav s kadri,
sredstvi itd. Tako v poročilu, kot
v razpravi so na seji ugotavljali
zelo neurejene razmere na po-
dročju strokovnega šolstva, ki jih
ni odpravila niti resolucija o stro-
kovnem izobraževanju, saj je na-
čenjala predvsem organizacijske,
ne pa tudi vsebinske probleme
strokovnega izobraževanja. Se-
danja javna razprava v Sloveniji
o strokovnem šolstvu pa vnaša
nove poglede na sugestije, pri če-
mer je prav gospodarska zibor-
nica poklicana najbolj aktivno
sodelovati. Poleg vseh pomanj-
kljivosti, kot je dvotirnost uprav-
ljanja na ipodročju strokovnega
šolstva, so na seji ugotavljali
predvsem to, da je treba stro-
kovno izobraževanje vsebinsko
reorganizirati, strokovne šole
spremeniti v poklicne, ki bodo
vzgajale široke in ozke speciali-
zirane profile poklicev za naše
gospodarstvo. Skoraj nobena stro-
kovna šola, razen steklarske v
Rogaški Slatini, nima take kon-
cepcije, ki bi slonela na dejan-
skih potrebah gospodarskih or-
ganizacij. Seveda temu niso kri-
ve samo šole. Prej bi bile za to
odgovorne igospodarske organi-
zacije same, ki pa imajo do stro-
kovnega izobraževanja dostikrat
tak odnos, kot da so za vselej že
oskrbljene s potrebnimi kadri.
Spričo tako važnih in zelo tež-
kih nalog na področju strokov-
nega šolstva je predsedstvo zbor-
nice sklenilo nemudoma ustano-
viti poseben odbor, v katerega
bodo prišli najodgovornejši člani
predsedstva in upravnega odbo-
ra. Le-ti bodo izdelali temeljito
analizo stanja v strokovnem izo-
braževanju, pripravili predloge
za rešitev vseh problemov ter po-
neje tudi sodelovali in usmerjali
reorganizacijo strokovnega šol-
stva, tako organizacijsko, kot tu-
di vsebinsko.
Na seji predsedstva so nadalje
razpravljali tudi o predlogu za-
kona o ustanovitvi enotnih gospo-
spodarskih zbornic in delali vrsto
dopolnilnih ter spreminjevalnih
predlogov. Končno so na seji raz-
pravljali tudi o nalogah, ki jih
bo gospodarska zbornica morala
opraviti pri sestavi okrajnega
družbenega plana za 1963 leto.
Popolnoma jasno je, da bo de-
lež gospodarsike zbornice pri se-
stavi družbenega plana odločilne
važnosti, saj je zbornica prevzela
letos že veliko večje naloge, kot
so jih doslej imele posamezne
zbornice za različna področja go-
spodarske dejavnosti.
Na koncu so na seji sprejeli
vrsto sklepov in predpisov o no-
tranjem poslovanju gospodarske
zbornice.
S seje občinskego komiteja ZKJ v Šoštanju
VEČ V KMETIJSTVU
V sklopu celotne problematike,
ki je vezana na hitrejše narašča-
nje ikmetijsike proizvodnje in hi-
trejše uveljavlanje socialistič-
nih odnosov na vasi, je ena iz-
med najipomembnejših nalog osa-
mosvojitev glede proizvodnje ži-
taric — prav posebej pa pšenice.
Zaradi potrebe po kritju lastnih
potreb in vse večjega porasta
potrošnje je nujno povečati (pro-
izvodnjo krušnih žit v zasebnem
sektorju, da na ta način zmanj-
šamo nakup moke s strani kmeč-
kega prebi vavstva.
O teh problemih in s tem v zve-
zi predvsem o setvenem planu,
ki naj v občini Šoštanj zajame
na novo okrog 200 ha pšenice in
100 ha ječmena v kooi>eracijski
proizvodnji, so razpravljali na
zadnjem plenumu občinskega ko-
miteja ZKS občine Šoštanj. Kme-
tijska zadruga Šoštanj je ta set-
veni plan že razdelila na področ-
je proizvodnih okolišev. Tako
odpade na Velenje 80 ha ječme-
na, Šmartno ob Paki 50 ha pše-
nice in 20 ha ječmena (ter Bele
vode 8 ha pšenice in 10 ha ječme-
na.
Kmetij sika zadruga bo za te po-
vršine sklenila kooperacij ske po-
godbe in poskrbela za primerno
seme in umetna gnojila. Pri tej
akciji pa morajo kmetijskim za-
drugam pomagati predvsem po-
litične organizacije. Tako bo ena
od prvih nalog pravilno tolma-
čenje novih zakonov v zvezi z
agrotehničnem minimumom, o ka-
terem bo na eni od prihodnjih
sej sklepal občinski ljudski od-
bor.
V razpravi so ugotavljali, da
sedanje stanje v kmetijstvu ni
dovolj uspešno in da bo zaradi
prevelike razdrobljenosti kmeti-
skih površin kmetijskega gospo-
darstva Salek in kmetijske za-
druge Šoštanj potrebno izvesti
arondacijo. Zaradi potrebe okre-
pitve družbenega sektorja in vseh
nadaljnih akcij za socialistično
preobrazbo vasi so pri občinskem
odboru SZDL ustanovili posebno
komisijo.
Poseben problem v občini pa
so mnogi delavci, ki so že vrsto
let zaposleni v podjetjih, doma
pa imajo zemljo, ki zaradi slabe
obdelave ne daje tistega, kar bi
lahko. Prav tako pa imamo tudi
primere, da se vse preveč trdo-
vratno oklepajo zastarelih oblik
proizvodnje, kar komajda zado-
šča za golo preživljanje. Do takš-
nih primerov skupnost ne more
biti ravnodušna in popolnoma
pravilno je, da bodo z novimi u-
krepi podani pogoji za podruža-
bljanje zemlje in s tem v zvezi
uvajanje modernejšega načina
kmetijske proizvodnje.        -ik
Gospodarstvo
NA SEJI LAŠKE OBCINE
V sredo popoldne je bila v
Laškem seja obeh zborov občin-
skega ljudskega odbora. Kot naj-
važnejše so obravnavali splošno
gospodarsko problematiko v ob-
čini in sicer vprašanje rea;lizira-
nih dohodkov in izdatkov prora-
čuna, pregled realizacije plana za
leto 1961 ter prvo polletje 1962,
dalje gibanje osebnih dohodkov
v gospodarstvu in negospodarskih
akih organizacijah v prvem pol-
letju letošnjega leta, realizacijo
finančnega obsega proizvodnje
za isto obdobje in gibanje skla-
dov. Da bi lahko odborniki čim
temeljiteje jKjsegli v razpravo, so
jim vnaprej poslali obširno in po-
drobno izdelano gradivo o tej
problematiki.
Nadalje so sklepali o predlogih
»veta za družbeni plan in finan-
ce, sveta za gradbene in komu-
nalne zadeve, sveta za gospodar-
stvo in drugem. Več o seji bomo
poročali iporihodnjič. -ik
Franc Vrtačnik
NOVI ORGANIZACIJSKI
SEKRETAR OBČINSKEGA
KOMITEJA ZKS V ŠOŠTANJU
Na zadnji seji občinskega komi-
teja ZKS v Šoštanju so razrešili
dolžnosti organizacijskega sekre-
tarja občinskega komiteja ZKS to-
variša Kristl Hrastela, ker odhaja
na šolanje v visoko politično šolo
v Ljubljani.
Za novega organizacijskega se-
kretarja so soglasno izvolili tova-
riša Franca Vrtačnika, ki je bil
doslej sekretar termoelektrarne v
Velenju. Tovariš Franc Vrtačnik
se je pred nedavnim vrnil s štu-
dija na višji upravni šoli.
Zeleno zlato je na varne
Obiranje hmelja je na področ-
ju našega okraja v glavnem za-
ključeno. »Zeleno zlato«, ki je vse
leto dajalo hmeljarjem toliko
skrbi in dela, je naposled na var-
nem v sušilnicah in skladiščih.
S tem sicer vse skrbi niso mimo.
S pridelkom so hmeljarji v glav-
nem zadovoljni, čeprav je vreme
precej nagajalo. Zdaj je odvisno
še precej od sušenja, skrb za
prodajo pa je prevzela zadruga
skupaj s podjetjem »Hmezad«. In
cene? Te so bile znane že takrat.
ko so hmeljeve >4rte« pogna-
le prve vršičke. Obiravci iz vseh
krajev se poslavljajo za eno leto
od zelene Savinjske doline, žič-
nice so se ogolile, kjer pa je hmelj
rastel še vedno na hmeljevkah,
so nastale značilne piramide...
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 34 — 31. av^sta 1962
Konec vročega avgusta se je za-
ostrila hladna vojna na najbolj
problematični točki, na kateri
je najbolj očitno, da se druga
svetovna vojna pravzaprav še ni
končala, oziroma, da njene posle-
dice še niso odstranjene. Krvave
demonstracije v Berlinu, napad na
sovjetski vojaški avtobus, berlin-
ski župan BraTidt med demon-
tranti, ukinitev sovjetske koman-
de mesta, in še nekatere stvari,
kar dovolj za živčni šok mirnega
Zemljana, ki se vrača z dopusta.
Zahodna Nemčija reagira zelo ne-
rodno ali pa ji ni prav nič do te-
ga, da. bi še skrivala svoj obraz.
Zajel jo je nov val militarizma:
Zahodna Nemčija da je zdaj pre-
vzela vlogo Vzhodne Prusije po
Olomucu, njen glavni cilj je zdru-
žitev Nemčije in zavzeti vodstvo
Zedinjene Evrope; zato mora vla-
da biti enotna in učiti nemštvo,
kako ta cilj doseči; notranja po-
litika da je kos zunanje; potreb-
na je močna roka krmarja, ki
naj Nemčijo povede ... itd. Sko-
raj Ein Volk, ein FUhrer ..., samo
besede so malo drugačne. In za-
hteva po samoodločbi: Načelno
Nemčiji te pravice nikdo ne bra-
ni, toda ta zahteva se ji tako ma-
lo poda, naslednici tretjega rajha,
ki je pomandral svobodo evrop-
skih narodov, da bi razširil svoj
lebensraum. Vodilni nemški list
je na prvi strani prinesel sliko:
Nemec ustreljen od nemške ro-
ke... Ali ne kriči ta slika o Her-
renvolku, ki da ima prat^ico uni-
čiti druge z ognjem in mečem?
Berlinski zid, ob katerem je pa-
del tisti mladi nemški begunec,
je danes samo simboličen pars
pro toto neizmernega zla, ki ga je
nemška vojska od leta 1939 do
leta 1945 razsejala od Narvika do
Alameina, od Dieppa do Kav-
kaza.
Čas bi seveda bil, da se te stva-
ri odstranijo z obličja povojnega
sveta. Toda — slabo gre od rok.
Razorožitvena Ženeva nima no-
benega vidnega napredka. Vsak
goni svojo. SZ je spet odločno
zavrnila inšpekcijo, o kateri že
leta trobijo Amerikanci. SZ nima
interesa začeti vojno, ima pa do-
volj razlogov, da ne zaupa. Zato
se atomski duel vrši z neugnano
ihto in prav je, če je v premoči
tisti, ki nima interesa, da bi priti-
snil na gumb in sprožil svetovno
kataklizmo. Zato verjamemo, da
berlinska kriza ne bo šla preko
meje. čeprav ni dobro igrati se
z ognjem blizu slame. Nedvomno
je značilno, da je Kennedy indi-
rektno povabil Hruščova v New
York na zasedanje generalne
skupščine OZN.
Alžirski vihar se je prenesel v
Francijo. 600.000 alžirskih Fran-
cozov skuša omajati de Gaullov
ugled. Atentat OAS na de Gaulla
je atentat na bodočnost Francije,
ki ji je de Gaulle kljub vsemu
vendarle skrčil pot. Znal ji je da-
ti večji pomen, kot pa ga je mo-
gla pričakovati glede na stanje,
kakršno je ob svojem nastopu de
Gaulle dobil. Kljub ogromnim
stroškom sedemletne alžirske voj-
ne se mu je posrečilo stabilizi-
rati francosko gospodarstvo, nje-
gov zunanje politični koncept pa
se je uveljavil proti angloameriš-
kim stališčem. Bidaul in Soustelle,
čeprav med vojno de Gaullova
pomembna pristaša, sta danes oba
politična kadaura.
Alžir stoji na pragu novih o-
gromnih naporov. Boj za obnovo
in izgradnjo pod vodstvom enot-
ne stranke FLN ne bo nič manj
zahteven kakor osvobodilni boj.
Prve notranje politične preizkuš-
nje je že prebil, čakajo pa ga pro-
blemi na vseh področjih družbe-
nega življenja in to v okviru evi-
anskih sporazumov, na razvali-
nah, ki jih je povzročila vojna, na
posledicah 130 letne okupacije, ki
je imela en sam interes: bogatiti
Francijo in Francoze.
Orgija hladne vojne se torej na-
daljuje — zdaj tu zdaj tam. V
znamenju te vojne je nekdanji
poveljnik 24. ameriške divizije
izjavil, da je bila bitka za Stalin-
grad prevara, s katero je SZ an-
gažirala ZDA za večje vojne na-
pore. Ta general Walker in nje-
gova družba imenuje Rockwella,
šefa ameriških nacistov, največ-
jega človeka današnje Amerike.
Ali ne kaže tudi ta blazni kan-
kan na >->-atomsko simfonijo«, da
so naša stališča pravilna?
T. O.
Vprašanje šolskih učbenikov
slednjič rešeno
Na nedavini tiskovni konferen-
ci v Ljubljani so ipredstavniki
republiškega sveta za šolstvo ter
zastopniki Državne založbe Slo-
venije in Miladiiniske knjige po-
vedali, da so letos na razipolago
skorajda vsi učbeniki za osnov-
ne in strokovne šole ter gimna-
zijo.
Letošnji seznami učbenikov so
dokaj bogati, saj poleg velikega
števila učbenikov s trajnejšo ve-
ljavo — najmanj do petih let —
izide samo letos 11 novih šolskih
knjiig. Zal zaradi tehniičmih te-
žav dela v tiskarnah letos ne bo-
do ižšie štiri jjfredvidene knjiige.
Na trgu se bodo pojavile šele
sredi šolskega leta.
Na posvetovanju so prikazali
dosedanjo največjo hibo v kam-
panjskem obravnavanju proble-
mov razpečevanja šolskih knjig
preko tiska. V glavnem se je do-
slej kritičnost končala le pri do-
bro ali slabo založeni prodajalni,
skorajda nič pa se tisk ni ustav-
ljal ob vsebinski plati šolskih
knjig, čeprav toi budna spremlja-
va in ocenitev vsebinskega dela
učbenikov bila velika pomoč in
obenem temeljita kontrola širo-
ke javnosti. Vse to pa bi vodilo
k odstranjevanju napak, ki so
zelo pogoste.
Dosedanja problematika učbe-
nikov je še vedno neurejena. Ko-
misija pri irepubliškem Svetu za
šolstvo je bila prešibka, da bi
razen organizacije priprav in raz-
pisov, lahko posegala tudi v vse-
binsko korekcijo. V letošnji je-
seni pa bodo razširili njene na-
loge na posebno strokovno ko-
misijo, ki bo v tesnem sodelova-
nju z Zavodom za napredek šol-
stva in Zavodom za strokovno
izobraževanje začela sistematično
reševati posamezne zadeve. Gla-
vni poudarek pa bo ta komisija
dajala predvsem na zasledova-
nje ipraktiične uporabe učbeni-
kov, to je kritičnio ocenjevanje
vsebine, ki je pri marsikaterem
novem učbeniku krenila v zelo
ekstremno obliko literarno spe-
dagogiziranih tekstov brez po-
trebnih ipodatkov s področja te
ali one znanosti.
Vendarle pa je slednjič konec
z vsakoletnim spreminjanjem
učbenikov in najibrž is tem tudi v
zaporedju 11 kratnih izmenjav
učnih načrtov, kajti z reformira-
no osnovno šolo je učbenikom
zagotovljena 5 letna življenjska
doba in s tem v zvezi nedvomno
odpade kar iprecej stroškov dru-
žin z večjim številom otrok. Ne-
male so tehnične in finančne te-
žave 2:aložb, ki izdajajo učbenike
in to v enaki meri za nove knji-
ge kot ponatise.
Cena učbenikom vedno bolj
rase, kajti stroški se večajo, do-
tacije pa ostajojo neizpremenje-
ne. Zato so na tiskovni konferen-
ci predlagali čim večjo štednjo
učbenikov in organizacijo šolskih
sejmov. To bo sedaj možno, kaj-
ti založbe mnogo polagajo na tr-
pežnost učbenikov, 5 letna velja-
va pa omogoča romanje učbenika
od učenca do učenca.
-ik
Z zavoda za zaposlovanje
delavcev v Konjicah
Pri Zavodu za zaslovanje delav-
cev v Slov. Konjicah se je do sre-
dine avgusta priglasilo že 117 mla-
dih fantov in deklet, ki so v juni-
ju zaključili redno šolsko obvez-
nost. Večina jih je iskala pojas-
nila in informacije o možnostih
za vključitev v uk ali pa za vpis
v katerokoli srednjo šolo.
Po še nepopolnih podatkih bo
največ deklet odšlo na razne
srednje šole, posebno v ekonom-
sko, na učiteljišče in v gimnazijo.
Iz tega se vidi, da bodo v pri-
hodnjih letih ženske v veliki ve-
čini pri nekaterih poklicih kot n.
pr. učiteljice, uslužbenke v knji-
govodskih, komercialnih in po-
dobnih službah. Fantje pa kažejo
večje zanimanje za izučitev do-
ločenega poklica.
Z ozirom na to, da je vedno
težje zaposliti nove in deloma tu-
di mlade delavce, predvsem pa
ženske, so člani sveta Zavoda za
zaposlovanje delavcev na zadnji
seji predlagali, naj bi v podjetjih
in ustanovah na območju občine
omejili število honorarno zaposle-
nih ljudi, ki so že upokojeni. Po
mnenju članov sveta naj bi osta-
li le še tisti, ki so na določenem
mestu res potrebni in jih ni mo-
goče takoj zamenjati z mlajšimi
kadri.
NASTOP V FOHNSDORFU
V soboto, 18. avgusta je rudar-
ska godba na pihala — sekcija
velenjske Svobode — odpotovala
v Fohnsforf v Avstrijo, kjer je bila
gost rudarjev — godbenikov, ki
proslavljajo 100-letnico ustano-
vitve. Gostitelji so pred kratkim
obiskali Velenje in ob tej priliki
povabili Velenjčane. Godba je
ostala v Avstriji dva dni. Prire-
dila je dva samostojna koncerta,
obenem pa je nastopala na veliki
svečanosti skupaj s petdesetimi
drugimi godbami. Takšni stiki so
ne le lepi in koristni, temveč
prav z njimi utrjujemo prijatelj-
ske stike med deželami in naro-
di.
Predsednik Tito s soprogo Jovanko v prijateljskem pomenku s poli«
tičnimi predstavniki šoštanjske občine.
POGOJI DELAVSKE UNIVERZE
V VELENJU
Občinska delavska univerza v
Velenju se v pripravah za bodoče
delo dobro zaveda, da je za dose-
ganje boljših ciljev nujna prouči-
tev potreb podjetja — to je čim
ožja povezava s podjetjem, spo-
znavanje njegovih specifičnosti.
Dosedanje triletno delo kaže velik
napredek, predvsem pa presene-
ča številka v zadnjem letu — pre-
ko 3000 ljudi je iskalo pri delavski
univerzi dodatno ali dopolnilno
izobraževanje, največ od tega pa
odpade na strokovno izobraževa-
nje. Število preseneča tembolj, če
vemo, da sta za celotno organiza-
cijo zaposlena samo dva.
V novem letu bodo sprva po-
svetili največ skrbi družbeno-eko-
nomskemu izobraževanju novih
članov delavskih svetov. Tako
imajo predviden uvodni seminar,
v katerem so predvsem poudarje-
ne pravice in dolžnosti samou-
pravnih organov. Med letom pa
bodo za te iste člane priredili dalj-
ši seminar, na katerem bodo po-
slušavci seznanjeni z gospodarje-
njem, upravljanjem in vodenjem
podjetij.
Nadaljevali pa bodo tudi s se-
minarji za ostale člane kolekti-
vov, saj kaže lanskoletna praksa,
da so le-ti bili zelo uspešni. Prav
tako bodo nadaljevali s politično
šolo. Okvirne programe za preda-
vanja na politični šoli imajo že
izdelane, le nekatere malenkosti
še morajo prilagoditi.
Izgleda, da v letošnjem letu žal
še ne bo uresničena velika želja
upravnega odbora delavske uni-
verze — nastavitev profesional-
nega delavca za družbeno eko-
nomsko vzgojo. Delavska univerza
sama nima dovolj sredstev, da bi
lahko namestili tako prepotrebne-
ga delavca za tovrstno organiza-
cijo in stalni stik s podjetji. V
enaki meri pa je čutiti težave s
predavatelji katerim žal ne more-
mo nuditi sodobnih učil, torej še
man javdiovizualnih sedstev in le
neka,terim strokovno usposobitev
za andragogiko. Te pomanjkljivosti
bodo lahko odpravili in seveda iz-
boljšali pošolsko izobraževanje, ko
bo delavska univerza kot zavod
s samostojnim financiranjem ime-
la dovolj sredstev. Kaže, da bi le-
tos bilo mogoče, v kolikor bodo
sredstva v skladu za šolstvo tolik-
šna, da bo kaj več odpadlo tudi
za tovrstno dejavnost.
Zaradi premalega števila intere-
sentov letos ne bodo odprli I. let-
nika srednje ekonomske šole, na-
daljevala pa bosta II. in III. let-
nik. Za knjigovodski tečaj II.
stopnje pa bodo imeli okrog 25
poslušavcev. Precejšnje zanima-,
nje pa vlada za jezikovne tečaje.
-ik
Ha pragu amaterske sezone
Velenjski Svobodaši so letos
imeli prav kratek odmor, kajti s
1. septembrom že začno uvod v
letošnjo sezono z izredno kvalitet-
nim koncertom mladinske rudar-
ske godbe na pihala. Sobotni kon-
cert, ki nam bo razkril mlade ig-
ravce v njihovi glasbeni dovrše-
nosti in pred nami zvrstil priljub-
ljene melodije slovanskih oz. ju-
goslovanskih mojstrov, dalje pot-
puri iz Fausta in odlomke iz Ver-
dijevega Nabuca ter posegel tudi
v modernejše zvrsti — ne bo le
uvod, temveč predvsem žetev ne-
kajletnega neumornega dela ka-
pelnika godbe tovariša Ivana Ma-
rina.
Letošnji načrti velenjske Svo-
bodn so smeli in prav prijetno je
prisluhniti besedam najaktivnej-
ših Svobodašev, ki so že napravili
okvirni repertoar za bodočo se-
zono, posebno še, če poznaš polo-
žaj, v katerem se nahajajo. Naj-
osno"vneje jim je vprašanje vzdr-
ževanja kulturnega doma; nič
manj pereče pa je načrtovanje
dela za posamezne sekcije, kajti
vsakršna kulturna dobrina potre-
buje finančno osnovo — le to pa
ni najbolje rešeno.
Velenjska podjetja se namreč še
doslej niso opredelila za skupno
vzdrževanje doma, čeprav bi to
bila pač najboljša rešitev. Prihod-
nji teden bo društvo imelo svoj
redni letni občni zbor, na katere-
ga bodo povabili tudi vse pred-
stavnike gospodarskih organizacij,
da bi našli skupen jezik o potrebi
po dotacijah za kulturno dejav-
nost. Medtem pa je režiserski so-
svet že razpisal za začetek sezone
mladinsko spevoigro Radovana
Gobca »Kresniček«, kjer bodo po-
trebovali okrog 50 osnovnošolskih
otrok. Pobudo za to odločitev jim
je dal soliden uspeh mladinske
gledališke šole v pretekli sezoni in
nedvomno je takšna odločitev važ-
na in pomembna, saj je vendarle
treba doumeti, da Svobode ne
vzgajajo redkih umetnikov, tem-
več vršijo kulturno poslanstvo, to
je posredništvo. Tako pričakujejo
letos, da bodo uspeli z najmanj
petima ali šestimi premierami la-
ni so bile le tri. Ce doumemo pri-
pravljenost amaterjev kot veliko
družbeno investicijo, potem pač ne
bo težko podjetjem z manjšimi
dotacijami skupno vzdrževati dom
in kulturno dejavnost.
Problem Velenja so v veliki
meri gostovanja. Tudi letos bodo
poizkušali razpisati abonma za
celjsko gledališče in vsaj v tolik-
šni meri kot lani privabili mari-
borsko opero, ljubljansko dramo
itd. Dobro pa bi bilo, če bi se v
bodoče skušali izogniti našim
>->predragim in precenjenim moj-
strom jazza«, saj je nastop Mar-
janoviča stal preko 150.000 dinar-
jev, medtem ko je za nič dosti
manjšo vsoto gostovala maribor-
ska opera.
V letošnjem letu računajo skup-
no na približno 50 predstav — go-
stovanj skupno z domačini.
Zanimiv je pogled v fundus ve-
lenjskega kulturnega doma, ki je
v zadnjih letih dokaj obogatel, ta-
ko da lahko tudi izposoja. Na ta
način je sosednjim prosvetnim
društvom in prav tako Šoštanj ski
Svobodi pač v marsičem lažje, saj
si lahko pod ugodnimi pogoji spo-
sodi kostume za igranje in to kar
pred nosom, ne pa da bi jih iskali
v Mariboru ali celo Ljubljani, kot
je doslej bil primer.
-ik
Na Pilzeli bodo gradili
Na pobudo žalske občine je bil
pred kratkim na Polzeli v tovarni
nogavic razgovor, ki ga je vodil
predsednik žalske občine tov. An-
ton Delak s predstavniki polzel-
skih podjetij, šole in družbenih
organizacij.
Namen pogovora je bil, da bi
pripravili program gradenj, ki bi
jih naj zgradili na Polzeli, kjer
bodo drugo leto praznovali ob-
činski praznik.
Med mnogimi sprejetimi sklepi
je nedvomno najpomembnejši za
kolektiva tovarne nogavic in to-
varne Garant, kakor tudi za ostalo
prebivavstvo Polzele — gradnja
dveh stolpičev, s katerimi bodo
pridobili 40 novih stanovanj in
vsaj delno rešili stanovanjski pro-
blem.
Ob tej priložnosti je bil navzo-
čim prikazan urbanistični pro-
gram. V razpravi so bili podani
predlogi za izgradnjo večjih sta-
novanjskih objektov s trgovskimi
in obrtnimi lokali v bližini že ob-
stoječega zdravstvenega doma.
Predstavniki polzelskih podjetij so
izrazili mnenje svojih kolektivov,
da bodo po končani rekonstruk-
ciji tovarn, ki bo trajala še pri-
bližno dve leti, lep del dohodkov
namenili izgradnji stanovanj, saj
urbanistični načrt predvideva v
30 letih 400 do 500 novih stano-
vanj, kar bo nedvomno ustrezalo
prirastku prebivavstva.
V počastitev občinskega praz-
nika bo dograjena tudi asfaltira-
na cesta od Šempetra preko Lo-
čice do Pariželj, ki povezuje Ce-
lje z Logarsko dolino. Asfaltirali
bodo tudi odcep ceste k tovarni
nogavic, uredili novo dvorano za
kulturne prireditve in olepšali na-
selje. Poleg industrijskega razvoja
nameravajo poskrbeti tudi za raz-
voj turizma, saj ima Polzela s svo-
jo lepo okolico vse pogoje za to.
D.
ČITAJTE
CHiski iedkik
V Šaleški dolini
gradijo na veliko
v Velenju in Šoštanju bodo v
letošnjem letu v glavnem dokon-
čali dela na okrog 140 novih sta-
novanjih in je torej skrb podjetij
za življenjski standard pač dovolj
velika. Tako so v Šoštanju pričeU
graditi dve 18- stanovanjski stav-
bi in stavbo za progovno nadzor-
stvo, v kateri bo v pritličju ureje-
na tudi učilnica za mlade želez-
ničarje. V samem Velenju pa do-
končujejo dela na zdravstvenem
domu, nadaljujejo gradnjo pro-
jektivnega biroja ter dokončujejo
dva desetorčka in 1 večjo stano-
vanjsko stavbo ob Paki. Ena naj-
lepše urejenih stanovanjskih
stavb v Velenju pa bo vsekakor
56-torček ob Šaleški cesti.
-ik
„Planika" v Topolščici
še ni doliončana
2e dlje časa stoji izročen vsem
vremenskim vplivom zdravstveni
objekt »Planika« v Topolšici in
čaka, da se ga slednjič usmilijo
-►investicije«, kajti v nasprotnem
primeru bomo lahko ugotovili le
večmilijonsko izgubo, ki nikakor
ni in ne rrtore biti v ponos ob-
činskemu ljudskemu odboru. Ne
gre pa tu niti za ponos in ne le
za izgubo, temveč je vprašanje
težkega čakanja bolnice TBC, ki
v starih vilah nima najboljših po-
gojev za zdravljenje. Za dokon-
čanje objekta je potrebno še
okrog 20 milijonov in prav bi bi-
lo, če bi poizkušali v tem ali vsaj
v prihodnjem letu rešiti ta pro-
blem, ki vsekakor ni malenkosten.
-ik
ENA
ŠTORIJA
o inteligentnih odnosih
Vsepovsod slišiš, kako je naša
kadrovska služba še neurejena in
kako je še pač nerodno z odnosi
s tistim, kar je naša najnovejša
pridobitev. Verjemi, da je res, saj
je tudi v inteligentnih službah
teh smeti na kupe.
Tako je v Blatnem potoku znan
veletovariš ZA — KUS — EK, ki
mu zaradi prezgodnje zariplosti
obraza vsi pravijo (seveda za hrb-
tom) OPAT. V službi pa je na sa-
mem vrhu v tistem zavodu, kjer
otrokom po 45 minut trajajočih
dozah dovajajo znanost in baje
tudi vzgojo, ki še ima vedno pri-
mesi klofut in brc. No in naš
OPAT ima veliko število inteli-
gentnih deklic v delovnem raz-
merju, kjer se vedno kaj dogodi,
kar naj se ne bi, zato tovariš
OPAT pač po mnenju dobrega
gospodarja in »fer« odnosov
kliče podrejene k sebi nad-
rejenemu ter s frontalnim napa-
dom takoj onemogoči vsak ugo-
vor. Sele ko se zasrebre solze na
mehkih podočesnih blazinicah —
se OPAT v vlogi vendarle dobre-
ga, dobrohotnega ponudi za tolaž-
nika in to tako dovršeno, kot da
bi imel najmanj dve leti igravske
akademije za seboj. Nikakor pa
ne pozabi ob odhodu s pravcato
stopnjo inteligence inteligentno
opomniti, da stvar še ni rešena in
da se moraš potruditi in postati
ves drugačen. Ker je narava nje-
govega dela pač svojevrstna
namenjena visokim oblikam, za-
to ni čudno, če ti hoče dokazati
večje znanje s tem, da te začne
spraševati po naslovih pred 10 leti
izdanimi deli s tega področja.
Najpriljubljenejša njegova me-
toda pa je: »No kako vi misli-
te, po kakšni metodi ste obravna-
vali in ali menite, da je bilo to
prav?«
Doslej še baje ni nihče rekel:
»Bilo je prav!« Vsakdo se je le ta-
koj začel zagovarjati. Redki pa
so, ki jim v isti sapi ni povedal,
da je ta služba zanj le nekaj ne-
preveč bistvenega, kajti sposoben
je in vzel jo je pa^č, ker so ga nuj-
no rabili. Nerodno pri vsem tem
je le to, da ima v kolektivu
nekaj starejših tovarišev; ker so
tihi in v tej tišini ne čuti preveč
spoštovanja, se vedno trudi, da
najde kaj napačnega, pa če je še
s tako fino pinceto povlečeno iz
niča.
. Najzanimivejše pri vsej stvari
pa je, da vedno toliko govori o
pravilnih odnosih in da je pre-
pričan ... No, pustimo mu prepri-
čanje, važnejše je le, zakaj mu
kolektiv ni dorasel, kajti vsaka
stvar ima svojo mejo, prav tako
naši človeški medsebojni odnosi.
J. K.
CELJSKI TEDNIK STEV. 34-31. avgusia 1962
3
Šmarski gospodarski pomenki
Občani naj vedo, kaj se v ob-
fcini dogaja. Zaverovanost v las-
ten kraj je zelo neumestna, ker
je tako težko presojati, kako se
razvija gospodarstvo občine. Ob-
fan, ki ocenjuje napredek samo
z lastnega praga, težko vidi vse
in tako ni čudno, če na kakšnem
zboru volivcev za vozi v razpravi.
Iz ozkosti v poznavanju širših
problemov v občini Izvira dosti-
krat kritikarstvo, ki je lahko zelo
Vodljivo. Take stvari se dokaj
rade pojavljajo in so jih opazili
tu in tam tudi zdaj, ko se živo
govori o raznih pomanjkljivostih,
jci jih je potrebno ipopravljati
ponekod: Prav je to, da učinko-
vito odstranjujemo, kar je od-
straniti potrebno, narobe pa je,
če bi z veliko metlo čistili tam.
Kjer se je nabralo samo malo pra-
hu.
V teh dneh so se na odborih
krajevnih organizacij SZDL v
šmarski občini temeljito- tpogo-
varjali o gospodarskih vpraša-
njih v občini, se pogljabljali v
gospodarske rezultate prvega
četrtletja in odkrivali pomanj-
kljivosti, ki jih je potrebno od-
pravljati  in  to s  sodelovanjem
vseh občanov. Primerjali so go-
spodarske uspehe lanskega leta
z letošnjimi. Lanskoletni družbeni
plan so v šmarski občini dosegli
90,5 %. Prekoračili so ga v tr-
govini, industriji in gostinstvu,
medtem ko ga niso dosegli v
kmetijstvu. Tokrat so ugotovili,
da se gospodarstvo vse bolj pri-
lagaja dopolnitvam gospodarske-
ga sistema in si prizadeva dvig-
niti proizvodnost. Večje šibkosti
so vedno še v gospodarskih or-
ganizacijah, ki so na pavšalnem
obračunu. Tu marsikje izigravajo
obveznosti, ki jih imajo sicer do
skladov in v tem manevrirajo ta-
ko, da so na ta račun neupravi-
čeno dvigali osebne dohodke. Tu
in tam je povišana produktiv-
nost finančno prikazana, toda to
na račun cen, medtem ko se sto-
rilnost dejansko ni povečala.
V splošnem pa vendar ni opa-
ziti izrazitih odklonov in so
šmarske organizacije v danih po-
gojih dosegale primerne uspehe.
Steklarna je v prvem tromeseč-
ju izpolnila družbeni plan za 29 %
trgovsko podjetje >>DONAT« za
28 7o. Nekatera podjetja pa so
tudi zaostala in to gostinsko pod-
jetje v Rog. Slatini ter obrat »-Me-
snine« predvsem zaradi sezonske-
ga značaja proizvodnosti. O tem in
podobnem so se pomenkovali
povsod. Posebno občutljivo so
obravnavali sorazmerje z osebnimi
dohodki, pri čemer pa na Smar-
skem spet ni občutnih odskokov.
Titove splitske misli pa so bile
povsod osnova za obsežne in po-
globljene razprave o družbenem
življenju v posameznih krajih v
občini. Prvo pa, kar nameravajo
storiti, je to, da bodo okrepili ve-
zi med občani in gospodarskimi
in političnimi organi občine, da
bodo občani pravočasno obvešče-
ni o vsem in bodo pomembnejši
sklepi vselej rezultat obširne
razprave in sodelovanja občanov.
To je potrebno ne samo zaradi
utrjevanja komunalnega sistema,
temveč tudi zaradi tega, da se
preprečuje kritikarstvo, ki dosti-
krat izmaliči zdrave razprave na
sestankih, da se krepi konstruk-
tivna kritika in ob sodelovanju
občanov zagotavlja uspeh.
TEKMOVANJE
NOGOMETNIH MOŠTEV
V SLOV. KONJICAH
V nedeljo bo v Slovenskih Ko^
njicah tekmovanje sindikalnih no-
gometnih moštev iz območja ko-
njiške občine. Prijavljena so štiri
moštva, in sicer dve iz Slovenskih
Konjic (KONUS in mešani) ter po
eno iz Zreč in iz Vitanja. V prej-
šnih letih so podobna tekmovanja
trajala po več dni, letos pa na-
meravajo vse tekme opraviti v
enem dnevu. V doopldanskem de-
lu se bosta srečali po dve in dve
moštvi, popoldan pa oba zmago-
vavca za 1. in 2. mesto, premagan-
ca pa za 3. in 4. mesto. Nastopa-
jočim moštvom bo sindikalni svet
podelil priznanja v obliki diplom,
zmagovalec pa bo dobil prehodni
pokal.
AKTIVNOST KOMISIJ
Večina komisij pri občniskem
sindikalnem svetu v Slovenskih
Konjicah, ki so bile izvoljene na
prvem zasedanju novega plenuma,
je že pričelo z aktivnim delom.
Nekatere izmed njih so že pripra-
vile krajše analize iz svojega pod-
ročja ter jih predložile predsed-
stvu v obravnavo.
OD
ŠENTILJA
DO
ČRNEGA KALA
NASA akcija — pomoč, to-
da v kolikem CASU! — pre-
senetljivo presenečenje.
Serpentine pred Postojno in
pred Crnim Kalom so strah in
trepet vsakega voznika motorne-
ga vozila. Verjemite mi, ne samo
onih, ki imajo stare avtomobile
in izrabljene gume. Strme serpen-
tine »utrudijo^^ tudi nov voz, a
tudi nova zračnica — celo plašč
kolesa, motor, svečka ali pač kar-
koli lahko odpove.
Pot me je vodila ob jadranski
magistrali do Splita. Razmeroma
dolga pot in kdo bi pričakoval,
da bo prva nevšečnost nastopila
že pred Postojno.
Naenkrat je sprednje kolo za-
čelo zanašati, zraven pa je še
drdralo kot za stavo. Le en sam
pogled je bil dovolj, da sem ugo-
tovil zakaj gre. To bi ugotovil tu-
di vsak kolesar in še malček, ki
se količkaj spozna na motoriza-
cijo. Kolo je bilo prazno. In za
nalašč v največji strmini takoj
iza hudega ovinka.
Nove zračnice nisem imel s se-
boj in če bi po tem zaključku
lahko še kaj rekel ali pomislil,
je tedaj bilo gotovo to, da bom
moral zračnico zakrpati. To je
bilo dejstvo.
Obstajalo pa je še eno dejstvo,
ki je žal vselej povezano s po-
potno nervozo. Znano je namreč,
da človek, ki se odpravlja na pot
vselej nekaj pozabi. Navadno po-
zabi nekaj takega, kar bi najbolj
potreboval. In jaz sem pozabil
ključ od predalčka, kjer sem imel
orodje in pripravo za krpanje
zračnice. Morda sem tedaj zaklel,
verjetno sem ... prijetno mi vse-
kakor ni bilo.
Ostalo mi je samo še eno upa-
nje, da namreč ustavim nek moč-
nejši osebni voz, kateremu str-
mina pozneje pri startu ne bo
delala preglavic, in da poprosim
voznika, da mi posodi manjkajo-
če orodje in priprave. Kaj kmalu
sem uvidel, da so šoferji na poti
do tovariša v težavah solidarni,
da mu pomagajo, če le morejo.
Tako sem poizkusil štoparsko
srečo nekajkrat. Že prvič mi je
uspelo. Avto je ustavil, bil je
Mariborčan, in mi ponudil po-
moč. Toda v hipu se mi je poro-
dila ideja — ali ne bi kazalo pre-
izkusiti docela šofersko solidar-
nost. Zato sem se jim lepo zahva-
lil in nadaljeval s poizkiisom ...
z akcijo: prva pomoč šoferju, ki
ne more naprej!
Šestnajst avtomobilov sem tako
ustavljal in le eden ni ustavil,
žal je bil tudi ta iz Maribora in
je pokvaril prvi vtis. Zadnji je
bil z Ljubljane — sivi Mercedes,
ki mi bo dolgo ostal v spominu.
Oba sva bila v krpanju zračnic
začetnika. Toda zakrpala sva jo
hitro. Verjetno zato, ker je bila
luknja velika. Kajti kmalu sva
jo tudi brez vode našla.
Medtem, ko sva montirala ko-
lo nazaj, se je ustavil pred nami
še tuj avtomobil in voznik je
vprašal,  če potrebujeva pomoč.
Povedala sva mu, da sva napa-
ko odstranila. Tedaj pa nama je
dejal: Kaj vi domačini ne veste,
da tudi na tem odseku ceste de-
luje prva pomoč šoferjem. In tako
sva od njega zvedela, da je po-
trebno le ustaviti po en avto iz
obeh strani in voznike prositi.
da tehniku v rumenem spačku
povedo, kje se nahaja voznik, ki
potrebuje pomoč.
Tujec je po pozdravu odpeljal
dalje, midva pa sva končala delo.
Tedaj pa sem se spomnil še
nečesa. Koliko časa bi moral ča-
kati na pomoč rumenega spačka?
Ustavil sem zato po en avto iz o-
beh smeri in jih prosil, da pove-
do tehniku, kje se nahajam z ok-
varo.
Čakal sem samo 25 minut —
štirideset minut pa sva porabila
s prijaznim lastnikom sivega lju-
bljanskega mercedesa, da sva po-
pravila okvaro na zračnici. To-
rej bi bila druga varianta hitrej-
ša, manj naporna in učinkovitej-
ša. Kajti strokovno zakrpana
zračnica je vselej varnejša, kot
če si domišljaš, da si jo sam dob-
ro popravil. Da je to res, sem lah-
ko ugotavljal vso pot, kajti vsak
kompresor mi je zaradi »strokov-
no« zakrpane zračnice prišel prav.
prav.
Med tem časom, ko mi je pri-
jazni tehnik pojasnil, da oprav-
lja službo pomoči od Šentilja pa
do Cmega Kala in da je po nje-
govem mnenju taka služba za
razvoj obmorskega turizma zelo
pomembna, se je pri nas ustavil
še voznik Vespe. Šepala mu je.
Nekaj z njo vsekakor ni bilo v
redu. Sramežljivo se nama je pri-
družil in dejal: »Oprostite, toda
če že stojite, ali vas še jaz lahko
prosim za pomoč. Nekaj pač ni
v redu.«
Tehnik je pregledal najprej
osnovne motorjeve dele in takoj
ugotovil, da je svečka motorja
zaradi poddimenzioniranosti za~
žgana. Lastnik Vespe je kupil
novo in se vesel odpeljal naprej.
Tudi zanj je bilo to srečanje ko-
nec nevšečnosti.
Ob tej priložnosti sem jih še
slikal — zraven pa še znani ru-
meni spaček, ki šoferju na cesti
lahko pomeni več kot polno vo-
zilo pripomočkov.
Tehnik Jože mi je ob slovesu
še povedal, da se srečajo tudi s
hujšimi okvarami. Tako je prav
pred eno uro naletel sam na dve
tovarišici, ki sta popravljali mo-
tor. Ustavil je svoje rumeno vo-
zilo, še sam pogledal in ugotovil,
da jima je popustila tesnilka. Ce
bi njega ne srečali, bi ne mogli
naprej. Tako pa sta se odpeljali.
Žal je še povedal, letos Kopr-
čani še niso vključeni v sistem
pomoči na cesti. Naslednje leto
pa bo to vsekakor potrebno. In ne
samo ob slovenski obali — tudi
naprej proti Splitu bi morala bi-
ti mreža vozov tehnične pomoči
razpredena.
Upajmo, da se bo njegova želja
kmalu uresničila, saj je na jad-
ranski magistrali vse več avtomo-
bilov in zato vse več okvar.
M. Iršič
O NESREČAH IN IZOSTANKIH
Pretekli teden je bilo v Emaj-
lirki pomembno posvetovanje o
problematiki izostankov, o vzro-
kih za porast le-teh in o nujnosti
nekaterih ukrepov, ki so potrebni,
da se odstranijo osnovni vzroki in
pogoji za povečevanje odstotka
članov kolektiva, ki so bolni ali
ponesrečeni.
To je že druga pomembna zade-
va, ki jo je v zadnjem času spro-
žila Emajlirka. Najprej so nam-
reč predvsem zato, da bi omogo-
čili delavcem, da se izognejo hu-
di gneči pred in po delu na Ma-
riborski cesti, sklenili, da bodo de-
lovni čas spremenili. Začeli bodo
delati deset minut prej, končali
pa bodo tudi toliko prej.
Tudi poškodbe na poti domov
namreč sodijo med pogoste izos-
tanke. Razen tega pa so opozo-
rili na vrsto notranjih problemov,
ki jih bodo v naslednjem obdob-
ju odpravili. Povečati bo potrebno
skrb za čistočo pri strojih, v od-
delkih, zlasti pa bodo pazili na
komunikacijske hodnike. Razen
tega sodijo, da bo potrebno neka-
tere stroje še posebej zavarovati,
pri nekaterih pa tudi spremeniti
način dela, in sicer tako da bo de-
lo ob stroju čim varnejše.
Istočasno so razpravljali tudi o
izostankih z dela zaradi bolezni.
Odstotek bolnin se je namreč v
zadnjem letu precj povečal. So-
dijo, da ni objektivnih pogojev za
to stanje, če izvzamemo obdobje,
ko je takemu rezultatu veliko pri-
pomogla epidemija gripe.
Ko so govorili o bolninah, so
menili, da je v škodo kolektiva,
če nekateri skušajo izrabljati bol-
niške dopuste in če včasih zahte-
vajo bolniški dopust za vsako ce-
no. Pri tem so menili, da bo mo-
ralo biti tesnejše sodelovanje med
kadrovsko socialno službo, ambu-
lanto in ekonomskimi enotami,
saj le tako bo učinek akcije večji.
Delavka v dekor oddelku oblikuje rob otroškemu krožniku
Hiše brez zemlje ?
Ujeli smo ju v živem pomenku
sredi travnika. Branko But, se-
kretar KZ Šmarje pri Jelšah in
ing. Benja Šepec morata dobro
premišljevati o mnogih zadružnih
problemih, ki jih ni malo. Tova-
rišica Benja dela v posebni skupi-
ni, ki skrbi za odkup zemljišč. Le-
tos so nameravali povečati druž-
beno posest za 250 ha, toda to je
težko izvajati.
»Res je zelo nerodno!« je povze-
la tovarišica Benja. »Ponudb sicer
ni toliko, kakor smo pričakovali,
posebno ne okoli Rogaške Slatine,
čeprav je tu največ ljudi zaposle-
nih. Da, tu je dosti polproletarcev,
zaradi česar so kmetijske površi-
ne še bolj razkosane in razdrob-
ljene. To je že eden izmed težkih
problemov pri nas. Na drugi stra-
ni pa nam je okoU 15 kmetov po-
nudilo zemljišča v odkup, toda ...
Veste, zemljo bi mi radi odkupo-
vali, za to smo zelo zainteresirani
in imamo odobrena sredstva. S
hišami in stavbišči sploh, s tem so
težave. Tega ne moremo odkupo-
vati z istimi sredstvi in smo celo
obdavčeni. Kmetje pa spet: kaj
jim bo hiša brez zemlje! To razu-
memo, toda predpisi nam vežejo
roke.«
»To je res! Nekaj bomo morali
ukreniti!« je dejal sekretar Bran-
ko But. »Popolnoma razumljivo
je to, če nam kmet ponudi v od-
kup celotno posestvo, da bi mo-
rali odkupiti tudi gospodarsko po-
slopje in hiši, pa čeprav to za nas
ni zanimivo. Morda bo celo po-
trebno take objekte podirati, če
bomo hoteli uspešno širiti družbe-
no lastino. To je pri izvrševanju
plana za širitev družbene lastine
prav gotovo problem številka 1, o
katerem bodo morali odločujoči
činitelji voditi računa.«
Oba sta bila ob tem resno za-
mišljena. To res ni enostavna
stvar. Mladina beži z vasi, marsi-
kje ostajajo- stari ljudje sami na
posestvih in ti nudijo, razumljivo,
vse skupaj kmetijski zadrugi.
Druge pomoči ne bo, kakor spre-
jeti vse skupaj. Na Smarskem ča-
ka zaenkrat na to rešitev 15 go-
spodarstev.
»Kostrivniški obrat za predela-
vo sadja nam je nekaj časa delal
velike skrbi,« še je pristavil tova-
riš But. »Bali smo se, da ne bo
mogel steči, toda zdaj smo k sreči
že na konju. To je za šmarsko
sadjarstvo velikega pomena, po-
sebno pa še za proizvodnjo črne-
ga ribeza, ki se vedno bolj uve-
ljavlja. Vreme: to nam letos zelo
nagaja.«
»Dela je vedno čez glavo. Za
klepet ni dosti časa, toda pome-
niti se moramo večkrat, če hočemo
najti pravo pot iz zagat, ki se nam
rade pojavljajo,« se je nasmeh-
nila mlada inženirka. »Kmetijstvo
pa je prihodnost naše občine, to-
da samo, če bomo načrtni, vztraj-
ni.«
Odlikovanja
konjiškim
gasivcem
Na tekmovanju ftasivskdh društev v
Ločah pri Slov. Konjicah so bila na
krajši »lavnosti razdeljena zaslužnim
gasivcem in članom gas.ivskih društev
posebna gasivska priznanja. Tov. Cug-
mas iz Draže vasi pri Slov. Konjicah je
prejel priznanje I. stoonje, pet članov
je prejelo gasivsko priznanje II. stop-
nje, šest članov pa priznanja III. stop-
nje. Med dobitniki priznanj je bila tudi
tov. Pepca Pekovšek iz Slov. Konjic,
ki je stara že nad 60 let ter je najsta-
rejša članica gasfvskega društva v ob-
čini. Zanimivo je tudi to, da je tudi
njen mož, zdaj že več let upokojenec,
zelo aktiven član gasiivskega društva v
Slov. Konjicah, saj je vsak dan obvez-
no v gasiv ksm eomduCKGšsaMLMM
no v gasivskem domu, kjer skrbi, da je
vsaka stvar na svojem mestu in v taikoj
mporabnem sitanju.
Za varnost
prometa
Komisija za varnost prometa
pri občinsikem ljudskem odboru
v Slov. Konjicah je preko svoje-
ga sekretariata ogledala vse ceste
11-, III. in IV reda na območju
občine, pri čemer je dala več su-
gestij za postaviltev iprometnih
znakov za čim varnejšo vožnjo.
Pri tem je seveda upoštevala ved-
no bolj naraščajoči promet, ki je
v zadnjih letih nastal tudi na
stranskih cestah. Na njeno pobu-
do so bili v Slov. Konjicah pre-
barvani prehodi za pešce in dolo-
čena parkirna mesta za avtomo-
bile in motoma kolesa. Prometni
oiTgani pa vedno strožje nadzoru-
jejo izvajanje prometnih predpi-
sov.
FRAN ROŠ:
SPOMINI NA SRBIJO 1941
1943
18
Delo v novem uradu se mi je že po svoji naravi upiralo, poleg
^ega pa naj bi bilo v korist kvizlinški beograjski vladi in posredno
•okupatorju. Kmalu pa sem se pomiril. Aktivnost urada je bila mini-
"^alna in je sličila sabotiranju. Kolegi so mi bili zelo dobri, med
^nmi tudi pregnanec Vajdetič iz Celja poleg beguncev iz Bačke in
Makedonije.
Tu je služboval tudi ruski emigrant Mihajlo Paramonov. Belo-
gardisti so ga po letih po oktobrski revoluciji še zelo mladega od-
^'lekli iz Rusije. V Ćupriji si je ustanovil dom. Naciste je strahotno
sovražil. Iz urada je pogosto hodil domov poslušat radijske oddaje
jz Moskve in Londona, da nam je potem referiral. Semkaj so pri-
hajali po najnovejše vesti sodniki, profesorji, učitelji in drugi, da
so novice širili dalje.
Samo dvakrat je neki nemški oficir (v civilu davkar) prišel iz
Jagodine inšpicirat -ćuprijsko davčno upravo. Prvikrat je dal po-
klicati predse nekaj največjih davčnih dolžnikov iz mesta in se je
neznansko penil nad njimi, a tudi nad šefom. Drugič pa je komaj
prestopil prag, ko je sirena naznanila prihod zavezniških letal, in
je moral pobegniti.
Ob osvoboditvi je Ćuprija izkazala 60 milijonov dinarjev ne-
plačanih davkov, kljub temu ni davkarija med okupacijo odredila
niti ene rubežni dolžnikov. Šef Lompar, duhovit in energičen člo-
vek, je bil že leta 1945 poklican na odgovorno mesto v beograjskem
ministrstvu financ. Poslopje čuprijske »poreske uprave« pa je z vse-
mi knjigami vred v poletju 1944 raznesla letalska bomba.
Primanjkovalo je kruha in masti, zato smo se odrasli omejevali
na fižol. Močno sem oslabel in v avgustu 1942 sem nekoč na ulici
omedlel. Prinesli so me na dom. Sosedje in drugi prijatelji so me
obiskovali in vpraševali, ali nam morda ne manjka živil. In pričeli
so nam prinašati moko, mast, olje, ne da bi hoteli slišati besedo o
povračilu. Oštevali so nas, ker jim prej nismo zaupali svoje stiske.
Odslej in po novi žetvi nam je bilo bolje. Kot nameščenec sem
prejel nekajkrat po 50 kg žita ali moke, kot »izbeglica« pa od ob-
čine tudi koruzo. Niso se slabo odrezali tovariši, nameščenci slad-
korne tovarne. Z dela tam so si na razne načine prinašali sladkor
domov. Govorili so: »Zdaj si vračamo komaj kak promile od vsega,
kar so nam doma pokradli!« Sladkor so zamenjavali za druga živila.
Še so v Srbijo prihajali begunci. Tako so avgusta 1942 po veliki
bitki na Kozari prispele bosanske družine na vozeh z volovsko
vprego. Namestile so se začasno po gostilnah, neprimerno bednejše
od nas.
Od časa do časa, zlasti v dneh oddaje žita, so se v Ćupriji po-
javile močnejše skupine nemške vojske in žandamerije, da bi stra-
hovale seljake.
Prijatelji po raznih krajih Srbije smo se obiskovah. Tako sem
se pomudil tudi v Varvarinu, kjer se je naselil transport Litijanov,
Slovencev iz Mežiške doline in Ciganov iz litijske okolice.
V Kruševcu so se Slovenci, med njimi dosti Celjanov, ob ne-
deljah zbirali v neki gostilni sredi mesta in prepevali slovenske
pesmi. Tedaj so semkaj radi prihajali domačini Srbi, da so jih po-
slušali in »častili«. Pri tem seveda ni manjkalo smelih besed, čeprav
je bil Kruševac vroč kraj s pogostimi blokadami in streljanji. Naša
mladina je tu uspešno delala v obveščevalni službi.
Tudi v Jagodini in Paračinu sem bil gost svojih prijateljev.
Nisem pa utegnil obiskati dobrih znancev v Zaječaru in še drugod.
Slovenski pregnanci iz vseh krajev Srbije pa smo se srečavali v
Beogradu. V njem smo videli svojo centralo, čeprav nas ni smela
vezati nobena legalna organizacija. Toda skozi Beograd so vodile
skoraj vse naše zveze z domovino. Iz njega nam je prišla marsi-
katera moralna in gmotna pomoč.
Dogodki na bojiščih so potekali počasi in brez večjih odločitev.
Nemci so dosegli rob Stalingrada in Kavkaza, niso pa mogli več
napredovati na celotni vzhodni fronti. V Afriki so se izkrcali Ame-
ričani in Angleži. Nam tu pa se je bližala druga zima v pre-
gnanstvu ...
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 34 — 31. avgusta 1962
PRED KONFERENCAMI ORGANIZACIJ LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
Pred pomembnimi naiogami
Konec avgusta in v septembru
bodo redne letne konference os-
novnih organizacij Ljudske mla-
dine Slovenije, ali točneje — te-
renskih organizacij in organizacij
v gospodarskih organizacijah v
celjskem okraju. Konference bo-
do prav gotovo odraz razgibanega
dela Ljudske mladine v preteklem
razdobju ter njihovih problemov
in uspehov. Razumljivo je, da bo-
do konference potekale v luči
sklepov sedmega kongresa Ljud-
ske mladine Slovenije, ki so prav
posebej poudarili velik pomen so-
delovanja mladih pri reševanju
problemov upravljanja in gospo-
darjenja v gospodarski organiza-
ciji. Tako bo mladina na teh kon-
ferencah govorila o proizvodnih
planih, o odpravljanju napak in o
raznih odstopanjih, ki so jih med
letom opazili. Vaški aktivi pa bo-
do posvetili več pozornosti pro-
blemom družbeno-politične vloge
aktivov v preteklem obdobju, vlo-
gi mladih v organih lokalne sa-
mouprave, klubom mladih obča-
nov itd.
»■Pokazalo se je, da vodstva Ljud-
ske mladine v nekaterih večjih
gospodarskih organizacijah niso
sproti obveščala mladih ljudi v
kolektivu o tekočih problemih go-
spodarske organizacije,« je dejal
predsednik okrajnega komiteja
Ljudske mladine Celje, tovariš
Zvone Dragan. »-Zavoljo tega je
mladina marsikje krenila svojo
pot, ki ni bila vedno pravilna. Ne
bo zato slučaj, da bomo na letnih
konferencah osnovnih organizacij
Ljudske mladine posvetili kar
največ besed — obveščanju.«
»Naj povem še to, da bodo kon-
ference tehten prispevek k jugo-
slovanskemu kongresu naše orga-
nizacije, saj bomo na njih lahko
izoblikovali stališča mladih ljudi
do vseh pomembnejših gospodar-
skih, pa tudi političnih proble-
mov.«
Konference osnovnih organiza-
cij Ljudske mladine Slovenije bo-
do v našem okraju zaključili do
konca meseca septembra; takrat
pa se bodo začele že občinske kon-
ference.
-jt
O zgodovini
Tovariš urednik,
ko sem pred tedni gledala pred-
stavo Celjskih grofov, ki jih je
uprizoril celjski Delavski oder,
sem pomislila na to, kako redko-
kdaj pri nas govorimo o delih, ki
opisujejo zgodovinske dogodke. O
modernih gledaliških delih veliko
razpravljamo, o kino predstavah
tudi, samo o tem delu umetnosti
malo govorimo. Kako redke so
pri nas predstave, ki ponazarjajo
slavne dogodke preteklosti. Mla-
dina jih pozablja in junaki, ki so
bili včasih simbol naše narodno-
sti, tonejo v pozabo. Tako na pri-
mer mladina ne pozna povesti o
Miklovi Zali, o Mlinarjevem Ja-
nezu, tudi celo Pod svobodnim
soncem vidimo na odru zelo red-
kokdaj. Morda bo kdo rekel, da
je to stvar preteklosti, vendar mi-
slim, da bi se za zgodovino svo-
jega kraja morali vsi zanimati.
Zato menim, da je uprizoritev
Celjskih grofov vredna vse po-
hvale.
Marija Medvešek,
Ostrožno 16, Celje
TRI TEDNE
V posebnem olcolju
s posebnim Jezllcom
Učiteljico Lučko z Dobrne sem
slučajno srečal na pomolu v Ro-
vinju. S skupino otrok se je po-
govarjala v tujem jeziku. Ko pa
sem malo bolje prisluhnil njiho-
vemu pogovoru, sem ugotovil, da
se pogovarjajajo v mednarodnem
jeziku — esperanto so govorili.
Nisem jih razumel. Toda bili so
toliko ljubeznivi, da so vsaj za
hip prekinili svojo neprisiljeno
uro izpopolnjevanja znanja espe-
ranta in se za čas z mano pogo-
varjali po domače.
Povedali so mi, da je taborje-
nje zelo prikupna oblika in pred-
vsem učinkovita metoda za izpo-
polnjevanje znanja tujega jezika.
Kajti tako so se pretežno vse tri
tedne, kolikor so letovali ob Jad-
ranu, pogovarjali med seboj v
esperantu. Nekateri so ga obvla-
dali bolje, drugi manj. Vsem pa
se pozna, je dejala učiteljica Luč-
ka, da že nekaj časa skupaj go-
vore ta jezik in se praktično uče
eden od drugega.
Letos je letovalo v tej izmeni
dvanajst mladih esperantistov.
Naslednje leto jih bo vejetno še
več, kajti gotovo je, da tak na-
čin vzgoje in utrjevanja medna-
rodne ideje v mlada srca ima ve-
like prednosti pred včasih tudi
suhopamimii tečaii.
Pionirji esperantisti med svojimi  šotori v borovem gozd'ču. V dru-
gi vrsti prva z leve je učitelj'ca Lučka z Dobrne, ki je zanje ves
čas marljivo skrbela.
Resnična z VisoVega
pri Gotovljali
Trden kmet, še boljši hme-
ljar, ki stanuje na VISOKEM
pri Gotovljah, se tako boji
za ped zemlje, da ne sme
nihče voziti po cesti, ki vodi
mimo njegovega doma; pri
tem pa sam dobro ve, da
smejo cesto izkoriščati tudi
drugi.
Pa se je zgodilo, bilo je v
času košnje, da sta pri nje-
govem sosedu kosila dva
traktorista, iz proizvodnega
okoliša Gotovlje.
Na večer, ko sta se vrača-
la na traktorsko postajo, ju
je kmet pričakal za debelo
češnjo. Ko sta se traktorista
približala, je skočil pred prvi
traktor in zažugal s pestjo.
^>-To je moja cesta in po
njej ne bo nihče vozil!«
Traktorista sta mu poveda-
la, da je cesta za vse sosede
odprta. Po kratkem prepiru
je x>riskočil še kmetov sin
in traktorista udaril z bičem.
^ »-To je naša cesta!« je sko-
čil še proti drugemu trak-
toristu in bi jih tudi ta sku-
pil, da ga ni obvarovala de-
ščica na kosilnici.
Po prepiru pa sta trak-
torja spet zaropotala in se
s traktoristoma spustila v do-
lino. Razdraženi kmet pa je
brundal v poletni večer:
»■Zlodji, jaz vam bom že
pokazal!«
Zdaj pa, ko je sodnija tudi
sosedom dala svojo pravico,
je »-prizadeti« kmet tako uža-
ljen, da sosedom še smrke ne
reče.
-sosed
Mali Zdravko je bil vratar
moštva, počival je, ko smo ga
z kamero ujeli. Spodaj je to-
variš 2mavc, ki je ta čas bil
s skupino pionirjev v kampu.
Na naslednji sliki pa smo
»■ujeli« tovariša Mirana, ko
ravno uči najtrdovratnejšega
»^ježeka« plavati. Pod njima
je vsa skupina pionirjev, ki
je taborila v Rovinju.
(fesilie...
Okrajni odbor Društva
prijateljev mladine za celj-
ski okraj je letos poskrbel, da
so lahko ob morju letovali
mnogi otroci, ki bi sicer ne
preživeli na oddihu prijet-
nih dvajset dni in ki morda
sploh v rani mladosti ne bi
videli morja.
V skupini 32 otrok iz vse-
ga okraja — med njimi smo
srečali tudi Mozirčane —
smo našli tudi podpredsedni-
ka okrajnega odbora in pred-
sednika občinsk'ega odbora
Društva prijateljev mladine
tov. Karla Žmavca.
Povedal nam je, da je bil
letos prvič smoter priprav-
ljalnega odbora za letovanja,
da bodo pod šotori in v bo-
rovih gozdičkih ob morju le-
tovali predvsem otroci star-
šev, ki bi sicer ne zmogli
plačila redne oskrbe v raz-
nih mladinskih taborih, če-
ravno je v teh ekonomski iz-
račun zaradi pomoči mladih
rok pri delu dokaj nizek.
Tako v njihovem taboru le-
tujejo predvsem otroci de-
lavcev.
V taboru smo se seznanili
z malim Zdravkom Lor-
bekom. Trinajst let mu je še-
le. Morje je že videl, a pla-
vati se doslej še ni naučil.
Sele letos mu je šlo. Zapla-
val je in pravi, da je bilo
prav prijetno, ko se je lahko
brez strahu premetaval tudi
po globlji vodi. Sicer, tako
on pravi, pa slana voda ni
nič kaj prida. Povedal je še
tudi, da ga je naučil pla-
vati tovariš Miran in da mu
je za to hvaležen. Za vselej
se ga bo spominjal.
Najlepše doživetje oh
morju?
>*No, na to pa bi res težko
odgovoril. Vse je bilo le-
po. Najbolj pa mi je prijalo,
da smo bili tako enotni, da
smo se znali skupaj smejati,
da ni manjkalo igre in da
je bil predvsem »repete«!
razumete. No, in nazadnje
Voda pač človeka utrudi, saj
imam še eno prošnjo, ko bo-
ste naredili sliko, prosim,
naredite še zame eno: saj jo
bom plačal!«
Tako je končal najin kra-
tek intervju, ki bi veljal za
vsakega iz skupine, ki je le-
tos taborila v taboru Drv.št-
va prijateljev mladine v
Rovinju.
Zodovoijiva izpolnitev
proračuna
v prvem poletju
Občinski ljudski odbor Mozir-
je je na zadnjem zasedanju med
drugim razpravljal tudi o izpol-
nitvi proračuna občine v prvem
polletju letošnjega leta. Vsi do-
hodki občinskega proračuna so
bili doseženi v višni 46 odstotkov
od letnega plana, izdatki za isto
obdobje pa s 40 odstotki, kar do-
kazuje, da je bila proračunska
potrošnja simotma in v skladu z
doseženimi dohodki.
Ko so analizirali izpolnitev
proračuna, so med drugim ugo-
tovili, da bo letos izpad dohod-
kov proračuna za okoli 13,5 mili-
jonov dinarjev. Največ izpada bo
pri občinskem prometnem davku
na maloprodajo industrijskega
blaga zaradi znižanja stopnje od
6 n 4 odstotke, pri občinski do-
kladi, proračunskem prispevku in
prometnem davku od alkoholnih
pijač. Da bi zaradi znižanja do-
hodkov ne zašli v drugi polovici
leta v finančne težave, so na seji
sprejeli odlok o znižanju proraču-
na občine za 13,250.000 dinarjev.
Vsem odredbodajavcem so še po-
sebej naročili, da je treba s
sredstvi proračuna v drugi polo-
vici leta skrbno gospodariti.
Začetek šolskega leta
Začetek šolskega leta se pozna
tudi pri prodajalnah, v katerih
prodajajo šolske potrebščine, v pr-
vi vrsti pa zvezke, svinčnike in
radirke. Posebna poslovalnica tr-
govskega podjetja »-Dravinjski
dom« v Slovenskih Konjicah se je
z vsem potrebnim dokaj dobro za-
ložila, manjkajo ji le še nekatere
knjige, ki so še v tisku. Zato je
razumljivo, da ima prav v seda-
njem času največ kupcev iz vrst
šolske mladine in njihovih star-
šev. Seveda je potrebno v tistih
družinah, kjer je več šoloobveznih
otrok, v začetku šolskega leta kar
globoko seči v žep.
V. L.
OBRTNO GRADBENO POD-
JETJE »REMONT« CELJE
Šlandrov trg 1
razpisuje
prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA
RACUNOVODJE-KINJE
Nastop službe takoj ali po
dogovoru.
Zglasite se osebno ali pis-
meno na upravo podjetja
HALO,
obrtno podjetje
»USLUGE« Polzela!
Stopim na pošto. Tam srečam
prijatelja.
»Kaj čakaš?« ga vprašam »Ah,
telefonirati moram! »-odgovori in
brska po telefonskem imeniku.
Ko najde naslov, vzklikne: »Ga
že imam! Veš, hitro in solidno
delo!«
»■Kje vendar?«- sem spet rado-
veden.
»To je spomladi ustanovljeno
obrtno podjetje >^USLUGE« Pol-
zela!« mi zaupa in že odhiti v go-
vorilnico.
In samo to še slišim:
>>Tukaj abratovodja Zdemšni-
kar. Halo, kdo tam? Prav, »USLU-
GE« kličem. Sporočam, da so zi-
darska dela na bloku tri končana
in lahko takoj pričnete z elektro-
inštalaterskim in pleskarskim de-
lom !«
Ker se pač novosti največ v ča-
sopisu berejo, sem poiskal mojstra
elektroinštalacije tovariša Ivane
Pavleta in pleskarskega mojstra
tov. Dolar Staneta, ki sta poleg
direktorja Stepišnika gonilni sili
podjetja, da mi zaupata nekaj
najvažnejših podatkov. Seveda je
bilo to med delovnim časom, za-
to sta bila kratka in jedrnata.
»Podobni obrtni podjetji sta v
Žalcu in v Preboldu; morda sta
malo močnejši. Polzela pa je od
obeh središč precej oddaljena, za-
to je občinski odbor dovolil, da se
ustanovi obrtno podjetje tudi na
Polzeli. In tako je bilo naše pod-
jetje ustanovljeno letos spomladi.
Največ težav je bilo zaradi po-
manjkanja prostorov in ker smo
nekaj časa bili tako rekoč brez
vsakih finančnih sredstev. Ko smo
dobili devet sto tisoč din kredita,
pa smo že laže zadihali.
Naše podjetje ima tri obrate:
mizarski, elektroinštalaterski in
pleskarski. Za sedaj imamo ne-
kaj preko dvajset kvalificiranih
delavcev; unava pa, da se bo to
število povečalo. V načrtu imamo
še več različnih dejavnosti in ko
bomo dobili še prostor za naše
delavnic^, bo nostalo naše pod-
jetje »USLUGE« v pravem po-
menu besede uslužnostno.
Delovišča imamo po vseh večjih
krajih v žalski občini, pa tudi iz-
ven. Naša dela so opravljena po
najnižji konkurenčni ceni in, če
lahko tako rečeva, priznanje je že
tudi v tem, ker do danes še nismo
dobili niti ene reklamacije.«
Morda bi mojstra še katero re-
kla, pa ju je priganjalo delo. Sedla
sta vsak na svoj moped in odbr-
zela na delovišče, eden v šempe-
trsko šolo. drugi v Velenje.
In če še kdo ne ve za to novo
obrtno podjetje, pa ga mučijo skr-
bi zaradi napeljave elektrike in
pleskanja, naj kar zavrti telefon
in pokliče: »Halo, Polzela 3!«
-dk-
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju razpisuje
naslednja delovna mesta:
2 mesti referentov za reševanje pokojninskih zadev z do-
vršeno pravno fakulteto
3 mesta referentov za reševanje invalidskih zadev z do-
vršeno pravno fakulteto
(2 stanovanji za pravnike bosta na razpolago koncem
leta 1962)
1 mesto načelnika finančnega oddelka z dovršeno eko-
nomsko fakulteto
1 mesto farmaceuta za retaksacijo receptov
1 glavnega likvidatorja z dovršeno višjo šolo
1 likvidatorja z dovršeno srednjo šolo
1 mesto tajnice direktorja z dovršeno višjo administra-
tivno šolo
1 upravnika podružnice ZSZ v Laškem z dovršeno pravno
fakulteto ali priznano visoko izobrazbo
1 mesto informatorja
1 mesto knjigovodje v referatu za oskrbo premoženja in
materiala
Prošnje, ki naj bodo kolkovane s 50 din in opremljene z
življenjepisom naj dostavijo interesenti tukajšnjemu zavodu
najkasneje do 15. septembra 1962.
POMENEK NA KRISTAN VRHU
Nič posebnega. Kristan vrh
je navadna šmarska vasica,
ki gnezdi na gričku ob cesti
Mestinje—Pristava. Skoraj
pozno zvečer je že bilo. ko so
se zbrali predstavniki mno-
žičnih organizacij in krajev-
ni odbor k pomenku o vpra-
šanjih, ki jih najbolj zani-
majo. Posebnega prostora
nimajo, sešli so se v učilnici,
kjer so ves dan bili njihovi
otroci. Na policah so zloženi
izdelki, ki so jih napravili
pri tehničnem pouku. Preden
so pričeli s sestankom, si je
skoraj vsak ogledal ta ali oni
izdelek. Pa ne samo to!
•»Veste kaj, to so še klopi,
v katerih je moj stari oče
trgal hlačet. se je zasmejal
možakar z brki. ^Oglodane
so, zrezljane, stare, da sta-
rost kar visi od njih. Tovariš
upravitelj, sicer ste še komaj
prišli k nam, toda za to se
bomo morali vsi zavzeti. Te
klopi so že od Marije Tere-
zije, hehcU šolski upravitelj
tovariš Skrabl se je krhko
nasmejal: >Seveda! Samo de-
narja ni... Toda za to se bo
moral najti čimprejU
Potem, so se pogovarjali
križem in predstavnik občin-
skega odbora SZDL. ki jih je
obiskal, jc komaj utegnil od-
govarjati. Zunanja trgovina,
gospodarstvo,   cene   kmetij-
stvo, storilnost: to so stvari,
ki so jih najbolj zanimale. In
osebni dohodek v podjetjih?
T>Pri nas bi težko pričako-
vali izdatnejše povečanje sto-
rilnostih, je povzel mestinj-
ski delavec, ^ker nimamo so-
dobne opreme. Mi obdelujemo
les s starimi stroji in kaj ho-
čemo napraviti. To ni mogoče
primerjati z ostalimi.i
O, da! Čisto res je to, da
dobri stroji povečujejo pro-
izvodnost, toda brez Hudi, ki
bi zavestno upravljali s
stroji, tudi pri boljših strojih
ne bo velike storilnosti. Toda
tudi v danih pogojih dobri
delavci lahko več napravijo
kot slabi. In to je najbolj
klena osnova za porast oseb-
nega dohodka.
^Tovariš, menda bo prav,
da povem, kako je z našo
cesto in mostom. Ob gradnji
proge so most uničili, zdaj
pa ... Nekdo nam mora to
napraviti: tisti, ki je podrl!«
je dejal eden. >.Iaz pa bi rad
vedel, zakaj no dobivam red-
no pošte. Davke plačujemo
kot vsi ostali, znamke so
plačane, torej moram dobiti
pošto na dom. Tako pa nam
včasih otroci prinašajo, vča-
sih pa zgubijo. To ne gre!«
je postavil besedo drugi.
»Cene, te pa meni — pa ne
samo meni — te nam vsem
razjedajo žolč. Tisto o kisli
vodi, tisto je bilo pravilno.
Proti neupravičeno visokim
cenam bi se morali biti vsi
kot en mož!« Vsi so zamr-
mrali, da ni bilo mogoče ugo-
toviti, kateri predmeti so v
trgovini še vedno predragi.
T>V Ameriki, tam ...« je sku-
šal pripovedovati pravljico
mož s povaljanim klobukom.
y>Kaj boš ti pravil! Figo veš,
kako je tam onkraj luže. Tam
delajo drugače, to je res. Pa
ne tako, ko ti misliš! Tam je
delavec pravi robot tiste ure,
gre vse po tekočem traku,
veš, in tam lahko navijaš vi-
jak za vijakom, da ti želez je
kar pleše pred očmi, ko si že
doma. Jok. ne boš! Pri nas
pa imamo besedo: samo or-
ganizirati včasih ne znamo,
delavci včasih še sebi pre-
malo zaupamo, to ti bom po-
vedal. Še vodno menimo, da
bi morali drugi misliti na-
mesto nas. to pa ne gre večlt
Veselo so se zasmejali, kakor
.se moreio le ljudje, ki .so pre-
žeti z občutkom svobodnnsH.
Tudi na Kristan vrhu se kre-
šejo mnenja: tako je prav!
Naši ljudje delajo in tudi
odločajo. Pomenek na Kristan
vrhu ni bil zastonj. In po-
dobnih je bilo v teh dneh na
Šmarskem obilo!
s.
CELJSKI TEDNIK STEV. 34 —31. avgusta 1962
5
ŽENA•DOM • DRUŽINA
Brezsrčna mati
Takole smo našli spečega fantka na slami
V zadnji številki našega lista
smo objavili prispevek o nera-
zvimljivem .ravnanju matere do
lastnega otroka, danes pa lahko
še dodamo, da je to ravnanje
brezsrčno, nečloveško. Ko smo
konec zadnjega tedna obiskali
domačijo Z. v Rifengozdu pri
Laškem, nam je pri pogledu v
hišo postalo kar tesno. Kako tudi
ne? Prvi pogled nam je dokazal,
da ne gre za domačijo ali tiho
in domačo kmečko hišo — saj
smo pri vstopu v črno, nizko
čumnato kar obstali. Umazana
in s kruhovimi drobtinami na-
stlana miza, na klopeh in po sto-
lih umazane in razmetane cunje,
ob peči blatni iter razmetani čev-
lji, tla pa ... Nazadnje nam je
pogled obstal na edini postelji v
hiši.
Tam smo zatekli malega Jožka.
Bil je sam, le nekaj velikih muh
je obletavalo njegov mali obra-
zek. Na umazani cunji, ki ga je
ločila od gole slame, je našel
svoj redki spanec.
Mali Jožko je nezaželjen otrok
v družini, saj ga drugače ne bi
zapirali v Met k sodom, rešetom
in ostali ropotiji. Tam je moral
IJrestati in prejokati kar na ote-
pu slame, marsikatero noč in po-
poldne, pa čeravno je bil star
komaj leto dni. Tja so ga zapirali
ko so hodili na delo na polje in
tam je ostajal, kadar so se v hiši Jožek na rokah medicinske sestre
domači in povabljeni zalivali z
alkoholom. Končno — tja je mo-
ral tudi takrat, kadar je bil v na-
poto in na postelji zanj ni bilo
prostora.
Danes je Jožko star dve leti
in pet mesecev, ves bolan, rahiiti-
čen, apatičen in svojim letom
nedorasel. Govori malo, saj se z
njim nihče ne ukvarja. Vse kaže,
da je skoraj vedno v istem obla-
čilu, moker in neprevit. Hranijo
ga z... pije pa kar domači ja-
bolčnik. Mati ga nikoli ni prines-
la v otroško posvetovalnico in še
kup ugotovitev je v dokaz, da
mali Jožko ne sme več ostati v
Rifengozdu. Mati se sicer ne stri-
nja z dejstvom da bi izgubila si-
na, pa ne iz ljubezni, ampak če
izgubi njega, izgubi tudi 4000 din,
ki jih sedaj dobiva zanj od očeta.
Denar uporabi verjetno za vse
drugo kot pa za otroka.
Na koncu naj omenimo še to,
da pri tej hiši ne trpinčijo samo
otroka. Do hudih razprtij, kre-
ganja in pretepov pride veliko-
krat tudi med domačimi. Saj je
nedavno sin kar z motiko na nji-
vi napadel lastno mater, jo pre-
tepal in ji zlomil roko. Morda je
otrok moral tudi ob takih in po-
dobnih prilikah na bolj vami
prostor — v klet brez oken. Me-
nim, da bi bilo treba v takšnih
primerih ukrotiti in v klet zapreti
koga drugega, ne pa otroka. So-
sedje so za takšne razmere pri
tej hiši že dolgo vedeli, so pa žal
morali molčati, ker so se bali
groženj o zažigu hiše, kozolca ...
Tako je že nad dve leti moral
živeti in marsikaj utrpeti, ubogi
nedolžni otrok.
V naslednjh dneh bodo otroka
še podrobneje pregledali in na-
tanko ugotovili njegovo duševno
in zdravstveno stanje. Gotovo
bodo nato stvar vzeli v roke ljudje
iz socialnega varstva na občini,
saj ima mali Jožko vso pravico
da življenja. Prav gotovo pa se
bodo morali krivci za takšno sta-
nje krepko zagovarjati pred pri-
stojnimi organi. Pef.
Ko se je očka odpravljal v pla-
nine, mu je mala Jasminka po-
nagajala. Obula si je njegove
čevlje in le s težavo prikoracala
nekaj korakov potem pa trudna
omagala. Kako pa tudi ne, saj
tehtajo skoraj toliko kot ona sa-
ma. Le s težavo se jih je napo-
sled odrekla. Preden pa jih je res
vrnila očku, so njena mala ustka
začebljala: »Tudi jaz gem s te-
boj.«
CELJSKI TRG
Oh,ta suša!
Trg sem pretaknila do zadnje-
ga kotička, toda to kar sem že-
lela kupiti nisem in nisem našla.
Gobe — vsaj za en kozarček za
zimsko poslastico, sem si dopK)-
vedala. Sredi misli me je ustavi-
la znanka, starejša, izkušena go-
spodinja, ki sem ji izlila svojo
željo. Toda v tolažbo mi je tudi
ona izpovedala nekaj gospodinj-
skih tegob, ki so mojo, z gobanii,
kar zasenčile.
»No le poglej kaj vidiš na pro-
dajnih mizah? Fižol po 80 dinar-
jev, krompir, iki mu cena 60 di-
narjev za kilogram ni nič kaj
vabljiva, je le redek pojav. O
jajčkah sploh ne govorimo, na
trgu jih ima v prodaji le ena
prodaj a vka in to po 28 dinarjev.
Špinača je veljala druga leta za
polovico letošnje cene, 300 di-
narjev za kilogram niso mačje
solze. Čebula je po 120 dinarjev,
sadje pa (le hruške in jabolka) po
60 do 80 dinarjev. Druga leta so
v tem času imele v prodaji para-
dižnik in papriko tudi zasebne
prodaj a vke, letos moraš za vse v
vrsto pri stojnici. To pa, saj veS
kako je, vrst smo naveličani. Pa
tudi tu ne dobiš iparadižnika tak-
šnega, kot bi želeli; mehek je, tak
pa za solato ni primeren, pa če-
prav mu je cena 80 dinarjev!
Paprike je na trgu več, saj so
krizo rešili tudi prodajavci ia
Makedonije in tako se je cena
le-tej približala celo 50 dinar-
jem. Vsekakor smo lahko veseli,
da je naš trg založen še toliko,
saj vremenske neprilike so bile
letos zelo pogoste in toča je na-
redila pridelkom občutno škodo.
Jedilnik za teden dni naprej je
v današnjem gospodinjstvu kar
odveč, saj si moramo gospodinje
urejati vsak dan sproti, kar pač
na trgu dobimo.«
Ob prodajni mizi, kjer je ča-
kalo kupca nekaj peščic rumenih
»lisic«, Qva se ustavili. Prodajav-
ka, ženica iz Frankolovega mi
je pojasnila, da drugih gob tudi
v njihovih gozdovih letos ni.
»Premalo vlage je«, je opravičila
pomanjkanje teh užitnih gozdnih
sadežev. »V mesecu septembru bo
morda bolje.«
Morda, če ne bo tudi takrat su-
še, bom pa le prišla do tistega
želenega kozarčka vloženih gobic,
priljubljene pikantne jedi.       D.
POČITNIŠKA NEGA
Letni oddih je eno najboljših
kozmetičnih sredstev, ne glede,
kje smo ga preživeli, na morju
ali v hribih. Letovanje osveži te-
lo. Od sonca porjavela polt da
obrazu svež in mlajši videz. Kljub
temu pa je prav, da vas opozori-
mo na nekaj, česar ne smete za-
nemariti, ko se vrnete na delo.
Gube na obrazu so postale glob-
lje in jasnejše, ker je mesta oko-
li njih našlo sonce in je koža po-
temnela. Soncu izpostavljena ko-
ža in lasje postanejo suhi in ne-
ubogljivi. Na podplatih in petah
so sloji suhe kože, ker ste hodili
na plaži bosi ali v natikačih.
Sonce, sveži zrak in kopanje
so velika sprememba za kožo in
za lase, navajene čez vse leto na
sobno temperatiu-o. Zaradi tega
jim je treba takoj, ko se vrnete
iz letovanja, posvetiti nekaj več
pozornosti in nege. Polt mora po-
stati spet negovana in koža meh-
ka..
Mastna koža se lahko spozna.
Sveti se, loj niče so največkrat
zamašene. Lasje so kmalu po
umivanju zopet masni. Zelo dob-
ra sredstva so: razumna dieta,
plavanje, telovadba, sončenje, in
svež zrak sploh.
Pri suhi koži se hitreje poka-
žejo gube in so ostre. Lasje zelo
težko postanejo masni in pričes-
ka je redkokdaj lepa. Poskusite
predlagane kozmetične prepara-
te, ko ste se vrnili iz letovanja.
Maska za obraz: odlična je za
suho in nežno kožo. EN rume-
njak, pol žličke mandeljevega
olja in nekaj kapljic limone zme-
šajte in na debelo namažite na
obraz. Pustite 20 minut, nato
zmijte z mlačnimi kamilicami.
DA SE BODO LASJE ZACELI
ZOPET SVETITI, si glavo umij-
te s kamiliono vodo in dobrim
rumenjaka z žlico konjaka in pu-
stite na njem 20 minut. Nato do-
bro sperite z mlačno vodo ali
mlačnimi kamilicami.
Ce želite, da vam bo frizura
držala dalj časa, zmočite lase s
pivom.
D. Z.
Nova šola
v Šmartnem
ob Paki
v zadnjih letih so v šoštanjski
občini posvetili veliko skrb pere-
čemu vprašanju pomanjkanja so-
dobnih šolskih prostorov in v raz-
dobju 3 let zgradili kar pet novih
šol. Četrta je šola v Smartnem ob
Paki, ki jo bodo odprli tik pred
samim začetkom novega šolskega
leta, t. j. 2. septembra. Potreba po
tej šoli je bila izredno velika, saj
se je dosedanja osnovna šola sti-
skala v petih različnih prostorih.
Nova osnovna šola ima šest učil-
nic, nekaj kabinetov in učilnico
za praktični pouk. Kot pri večini
manjših šol je tudi v tem prime-
ru izostala gradnja telovadnice, ki
bi nedvomno bila zelo potrebna
naši kmečki mladini.
Sola se bo imenovala po prvo-
borcu Jože Letonji-Kmetu.
v Velenju pa se približujejo
gradbena dela I. osnovne šole h
kraju, saj so prejšnji teden začeli
z deli na fasadi. Vsi izgledi ka-
žejo, da bodo morah dijaki prve
osnovne šole »konjušnice« poča-
kati le še pet mesecev, da se bo-
do slednjič uresničile tudi njiho-
ve želje. -ik
ŽEMLJICE
Bil je eden tistih dni, ko
človek rad popoldan malo za-
dremlje. Brundaš si kakšno
znano popevko in zasmrčiš ...
»Kazimir. ...'  Kazimir .. ..'«
Skočil sem pokonci. Pred
mano je stala moja žena.
Roke je uprla v bok in se
mi smehljala.
»Kruha je zmanjkalo. Ka-
zimirček. Pojdi po kruh.
ljubčekh
Oblekel sem se in sam zase
divje ponavljal njena naro-
čila: »Kruh, krompir, peter-
šiljček,, korenjček, paradiž->
nik, paprika ... kruh, krom-
pir ...«
Cez kakšne pol ure sem se
s polno mrežo znašel v pekar-
ni. V vrsti pred mano je sta-
lo še najmanj deset žensk.
V lokalu je prijetno dišalo po
svežem kruhu in vrsta je po-
časi plahnela!«
»Smem dati še kakšno že-
mljico? Nimam drobiža!«
Nestrpno sem prekladal
mrežo iz roke v roko.
»Smem dati še kakšno
žemljico...?«
Končno je bila pred mano
samo še ena nakupovavka.
Tudi ta je dobila eno žemlji-
co.
Z zelo gospodinjskim gla-
som sem naročil: «Tričetrt
ržnega!«
»Kako lep korenjček!« Pro-
dajvaka se je sladko sme-
hljala in otipavala mojo
mrežo. »Jaz ga imam tako
rada! Veste, korenje ima
polno vitaminov. Zato je naj-
bolje, če...«
»Tričetrt rženega!« Sem
jo opomnil.
»Pa imate res lep koren-
ček.« mi je zatrdila in mi da-
la kruh
»Smem dati...«
>*... Ce ste že vsem dru-
gim prodali, zakaj pa ne?«
sem jo opogumil. In dobil
sem rumeno zapečene žemlji-
ce.
»Nasvidenje!«
»Smem dati...?«
Urno sem stopil čez ulico.
Sele, ko sem se vzpenjal po
stopnicah proti svojemu sta-
novanju, sem se zavedel, da
žena žemljic sploh ni naroči-
la. Previdno sem odrinil
vrata in še s čisto stopniča-
stim glasom dejal:
»Sem že nazaj, dragica!«
Moja žena je takoj zagle-
dala žemljice. Obraz se ji je
podaljšal in posivela je kot
brusni kamen.
»Kakšna zapravljivost!
Kaj pa misliš!« je zavpila.
Bliskala je z očmi in pre-
sneto huda je bila. Jaz pa —
sem se jezil na prodajavko, ki
je z žemljicami povzročila
»družinsko slavje«.
-pk
ČEMU SE SMEJEMO?
Pravimo, da je smeh zdrav. To
nedvomno drži, če pa imamo v
mislih zdravje, o katerem raz-
pravljamo z znancem ali pa se
zavoljo tega posvetujemo z zdrav-
nikom.
Toda vsi ljudje ne poznajo na-
ravna pravila in določila, ki so
namenjena prav smehu. Pri tem
igrata glavno vlogo čas in vzrok.
Vzemimo, da sedi v kinu ali
gledališču poleg nas nekdo, ki
stresa svoj »hihihi« prav tam,
kjer je tega najmanj treba. Ta-
krat se prav gotovo vprašamo, če
ta sosed sploh ve, čemu se smeje
in če ni s svojim ismehom le i>re-
več radodaren.
Ko sem pred kratkim stopala
v bližini celjske tržnice, me je
iz misli predramil gromki smeh.
Približala sem se veseljaku in u-
gotovila, da tudi ta spada k takš-
nim nerazsodnežem. Smeh je na-
mreč veljal starejšemu možaku,
ki se je pobiral s trdih tal. Bana-
nina lupina, ki jo je nek malo-
mamež odložil kar na tla, je po-
vzročila padec. »Le kaj je pri tem
tako smešnega, saj bi se nezgoda
lahko končala tudi s poškodbo?«
sem glasno povedala svoje misli
in priskočila možaku na pomoč.
Kasneje sem vprašala, če morda
ni prav ta duhovitež povzročil
nezgodo, saj . malomarnost in
smeh, ki je tudi lahko žaljiv, ni-
sta daleč narazen.
D.
'^aj je izzvalo nasmeh na obrazu teh mlađih ljudi? Predavanje?
^aj pa če je »spodrsnilo« sošolcu, da na vprašanje predavatelja
oi znal odgovoriti?
Kdo ve, četudi ni ta nasmeh nekoga žalil?
BODIMO PRAKTIČNI
Da bomo raztreseno hrano in
polito pijačo laže obrisali, pogr-
nimo mizo s kosom močnejše pla-
stične mase.
Za električnim štedilnikom raz-
pnemo na zid kos prozorne pla-
stične mase, ki bo varovala steno
pred raznimi madeži. To zaščitno
oblogo bomo lahko brisali vsaki
dan z vlažno krpo, na steno pa jo
bomo pritrdili z žebljički, ali za-
lepili z brezbarvnim lakom za
nohte.
Da bi zaščitile dragoceno pre-
progo pred vlago, ki jo prinašamo
na čevljih v deževnih ali zimskih
dneh, jo prekrijemo s prozorno
plastično maso. Pri tem prozorne
zaščitne obloge sploh opazili ne
bomo.
Dober dan, šola
»Očka, mamica, jutri že gremo
v šolo«! začivka šol-.rček. Starši
pa v zrak:« Daj že no mir s tisto
šolo! Zjutraj šola, opoldne šola,
zvečer šola, ponoči brbljaš o šoli.
Ali sploh veš, kaj danes šolanje
stane? Obleči te moramo od nog
do glave, potem kupiti novo torbo
in tisoč šolskih potrebščin. Potem
pa ko se začne pouk, je spet vsak
dan na krožniku: Mama, daj sto
din. Oče, dve sto din. Vsak dan,
teden za tednom, deset dolgih me-
secev!«
Solarček gleda, premišljuje, tr-
ga zelene možgane, stvarnosti ne
more doumeti.
Drugod pa sliši:
»He, Tinček potepinček, zdaj je
konec zlate svobode! Jutri zade-
neš torbo na ramo in hajd koro-
baču nasproti! Letos prideš v ro-
ke tistemu tovarišu, ki mlati mu-
larijo ko grajski valpet sužnja.
Tam bo tovariš pograbil meter in
— bumf! — po dolgem in po čez.«
Mali Tinček se praska po hrbtu
in išče strah, ki prihaja iz očeto-
vih in materinih ust.
»Slišiš, žena, slišiš mama, jutri
gre naša Meta v šolo! Jutri bo v
hiši praznik. Zaklali bomo pete-
Itnčka, pripravili imenitno kosilo
in naša slavljenka bo obirala pe-
telinovo bedro. Pa kokta in oran-
žada bosta na mizi. To bo slavje!«
Mala Meta poišče mamo in jo
pocuka za roko: »Mamica, ali sli-
šiš očka, kako prijetno žvrgoli?
Ali bo res tako velik praznik?«
sprašujejo drobne očke, materina
roka pa polzi po drobni Metini
glavici: Seveda bo. Mora biti. Do
danes si bila otrok z igračko v ro-
ki, jutri pa boš učenka s torbico
na rami. V šoli se boš naučila pi-
sanja, brati boš znala in računati.
In če se boš pridno učila, boš ve-
liko znala. Človek, ki dosti zna,
veliko velja.«
»Ala naš očka veliko zna?« je
radovedna mala Meta, ki še ne
more dojeti resničnega sveta. Ra-
zumna mama pa ji odgovarja,:
»Zna, a se še zmeraj uči. Saj vi-
diš, kako drži vsak dan knjigo
v roki, zvečer pa hodi na preda-
vanja in potem mora delati izpi-
te.«
Meta gleda pravkar pečeno po-
tico, liže si ustnice in dalje spra-
šuje: «Mama, ali očka tudi peče
potice?« In mama, ki ve, kaj ho-
če mala Meta, brani očeta: »Očka
dela v tovarni. Tam streže stroju.
Stroj je tako velik in tako hrešči,
da me je bilo kar strah, ko sem
ga nekoč obiskala med delom.
Očka pa se je smehljal in brkljal
po stroju, kakor jaz po testu, ka-
dar pripravljam potico.«
In mala Meta se smeje in za-
dovoljstvo je gleda z obraza: »Oč-
ka zna streči stroju. Mama zna
peči potico. Mamica, kaj pa jaz
znam?«
»Ti, srček mali?« se nasmeji
mama. »Ti znaš včasih biti prid-
na, včasih znaš ostati po ves dtin
doma, pomagaš mami ali pa se
igraš s punčko. Včasih znaš lepo
pozdravljati, znaš skočiti po kvas
v trgovino. O, veliko znaš, samo
če hočeš.«
In mala Meta zaploska z roka-*
mi: »Očka veliko zna, mama tudi
zna in jaz tudi znam! In ker jaz
ne znam toliko, kolikor znata oč-
ka in mamica, moram jutri v šo-
lo.«
»Tako je!« pripomnita očka in
mama.« Sola bo tvoj drugi dom.
In če boš imela tovarišicđ, ki te
bo učila, kakor te uči doma ma-
ma. Ce pa te bo imel tovariš, ti
bo pripovedoval, kakor ti pripo-
veduje očka.«
Meti žarijo oči. Očka zna. Ma-
ma zna. Oba sta hodila v šolo. In
ker še ona ne zna streči stroju,
ne peči prave potice mora v
šolo. Tam se bo naučila in poslu-
šala. Saj tam res ni hudo. Tam
so tovarišice dobre kot mamice in
tovariši znajo pripovedovati kot
zna doma pripovedovati očka.
In ko pride prvi šolski dan, je
v Metinem srčku mirno in toplo.
Ne prestraši se velikih šolskih
vrat, še enkrat stopi na cesto in
še enkrat z vsem žarom vedoželj-
nih oči objame veliko poslopje in
dahne:
»Dober dan, šola!«
Potem se pomeša v pisan vrvež
in ko sede v klop in zagleda na-
smejano tovarišico. se ji v prsih
pomakne srček ter ji naznani, da
je zanjo napočil velik dan, ki ga
bodo doma proslavili s sladko po-
tico in mrzlo kokto. -k-
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 34 — 31. avgusta 1962
TELESNA VZC07A IN ŠPORT
SLOVENSKA
NOGOMETNA
LIGA
CELJE : RUDAR
2:2 (1:1)
Za nedeljsko tetemo na
Skalni kleti je bilo veliko za-
nimanje, saj je v Celju gosto-
val Rudar (Trbovlje). Ta pri-
ložnost je obetala, da bo do-
mače moštvo pokazalo, kaj
dejansko zmoire v letošnjem
nogometnem zapetljaju. Ze
v prvih trenutkih so domači-
mi opravičidi pričakovanja
pred srečanjem, saj je brani-
vec gostov komaj ubranil si-
loviti strel Florjanca. V na-
dalje so gostje močno ogro-
žali vrata domačinov, ven-
dar brez uspeha. Sele po 15
minutah igre se je Celje o-
svobodilo pritiska in bili smo
priče razburljivim dogod-
kom pred vrati Rudarja. Žal
Celje ni znalo obdržati inicia-
tive, tako. da jen v 37 minuiti
Rudar dal celo vodeči gol.
S tem se je publika že umi-
rila, kajti računala je, da je
vodstvo Rudarja — ki so ga
smatrali za favorita — de-
jansko tudi poraz Celja. To-
da sledilo je drugače. V 43
minuti se je situacija že obr-
nila, ko je Mihelin izenačil.
Celjani  v popolni premioči
V drugem polčasu so bili
in so zopet po Mihelinu do-
segli vodeči gol. Odslej je
šlo samo zato ali bo moštvo
Celja obdržalo prednost ali
ne. Igrali so silovito in ko je
že vse kazalo, da bodo obe
točki ositali v Celju, je ipce-
senetil Kasitelac. Samo dve'
minuti pred zaključkom tek-
me je izenačil rezultat. Tako
sta si moštva tokrat razdelili
točki. Vseikakr je Celje lah-
ko zadovoljno, saj je poka-
zalo lepo igro — iposebno v
drugem polčasu. Popoien po-
raz Rudarja je tokrat rešil
le odličen branivec Leskov-
šek.
ILIRIJA : KLADIV AR
1:1 (1:0)
Kladlivar je v nedeljski
tefkmi ubral zopet staro pot.
V prvem delu tdkme je bilo
vse polno zapetljaijev, dri^-
blingov in netočnega poda-
janja kar je izraz mlačne
igre in zato so igravci Kladi-
varja v prvem polčasu red-
ko prodrli globlje v nasprot-
niikovo ipolje. Pamlajeno
mošitvo Ilirije iz Ljubljane
je siicer zadovoljilo domačo
publiko in povedio s prvim
golom. Gol ni bil lep — ostal
pa je sam.
Izenačenje je sledilo po
Vodebu, on pa je znova dolka-
zal, da je res mojster za stre-
le od daleč. Kladi var je po-
tem imel iniciativo v svojih
rokah, saj so igrali le na eni
poJoviLoi, vendar zgoditkov ni
bilo. Ilirija je proti koncu
kondicijsko povsem odpove-
dala, branivsfca vrsta pa je
na čelu z odličnim Judežem
ubranila marsikateri silovit
nai>ad nasprotnika. Le temu
je i>npisati neodločen reziil-
tat. Pef.
DRUGI NA SLOVENSKEM PRVENSTVU
Pretekli teden je bilo v Radov-
ljici republiško prvenstvo v pla-
vanju za člane, ki so se ga udele-
žili tudi plavavci celjskega Ne-
ptuna. V odsotnositi nekaterih
plavavcerv iz Kranja, Ljubljane
in Krškega je glavna borba za
prvenstvo potekala med celjski-
mi in domačami plavavci. Zma-
ga je vsled bolezni v taboru
Celjanov in neumestne diskvali-
fikacije najboljšega celjskega
plavavca Orla na 200 m metuljček
pripadla domačinom, ki so zbrali
25.756 točko, medtem ko so jih
zbrali Celjani 25.125.
Kot smo pretekli teden, ko je
bilo v Celju mladinsko prvenstvo
v plavanju, ugotovili, da je bil
najboljši tekmovavec prvenstva
Celjan Vrhovšek, moramo tokrat
povedati, da je naslov najboljše-
ga plavavca v članski konkuren-
ci pripadel Celjanu. Le da tokrat
to ni bil Vrhovšek ampak Orel,
ki je v Radovljici osvojil pet pr-
vih mest, dve drugi, eno tretje
in eno peto mesto. Vs£|takor je
bilanca s katero so se na dose-
danjih iprvenstvih ne more po-
hvaliti še noben tekmovavec.
Poleg njega je prvo mesto zase-
del tudi Vrhovšek v plavanju na
200 m hrbtno.
Poglejmo si rezultate celjskih
plavavcev. 100 m prosto: 1. Orel
1:03,7 2. Tkavc 1:04,2. 400 m pro-
sto: 1. Orel 4:59,7. 1500 m prosto:
1. Orel 20:21,1. 400 m mešano: 1.
Orel 5:49,1,2. 2. Vrhovšek 6:11,0.
200m hrbtno: 1. Vrhovšek 2:43,3
2. Orel 2:46,1 3. Toplak 2:48,2
4 krat 200 m prosto: 2 Neptun
9:58,2 4 krat 100 m mešano 1.
Neptun I 5:02,2; 3. Neptun II
5:16,0 ŽENSKE: 400 m, mešano:
Zupane 7:22,0; 100 m hrbtno: 3.
Zupane 1:37,1; obe ženski štafeti
pa sta zasedli drugo mesto.
HOKEJ NA TRAVI
fmuU y
sefitmitu
Kot je znano je prvi del repub-
liškega prvenstva v hokeju na
travi potekal v okviru dveh tako
imenovanih conskih lig: v zasav-
sko-celjski ter murskosoboški.
Medtem ko je v prvi skupini zma-
galo moštvo celjskih hokejistov,
ki je odpravilo vse svoje nasprot-
nike in doseglo razmerje med da-
nimi in prejetimi goli 36:1, je v
drugi coni prvo mesto osvojilo
moštvo Partizana iz Murske So-
bote. Tako je zdaj na vrsti repub-
liško finalno tekmovanje, ki bo
opravljeno tako, da se bosta zma-
govalni moštvi obeh con najprej
srečali 9. septembra v Celju, te-
den dni zaten pa še v Murski So-
boti. Zmagovavec tega dvojnega
srečanja bo dobil pravico do so-
delovanja na državnem prven-
stvu.
V Laškem se
pripravljajo
na sprelem
»vlaka bratstva
In enotnosti«
že v juliju je bil ustanovljen v
Laškem širši odbor, ki ima nalo-
go pripraviti vse potrebno za
sprejem gostov, ki se bodo pri-
peljali v Laško z »Vlakom brat-
stva in enotnosti«. Glede na to,
da je bilo med okupacijo pregna-
nih iz Laškega 95 družin in da so
te družine našle zatočišče pri
najnaprednejših ljudeh v Srbiji,
je želja Laščanov, da nekdanjim
gostiteljem pripravijo čim sveča-
ne jši sprejem in bivanje v La-
škem čim prijetnejše.
Pripravljalni odbor je že i2xielal
podroben program, ki je po svoji
vsebini zelo obširen. Pri izvedbi
programa bodo sodelovali člani
Združenja borcev, pevski zbori,
godba na pihala in vse ostale or-
ganizacije.
Poleg znamenitosti mesta La-
škega bodo Laščani pokazali go-
stom tudi druge prirodne lepote
in dosežke socialistične graditve
v celjskem okraju. Zato bodo z
avtobusi popeljali goste na izlet
v Logarsko dolino, hkrati pa si
bodo ogledali še druge industrij-
ske kraje, zlasti Velenje. Priča-
kujejo, da bo ob tej priliki prišlo
v Laško preko 50 nekdanjih go-
stiteljev, pri katerih je v najtež-
jih dneh okupacije našlo mnogo
Laščanov svoj drugi dom. T. M.
Strelsko tekmovanje
Preteklo nedeljo so člani in
mladinci strelske družine »Miloš
Zidanšek« iz Dramelj tekmovali
v streljanju z zračno puško. Kljub
le redkim vajam so bili doseženi
še kar zadovoljivi rezultati. Tako
je od 200 možnih zbral 167 kro-
gov tov. Franc Jager, kateremu
je pripadlo prvo mesto. Sledila
mu je Olga Kozar (160) in Ale-
ksander Konrad (158 krogov). Med
mladinci je bil najboljši Jože Su-
šter (152 krogov). Drugo in tretje
mesto sta zasedla Franc in Ju
rij Ivenčnik z 149 in 141 doseže-
nimi krogi. A. C.
HALO,
GREMO V
GALOP!
Tako kliče tovariš Slavko De-
belak, močan in nasmejan mo-
žak, nekakšen glavni organizator
konjskih dirk v Preboldu. Tam
zadaj na travniku stoji kolona
jahačev, pripravljenih, da se
sprožijo v sedlih in vzpodbudijo
konje v dir.
Nedelja je in sonce toplo sije.
Na tribuni sredi travnika stoji
pisana množica ljudi, fukcionar-
jev konjskega kluba v Preboldii
in Celju tr drugi povabljenci. Tu
vidiš delavce in kmete, oficirje
in    druge   intelegentne,   mlado
srednje in priletno. Pisana množi-
ca ljudi čaka, kdaj se bodo pre-
maknila vitka konjska telesa in
se pognala preko ovir.
Pride tovariš Slavko, ponuAi mi
roko in me potreplja po rami:
»Ali se še spominjaš, kako sva
nekoč na paši sedla kar na kravo,
ti na bika, potem pa je šlo gor
in dol po travniku, dokler se nis-
va znašla v nekakšnem jarku!«
Tako mi reče in že sva sredi
pogovora o preboldskem konj-
skem klubu, ki so ga na pobudo
starih veteranov: Veceja, Plaska-
na, Lenka, Golavška, Randla,
in pričeli z delom. Trdna opora
Privoršnika, Novaka, Cestnika in
drugih ustanovili nekako pred e-
nim letom.
»Vi, pobje in dekleta, je mla-
dini prigovarjal oče Vecej, »vča-
sih smo jahali, da je bilo veselje,
pa dajte še vi! To je res zanimiv
šport.«
Mladina, fantje in dekleta, brez
razlike v poklicu, so takoj skle-
nili, da predlog uresničijo. Pove-
zali so se s konjskim klubom v
Celju, opravili občni zbor, izvo-
lili svoj upravni odbor — sestav-
ljajo ga mladinci in mladinke —
V drn po zeleni trati...
pri organzaciji in delu je seveda
temperamenten Slavko, pa tudi
tovariši Bučar, Cunder in drugi
ne odrečejo pomoči. Tovariš Ivo
Stepišnik, kmetijski tehnik iz
Prebolda si prav tako kot pred-
sednik zelo prizadeva, da bi klub
res dobro zaživel.
Kakor povsod so tudi tukaj
imeli začetne težave. Ni bilo ko-
njev, potem hlevov, težko je bilo
kupovati krmo in drugo. Močno
oporo in razumevanje so dobili
pri KG Latkova vas in pri neka-
terih posestnikih. In kadar je
zmanjkalo denarja, so složno za-
vihali rokave in s prostovoljnim
delom dokazali, da le nekaj na-
pravijo, če hočejo.
Seveda so tu tudi dekleta. Med
najbolj vnetimi je Magda Krule-
jeva. Upokojenec Novak-Brko pa
skrbi za konje v hlevu. Gladi jih
in jih čisti, polaga seno in oves.
Zdaj, ko je bila tekma, je bil bo-
lan. Se ves vročičen je vstal iz
postelje in pristopical v hlev. Bo-
žal je konje in jih bodril.
»Fuksi moji, potem pa le sko-
čite. Jaz bi šel, pa ne morem. Ej,
ko bi bil zdajle mlad in zdrav,
tako bi se pognal nate, Arabec,
da bi bilo veselje!«
Hrzali so kar zapovrstjo, kakor
da mu želijo skorajšnje okreva-
nje, oni sami pa mu na tekmi za-
gotovo ne  bodo delali sramote.
In res mu niso. Kakor iskre so
švigali gor in dol po travniku,
preskakovali ovire in jarke, se
poganjali v dir, da je kar zemlja
frfotala izpod kopit.
»Vidiš«, pravi tovariš Slavko,
»naši konji so kakor ljudje, le da
govoriti ne morejo.« Zdaj, spričo
naraščajoče motorizacije, se na
ljubezen in nego živali kar pre-
več pozablja. Trudimo se, da bi
pri mladini to prepotrebno lju-
bezen kar najbolj vzbudil. In
če se zdajle spomnim vojnih dni
nič kolikokrat so bili prav konji
tisti, ki so nam omogočli hitre
premike, da smo švigali od vasi
do vasi kakor strele z neba.
-dk-
Kladjvarjevl atleti
v Mariboru
Preteklo soboto je bilo v Mari-
boru tradicionalno atletsko tek-
movanje za Zorkov memorial, ki
ga je poleg domačih in cel j sikih
atletov udeležila tudi elita jugo-
slovanske atletike, reprezentant-
je, ki se nahajajo na pripravah
za evropsko prvenstvo v Beogra-
du. Pravzaprav je bil to zadnji
pregled njihovih rezultatov pred
elitnim evropskih tekmovanjem.
Celjani so na tem tekmovanju
zasedli pet prvih mest in dosegli
en republiški rekord. Le-tega je
prispeval Pikula, ki je sunil krog-
lo 15, 69 m daleč. Dvojno zmago
sta dosegla v iskoku ob palici Le-
šek in Kolnik. Prvi je celo na-
skakoval višino novega državne-
ga rekorda 450 om, vendar se mu,
kot prejšnji teden Kolniku, ta
podvig ni posrečil. Zmago za
celjske barve so dosegli še Na-
raks v teku na 1500 m z rezulta-
tom 3:54,6, Serbčeva v teku na
60 m s časom 8,2, Gašparutova v
teku na 400 m s časom 59,9 ter
ženska štafeta Kladi var j a, ki
pravzajprav ne pozna več poraza.
Tokrat so dosegle rezultat 50,4
sekunde.
V nedeljo so imeli v Kozjem po
dolgem času zopet lepo športno
popoldne. Na zelenem polju, v no-
gornetu, so se namreč srečali za-
stopniki podjetja Mesnine iz Ce-
lja ter kmetijsl^ega obrata Bohor
iz Kozjega. Najprej so se pomerili
mladinci; zmagali so mladi člani
Mesnine z rezultatom 8:4 (4:1), za-
tem pa so domačini v članskem
dvoboju odprav li goste 6:0 (2:0).
Po tekmi sta se oba kolektiva
zadržala na prijetnern družabnem
večeru, na katerem je bila izre-
čena marsikatera pametna beseda
na račun nadaljnega tesnega so-
delovanja, pa ne samo na poslov-
nem, marveč tudi na športnem
področju.
Zakaj miss prvenstva-
lepa deklica!
v zadnjem času so se pri nas
kar udomačile prireditve o izbi-
rah raznih »miss«: miss Jadrana,
miss Porioroža^ miss Beograda
in podobno. Te prireditve pa so
žal, čeravno brez pravega globlje-
ga vzroka dobile tudi široko pu-
bliciteto.
Morda je to postal že duševni
hazard, kajti žirija ni vselej iste-
ga mnenja kot publika, za tekmo-
vavke pa je že nastop nekaj po-
sebnega. Mnoge menijo celo, da
je nastop in zmaga na takem
tekmovanju lahko tuAi upanje na
kaj več!?
Žal pa je navadno to res le
upanje.
Hkrati pa je zanimivo, da tudi
mladina bere o tekmovanjih za
naslove najlepših deklet v raznih
krajih pri nas, da si pri tem za-
devo po svoje tolmači in nazad-
nje se tudi sama — sicer neofi-
cialno — odloči za izbiro svoje
MISS. Tako so na primer na zad-
njem mladinskem prvenstvu v
plavanju, ki je bilo v Celju, tek-
movavci izbrali za »miss udele-
žencev« mlado Evo iz Kopra, ki
jo v starem zapuščenem luškem
pomolu skupaj z drugimi kopr-
skimi plavavci trenira znani slo-
venski plavalni trener »Nitka«.
Toda ali res tej prikupni dekli-
ci namesto miss ne ustreza bolje
naslov LEPA DEKLICA.
V NEDELJO — ATLETSKI
MITING V VELENJU
V nedeljo dopoldne ob 9,30 bo
v Velenju zaključni miting jugo-
slovanske državne reprezentance
pred odhodom v Beograd. Na mi-
tingu bodo sodelovali še klubi, in
sicer Kladivar iz Celja, Branik in
Železničar iz Maribora ter Olim-
pija in ŽAK iz Ljubljane. Tako
bo v Velenju zbrana vsa elita Slo-
venije in najboljših posamezni-
kov iz vse države. Ta propagand-
ni nastop bo obenem tudi zadnji
večji nastop naših reprezentantov
pred evropskim prvenstvom.
-ik
KADROVSKA  SPREMEMBA  V
GLEDALIŠKI HiSl
Po dolgoletnem službovanju se
bo te dni od kolektiva celjskega
gledališča poslovil dosedanji up-
ravnik tov. Fedor Gradišnik. Z
novo gledališko sezono bo uprav-
niške posle prevzel prof. Bruno
Hartman, dosedanji član mari-
borskega gledališča.
GIBANJE PREBIVAVSTVA
OD 18. DO 25. AVGUSTA je bilo ro-
jenih: 26 deklic in 18 dečkoT.
POROČILI SO SE:
Jožef Trobiš, delavec iz Verpei in
Ljudmila Vezenšek, trgovska pomočnica
iz Bukovja. Janez Jazbec, gozdar in Ma-
rija Koren, kuharica, oba ix Celja. Alojz
Osetič, kmetovalec iz Vinske gorice in
Frančiška Dimec- kmetovavka iz Otem-
ne. Alojz Ropert, delavec iz Ogorevca
in Angela Tkalec, delavka iz Javorja.
Benedikt Kolar, avtomehanik in Marija
Mirnik, trgovska pomočnica, )oba iz
Celja. Teodor Krajne, strojni tehnik
iz Celja.
Emil Sternad, učitelj fn Gizela Bezen-
šek, učiteljica, oba iz Vrenske gorice 5.
Mihael Primožič, vlakovni odpravnik iz
Ojstriške vasi in Karolina Krumpak,
uslužbenka iz Laš. Rudolf Videtič, dipl,
ekonomist iz Ljubljane in Ana Vračko,
študent germanistike iz Celja. Maksi-
miljan Ferme, uslužbenec in . Pavla
Hren, delavka, oba iz Celja. Franc Zo-
re, uslužbenec in Aleksandra Kreutz,
medicinska sestra, oba iz Celja.
Franc Stvarnik, železniški nadzornik
iz Lahomnega in Ana Kajč, uslužbenka
iz Suhadol
UMRLI SO:
Peter Štiftar. kmetovalec iz Solčave,
star "6 let. Marija Baldasin, gospodinja
iz Celja, stara 88 let. Veronika Peršak,
upokojenka iz Celja, stara 79 let. Marje-
ta Rome, šolarka iz Sevnice, stara 10 let.
Janez Kukovič, upokojenec iz Šibenika,
star 52 let. Jože Korošec, otrok iz Te-
panjskega vrha, star 10 dni. Franc Li-
pej. kmetovalec iz Ceršnjevca, star 63
let.   Stanislav   Krajne,   šolar iz Celja.
ce pri Vojniku. — Nogo pa so si poško-
dovali pri padcu: Frančiška Turnšek iz
2alca; 3 letni Alojz Vodišek Lz Griž;
Marija Pšeničnik iz Vojnika; 15 letna
Marija Bizjak iz Celja in Vida Primožič
iz Prebolda.
Pri delu s tekočim cinkom v Cinkar-
ni si je poškodoval oči delavec Iva«
Grum. — Vpretepru je bil poškodovas
Ivan Starovašnik iz Liboj. — 8 letnega
Slavka Kranjc so našli v Kocenovi ulici
pred hišo št. 6 nezavestnega. Med pre-
vozom v bolnico je umrl.
RADIO 202
Ponedeljek, 3.  septembra 1962
17.00 Celjska kronika
17.30 Naši poslušavci čestitajo in po-
zdravljajo
17.40 Obvestila, nato zabavna glasba
17.10 Potpuri   ciganskih   melodij
17.20 Športni tednik
Torek, i. septembra 1962
17.10 Umetne pesmi poje mladinski
zbor II. osnovne šole Celje
Sreda, 5. septembra 1962
17.10 Zabavno glasbo izvaja ansam-
bel »C-3«
Četrtek, 6. septembra 1962
17.10 Potpuri operetnih melodij
Petek, 7. septembra 1962
17.10 Trio Avgusta Stanka s pevci
17.20 Turistična  oddaja
Sobota, 8. septembra 1962
17.10 Za prijeten konec tedna
Nedelja, 9. septembra 1962
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Obvestila
12.15 Naši poslušavci čestitajo in po-
zdravljajo
12.45 Nedeljski utrinka
KRONIKA NESREČ
Pri padcu so si zlomili nogo: Ivan O-
lup iz Ložntce pri Žalcu. — Stanko
Špan iz Ostrožnega; Ivan Vrbek iz Iven-
CELJSKI TEDNIK STEV. 34 - 31. a^rgusta 1962
7
Sporočamo žalostno vest, da se je dne 28. avgusta 1962
smrtno ponesrečil pri delu naš sodelavec
Jezernik Franc
gradbeni delavec
Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Obrtno gradbeno podjetje Remont Celje
Sindikalna podružnica Remont Celje
CINKARHA
Metalurško kemična industrija v Celju
želi pridobiti sodelavce in sicer:
1. Pravnega referenta s končano pravno fakulteto s prakso
ali brez prakse.
2, 3 strojne tehnike vsaj z dvoletno prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki bodo
regulirani po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Prošnje z življenjepisi in opisi dosedanjih službovanj poš-
ljite na Cinkarno — metalurško kemično industrijo v Celju
— kadrovski sektor.
Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje
razpisuje
mesto direktorja
Komunalne banke
v Celju
Pogoji: visoka izobrazba z 10 let prakse v bančni ali fi-
nančni stroki ali višja izobrazba s 15 let prakse na vodilnih
delovnih mestih bančne ali finančne stroke.
Kandidati naj vlagajo prošnje za navedeno delovno mesto
do 14. 9. 1962 pri Komisiji za imenovanje direktorjev pri ObLO
Celje.
Prošnje naj bodo opremljene z dokazili o šolski izobrazbi
in poteku dosedanje službene dobe ter s potrdilom o nel<;az-
novanju.
KOMISIJA za imenovanje
direktorjev ObLO Celje
OBJAVA
V Celjskem tedniku je bil objavljen članek Dvoboj pred
sodiščem. Članek je poslal Stanovanjski sklad Žalec kot od-
govor na nekatere članke v katerih se je trdilo, da je baje
oddal dela na stolpičih I in II v Žalcu za 2,000.000 din draž-
jemu ponudniku. Dne 11. 8. 1962 pa so se sestali predstavniki
gradbenega podjetja INGRAD Celje in stanovanjskega sklada
Žalec z željo, da dosežejo na tovariški način resnico o izve-
deni licitaciji za stolpiča I in II v Žalcu, kjer nastopa kot
investitor Stanovanjski sklad Žalec.
Da bi se javnost seznanila z resničnim stanjem je bilo
sklenjeno, da se objavi bistvene izvlečke iz zapisnika o licita-
ciji (druga licitacija je bila dne 24. 4. 1962):
1. Komisija je pregledala dokumente, ki so bili priloženi
ponudbam in ugotovila, da so priloženi vsi dokumenti potreb-
ni za udeležbo na javnem natečaju.
2. (Za ponudbi):
a) GIP INGRAD Celje.
Ponudba se deli v dve varianti: varianta I je podana za
fiksno ceno (do ključa) po investitorjevem razpisu za
46,300.000 din z zniažnjem za 500.000 din, ako se pri zidanju
nosilnih zidov uporabijo «EFE-'-' zidaki namesto »SKOK« zi-
daki. Varianta II je podana po enotnih cenah predračuna
za 43,410.000 din;
b) Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec.
Ponudbenik nudi za izvršitev objekta K-5 ceno 45,326.106
din.
Ponudba je sestavljena po ponisu del projektanta SGP
Konstruktor Maribor hrez kontroliranja predizmer. V po-
nudbeni ceni so vsa dela predvidena z razpisom javnega na-
tečaja.
V primeru, če investitor Stanovanjski sklad Žalec odda
dela pod ključ, si ponudbenik pridržuje pravico do eventuel-
ne^a korigiranja, ponudbe in to snorazumno z investitorjem
zaradi eventualnih razlik med projektantskim popisom del in
dejanskimi izmerami.
3. Predstavnik GIP INGRAD Celje daje naslednjo pri-
pombo: Smatram, da GP Gradnja Žalec ni upravičena, da
razpravlja z investitorjem za ceno pod KLJUC z ozirom na
to, da je v licitacijski ponudbi ponudila izgradnjo stanovanj-
skega bloka po enotnih cenah.
Licitacijska komisija je bila seveda v zadregi. Vendar pa
je poustmeni izjavi predstavnika Gradnje, ki je še za časa
formalnega dela izjavil, da se naj ponudba smatra pod KLJUC
prišla do prepričanja, da se naj Gradnja še pismeno izjasni
in sicer, če smatra ponudbo 45,326.106 din brez izpremembe
kot fiksno pod KLJUC, se bo to ponudbo upoštevalo na oba
načina.
Direktor Gradnje Žalec je, ne da bi ga katerikoU član ko-
misije pregovarjal, podal pismeno izjavo, da je ponudbo
Gradnje smatrati za pod KLJUC ah po enotnih cenah.
Tako je Komisija za licitacijo upoštevala ponudbo Grad-
nje pod KLJUC in predlagala Stanovanjskemu skladu Žalec,
da odda dela Gradnji Žalec pod Ključ, ker je v ceni za
posamezen stolpič, ako upoštevamo tudi znižanje pri opeki
INGRAD Celje, za 474,000 din ugodnejša.
Predstavniki Stanovanjskega sklada Žalec so izjaviU pred-
stavnikom Ingrada, da obžalujejo, da je prišlo do neprijetnega
zapleta in pa, da je Komisija, ki je opravljala licitacijo obeh
stolpičev tolmačila svoje pravice tako, da je dovolila Gradnji
Žalec naknadno potrditev ponudbe, oziroma pojasnitev for-
mulacije ponudbe. Vendar pa v svoje opravičilo morajo na-
vesti dejstvo, da je tudi pogodba bila sklenjena po vseh
pravilih pod KLJUC, ter so bile s tem zavarovane koristi
investitorja.
Predstavniki obeh podjetij so sklenili, da se naj objavi
izvlečke in pa ta pojasnila za obvestilo javnosti, hkrati pa
predstavniki Stanovanjskega sklada odstopajo od svoje po-
splošene izjave, češ da je INGRAD Celje bil kriv ob dolo-
čenem času dvigu cen, ker je pač dvig cen narekovala stanje
na gradbenih tržiščih.
Obe podjetji tudi želita, da bi se hcitacije vršile, ne da
bi sledili podobni zapetljaji in da bi v bodoče sodelovali na
podlagi socialističnih moralnih norm. stan. sklad Žalec
OB3AVE IM OGLASI
KINO
KINO UNION
30. 8. - 3. 9. 62 VV »V krempljih vohu-
nov« Švedski film
3. 9.-7. 9. 62 »Ne ubijaj«  Jugosl. film
8. 9.-11. 9. 62 Cs »Samson« Poljski film
KINO METROPOL
29. 8.-1. 9. 62 »Lov na doto« Ruski falm
2. 9.-5. 9. 62 »Plavi angel« Ameriški Cs
film
6. 9.-8. 9. 62 ».\beceda strahu« Jugoslov.
film
LETNI KINO
1.-4. 9. 62. »Obračun pri O. K. koralu«
Ameriški  VV   film
5.-8. 9. i52 »Dvorni norec« Amer. VV film
KINO Šempeter v S. d.
1. in 2. 9. 62 »David in Golijat« Itali-
janski Csc barvni film
5. in 6. 9. 62 »Rdeči krog« Zah. nemški
film
9. in 10. 9. 62 »Safir« Angleški barvni
film
FRODAM
1'RODAM novo enostanovanjsko hišo z
gospodarskim poslopjem v okolici Ce-
lja. Naslov v upravi lista.
PRODAM 200 litrov jabolčnika. Kuštriii
Polule, Kranjčeva 2 Celje
PRODAM lepo sončno ograjeno parcelo
650 m* s sadnim drevjem 10 minut od
žel.  postaje.  Naslov  v  upravi  lista.
PRODAM rdeče oliandre in pelagonije
Vegova 4 Polule Celje.
VSELJIV LOKAL v Centru Celja-uličiii
20 ali 40 m', vodovod in kletni pro-
stori. Ponudbe poslati na Upravo CT
»Takoj na prodaj".
PRODAM posestvo 11 ha z vsem inven-
' tarjem ali brez po želji kupca. Naslov
na upravi lista.
PROD.\M vsel.jivo družinsko stanova-
nje in starinsko garnituro. Tomšičev
trg l/II - Lukač.
PRODAM desni vzidljiv štedilnik, kre-
denco z marmornato ploščo veliko ogle-
dalo za salon, visoko .stoječo uro,
kuhinjsko pohištvo in visok plezalni
filodendron.   Naslov   na  upravi   lista.
UGODNO PRODAM osebni avto 170 in
motorno kolo NSU povojni tip. V račun
vzamem tudi druge stvari. Naslov na
upravi lista.
SLU^Bt
Frizer RIKO Grobelnik, Celje Koceno-
va ul. 2 sprejme takoj samostojnega
brivskega  pomočnika.
Upokojenko ali starejšo žensko sprejme
3  članska  družina.  Naslov  na  upravi
lista.
RAZNO
Za Bagatov šivalni tečaj z upoznavanjem
mehanizma in krojenja sprejema bla-
gajna kina Union vsak dan od 14
dalje prijave.
Vojni invalid z lastnim stanovanjem išče
samostojno neodvisno gospodinjsko
pomočnico. Prednost imajo bolniške
sestre. Vse ostalo po dogovoru. Naslov
na upravi lista.
OBJAVE
Podjetje  »POSREDNIK
CELJE, Tomšičev trg 16.
rabi za prodajo v komisijski trgovini
v Celju razno |)oh'štvo, tehnični ma-
terial, motorje, moška in ženska kole-
sa, ure itd.
Na zalogi ima večjo vsoto vidia plo-
ščic, prenosni zobčen'k za »Volkswa-
gcn« (tribling in tellerrad), ter več
radio aparatov za avtomobile.
Za poslovalnico Velenje, Celjska ce-
sta 77. rabi razno pohištvo, dvokolesa,
tehnični material itd.
Posredništvo rabi razne stroje, avto-
mobile, vseljive stanovanjske hiše,
stanovanja ter gradbene parcele.
KOLEKTIVI!
POSEBEN POPU.ST nudimo DELOV-
NIM KOLEKTIVOM in ORGANIZACI-
JAM za izletniške vožnje z našimi mo-
dernimi turističnimi atobnsi. Razveselji-
te svoje člane s prijetnim avtobusnim
izletom! Prirodne in turistične zanimi-
vosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja
z KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUtZ
(30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VAR-
i\A, in UDOBNA!
LJUBITELJI NOGOMETA!
1. Avtobusni Izlet (17. novembra 1962)
na nogometno tekmo >BELG1JA—JUGO-
SLAVIJA« v Beograd.
2. Avtobusni izlet na meddržavno no-
gometno tekmo sJUGOSLAVIJA-MA-
ĐARSKA (14. oktobra 1962), ki bo na
velikem   NEP   stadionu   v   Budimpešti.
3. Avtobusni izlet na meddržavno no-
gometno tekmo »ZAPADNA NEMCIJA-
.11 GOSLAVIJA« (50. septembra 1962) v
Zagreb.
KOLEKTIVI!
Po želji Vam prijpravimo eno-dvodnev-
ni izlet na Vršič oziroma Plitvička je-
zera. KORISTITE POSEBEN POPUST
l)ri KOMPAS-ovih avtobusih!
IZLETI  V  INOZEMSTVO
1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI-
LOV! Dvo-dnevno potovanje z osebnimi
avtomobil,! preko Koroške na Gross-
glockner ter v nadaljevanju v Badga-
stein. (ena 4.700 din, prijave do zaključ-
nega št(!vila.
2. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za-
nimanja za Koroško in Benetke organi-
ziramo cenene eno in dvodnevne izlete
v te nepozabne kraje. Cena enodnevnega
izleta  po  Slovenski   Koroški   3.500 din.
3. 5-dnevno avtobusno i)otovanje v
Budimpešto. Prijave v poslovalnici KOM-
PAS-a.
4. Z LETALOM V  RUSIJO!
7-dnevni   izlet   z   letalom   na   relaciji:
Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celo
dneven ogled Varšave, tri dni bivanja v
Leningradu ter tri dni v Moskvi) Prijave
v poslovalnici KOMPAS CELJE!
Se priporoča KOMPAS Celje Tomjšičev
trg 1 25-50 tel.
STANOVANJA
Enosobno stanovanje v mestu ob Ljub-
ljanski ce«ti menjam za enakega. Na-
slov na upravi lista.
Trosobno komfortno stanovanje v Puli
menjam za enakega v Celju ali Ljub-
ljani.   Naslov  na  upravi  lista.
Mi.ajša uslužbenka išče opremljeno so-
bo v mestu ali bližnji okolici. Po
potrebi nudim pomoč v gospodinj.slvu.
Naslov na upravi lista.
Enosobno stanovanje, suho na lepi legi
v Vojniku menjam za enako v Celju
ali neposredni bližini. Naslov na up-
ravi  lista.
Lepo sobo v Zal.cu oddam d'jaku sred-
nje ekonomske šole, ali drugemu di-
jaku po dogovoru. Naslov na upravi
lista.
Iščem sobo za dijaka in sobo za dija-
kinjo. Naslov v upravi Lista._
Dve opremljeni sobi oddam štirim di-
jakom, prednost imajo moški. Naslov
na upravi lista.
TRI OPREMLJENE SOBE i.ščemo za
tehnični kader. Ponudbe pošljite; Kad-
rovskemu  odde!,ku   Cinkarna  Celje.
OBVESTILA
GLASBENA ŠOLA V CELJU
Naknadni sprejemni izpiti
bodo 4. septembra ob 9. uri.
Prijavnice   je   treba  oddati
naj'kasneje do 1. septembra.
V pripravnico sprejmemo
še 20 otrok v starosti 8-9
let.
Otvoritev šolskega leta bo
5. septembra ob 15. uri.
Ravnatelj
OLEPŠEVALNO IN TURISTIČ-
NO DRUŠTVO CELJE
prireja v nedeljo dne 2. 9. 1962
ob 10. uri promenadni koncert v
Mestnem parku.
Igra godba Tovarne emajlirane
posode.
Vljudno vabljeni!
OBVESTILO
Uprava   industrijske   rudarske
šole Velenje obvešča zainteresi-
rane da še sprejme učence:
V   I.   LETNIK   RUDARSKEGA
ODDELKA
pogoji za vpis:
6 uspešno dokončanih razredov
osnovne šole; starost od 15 do 17
let in sposobnost za rudarsko
delo.
KUPlf.^
KUPIM malo posestvo ali enodružinsko
hišo z vrtom v bližini Celja. Naslov
na upravi lista. .   , n ,
KI P!M več rabljenih visokih radiator-
jev. Na-.!J>   na upravi lista.
GOSTINCI!
5-dnevno potovanje na OKTOBER-
FEST v MUNCHEN v mesecu septem-
bru. Cena 24.900 din. Prijave do 30. av-
gusta.
LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV!
2-dnevno potovanje z osebnimi avto-
mobili po vj^iokogorskih cestah KOROŠ-
KE. TIROLSKE, ITALIJANSKIH DOLO-
.MITOV v mesecu avgustu in septembru.
Prijavite se čimprej!
DELOV.NI KOLEKTIVI!
Za vas smo pripravili enodnevni i'zlet
na KOROŠKO VELIKOVEC—CELOVEC
GOSPA SVETA-OSTRA VICA—V RBSKO
JEZERO-OSOJSKO JEZERO-BELJAK
—BOROVLJE—PLIBERK. Cena 3.500 din.
2-dnevni izleti v TRST in BENETKE z
avtobusom vsak mesec. Prijave do za-
ključnega števila udeležencev.
POTUTTE Z NAMI PO NA5T LEPI DO-
MOVLNI!
IZKORI.STITE POPUST, ki ga nudimo
za dvo in več dnevne izlete z nagimi
avtobusi. Za cenjena naročila se pripo-
roča Turistična poslovalnica avtobusne-
ga prometa Celje, IZLETNIK, tel. 28-41.
RAZPISI
Komisija za delovna raz-
merja Stanovanjske skupno-
sti Center Celje razpisuje de-
lovno mesto
materialni knjigovodja —
fakturist.
Pogoji: dokončana eko-
nomska srednja šola z 1. le-
tom praikse ali nepopolna s. š.
izobrazba z 3 leti prakse.
Osebni dohodki po pravilni-
ku. Prošnje je vložiti do
8. 9. 1962.
Uredništvo in uprava Celjske-
ga tednika, Celje, Trg V. koo-
resa 5, poštni predal 152 Tele-
fon uredništva 24-23, uprave in
oglasnega  oddelka  25-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 8M,
polletna 400, četrtletna 200 din
— inozemstvo 2400 — po.samezBa
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake »re-
de do 12  ure.
z ENIM TOPOM V BOJ
Ne bo dolgo trajalo, ko bo Ev-
ropa ob eno »-državo« in kaže da
bo le malo ljudi, ki bodo žalo-
vali zanjo, kakor je malo tistih,
ki bi jo pri naštevanju evropskih
držav ne pozabili upoštevati. Gre
za državico, ki je še monairihija po*-
vrhu in ki ima celo vrsto nad-
imke v, kot: država rullete, država
filmske princeze, država »pribe-
žališče« špekulantov itd. No, zdaj
že vemo za katero »državo« gre.
V ospredje je stopila kneževina
Monaco, toda le v prve stolpiče
bulvarskih listov, medtem ko se
resni listi ne ukvarjajo o njenem
»biti ali ne biti«.
Francoski premier De Gaulle
je nedvomno povedal, da mu je
dosti monarhističnega mozolja na
jugu Francije. Z Monacom, ki do-
sedaj ni Franciji plačeval dav-
kov od visokih dohodkov, misli
De Gaulle financirati povratnike
iz odcepljene Alžirije. Monarh te
miniaturne državice se sicer upi-
ra, toda kaj naj stori v tem ne-
enakem dvoboju? Kneževina ima
v svoji »oboroženi sili« 200 po-
licajev, 84 francoskih karabiner-
jev in en sam top, ki je doslej
streljal samo ob slovestnostih, iz-
vira pa iz prve svetovne vojne.
Sicer pa ne gre za vojno. Fran-
ciji ni treba drugega kot zapreti
mejne prehode, zapreti pipo vo-
dovoda, odklopiti električni tok
In blokirati pristanišče, pa je kne-
ževina v enem tednu na listi ban-
krota. Franciji pač ne more biti
vseeno, da ta majhen del njene
teritorije nabere letno silno vi-
soke davke. Monačani se vseeno
smatrajo za Francoze, princ Rai-
ner pa je v svoji kneževini pred
leti ukinil vse demokratične svo-
boščine in razpustil že tako nepo-
membni parlament, ki je imel
celih osemnajst čjanov. Monaco
ima manj prebivavcev kot Celje
(okoli 20.000), zato pa polovico te-
ga števila petičnih gostov. Odkar
so propadle afriške svobodne lu-
ke kot je Casablanca, odkar Nige-
rija želi izgraditi svojo deželo, so
lastniki trgovskih flotilj, kot je
Grk Onnassis, prijavili svoje lad-
jevje v Monacu. To pa vendar
pomeni veliko denarja, ki ga je
princ Rainer lepo pospravljal v
svoj žep in uganjal luksus veli-
kih vladarjev ob svoji lepi film-
ski zvezdi Grace Kelly.
Kneževina Monaco je stara o-
koli 300 let, vladarji v tem mestu
pa so Rainerjevi predniki že od
leta 1297. Rodovina Grimaldijev
je bila odstavljena le v času ve-
like francoske revolucije.
Kneževina je v zadnjem stolet-
ju, ko je svetovni kapital vse
manj svoboden, ko vsepovsod dr-
žavni kapitalizem oklepa nekda-
njo »liberte« v službo države, po-
stala ugodno tlo za špekulacije.
Okoli 2.500 tujih tvrdk in družb
je registriranih v Monacu, kjer
ni davka od dohodka. Drugje vi-
soko obdavčene igralnice tu niso
obdavčene.
I Kapitalisti, kd utajujejo dohodke
|V svojih državah, tisti, ki so s ti-
hotapstvom in prepovedanimi po-
sli pridobili denar, lahko v Mo-
nacu mirne duše razkazujejo svoj
blišč in zapravljajo na rulleti.
Nihče jih ne kontrolira. In ker
je velik del tega nekontrolirane-
ga kapitala le v rokah Francozov,
je Franciji prišlo že do grla, da
Edini top monakovske kneževine   je veteran prve svetovne vojne
in pozna samo šolsko municijo ...
le-ti ne plačajo nobenega davka
reoubliki, ki ni v blagostanju in
brez težav.
izrine Rainer II bo ob mastne
denarje. Ostala mu bo le krona.
Toda do konca svojega življenja
bo še vedno lahko živel razsipno.
Monarh se sicer zanaša na svojo
ameriško »žlahto«, toda ne bo mu
dosti pomagala, kajti ZDA ne bo-
do zaradi Rainerja in lepe Gra-
cije postavili že tako hladne od-
nose z De Gaullom še bolj v sen-
co. Utegne se torej kmalu zgodi-
diti tole. Monaca kot liliputanske
države ne bo več. Ne bo tudi ab-
solutnega vladarja Rainerja II,
temveč samo knez s krono in brez
oblasti. Monaco bo prej ali slej e-
den izmed francoskih volivnih o-
krajev s poslancem v Parizu. Ne-
kaj dobrega pri tej »strahoti« pa
utegne biti povpratek Grace Kelly
k filmu — kajti sedanja vladarica
ni slaba igravka.
J. Kr.
Sanjava rusalka
Verjamete v pravljice? Ali vam kaj po-
menijo princi in princeske?, morda pa celo
enega od teh skušate srečati kar na ulici.
To so vprašanja, ki jih žal največkrat za-
stavljamo samemu sebi, kajti kratka besedica
»Zelja« je v vsakem življenju tako po-
membna, njena zmogljivost toliko prena-
polnjena, a da postaja že puhla in prazna. Po
sebno še zato, ker imajo vsi svoje »želje« —
ne samo zavoljo princesk in prinčev; mnogo,
mnogo je želja!
Sanjavo hotenje, tiha in skrita želja je
vselej najmočnejša tedaj, ko smo sami ali pa
menimo, da smo sami. Ce samo menimo, da
smo sami, tedaj smo žal zelo podobni noju in
dober opazovalec lahko tudi ujame naše sa-
njarenje, fotografska kamera opravi to se-
veda še mnogo uspešneje.
Tudi naši kameri je to uspelo. Deklica se
je skrila med lastne lase. Odmaknila se je
površnim pogledom, mehak nasmeh pa je pri-
čal, da je zadovoljna, da ji je prijetno in da
njena želja ni tako hudo odmaknjena od nje.
O čem je sanjarila, kaj si je želela? Morda
je mislila na svojo simpatijo, morda na dom,
bratca in starše. O tem bi zares težko uspeš-
no ugibali.
Zato smo jo nazadnje raje vprašali. Zakaj
ta čudovit nasmeh, zakaj zadovoljstvo in me-
hak mir na obrazu in v drži?
Presenetila nas je in vrnila tudi nas v
stvarnost. Kajti takole je pojasnila zadevo
in razjasnila ugibanje: »Sonce je tu ob morju
močno in prav vesela sem, da se mi bodo
lasje kmalu posušili!«
Deklica nam je s tem odgovorom razkrila
hkrati veliko resnico; da je namreč mala želja,
ki je uresničljiva precej več vredna od ne-
uresničljivih želja. -"i^
PRIJATELJSTVO MED PSOM
IN SRNICO
v laški občini se pripeti zdaj
to zdaj ono. Zanimivo m nedvom-
no rediko je, da skupno živita in
se razumeta pes in srnica. Mala
Mojca je bila že stri dni stara,
ko jo je domov pripeljal Stanko
Peklar — lovec iz Rečice pri Laš-
kem. Domači Jugo —lovsfoi teirier
z rodovnikom — je sprva kaj
čudno ogledoval Mojco, ko sta
se pa s smrčki drug drugega do-
taknila, je v njih zaplamtela
prava zvestoba lin iprijateljstvo.
Tega do danes še nista skalila,
saj (Sta vselej in vsepovsod sku-
'^aj, kar je Tedek primer v ži-
alskem svetu.
Nedavno je moral tovariš Pek-
l.iir v Zdravsteni dom. Ker Jago
m Mojca ljubita svojega gospo-
darja, sta ito dokazala na poseben
način. Spremljala sta ga polnih
"i kilometrov v Laško, se ugxxino
lamestila v čakalnici in ga tem
i akala, da je svoje 'opravil, inato
sta ga zopet spremljala domov.
Gotovo je, da ta ljubezen in
vestoba ne bo vedno trajala. Ko
bo Mojca odrasla in začutila klic
narave, ko se bo v -njej oglasil
čut divjine je vedno bolj vabil,
takrat bo Jago zopet sam ona pa
bo odšla v svoje zeleno kraljestvo.
Najdba na novem-gradbišču
v Miklošičevi ulici v Celju gra-
dijo veliko stanovanjsko poslopje,
ki bo zakrpalo neprivlačno luknjo
v tem delu mesta, hkrati pa bodo
v spodnjih prostorih uredili loka-
le, verjetno mlečno restavracijo.
Jamo za betonske temelje so
kopali z buldožerji in so tako šele
v zadnjem trenutku opazili, da
podirajo okoli meter in pol pod
zemljo kompaktne stare zidove.
Od tedaj naprej so pazili, tako so
tudi ohranili stari obok in neka-
tere prečne stene. Istočasno so o
najdbi tudi obvestili Celjski mest-
ni muzej. Na gradbišče je takoj
prišel profesor Bolta.
Delavci so sprva bili mnenja,
da gre za rimske izkopanine.
Končno je to tudi razumljivo, saj
je Celje in njegova okolica znana
po starih najdbah iz rimskih ča-
sov. Toda profesor Bolta je takoj
ugotovil, da gre za kasnejšo grad-
njo, vendar zanimivo. Najdba je
verjetno iz srednjega veka. O po-
drobnostih pa bomo razumljivo
lahko poročali šele, ko bodo stro-
kovnjaki muzeja natanko proučili
gradivo, ki so ga ob obisku dobili.
RAD IMA UNIFORME
Mihael Batchelor je bil človek,
ki ga je tedne iskala londonska
policija. Naposled so ga ulovili v
telefonski javni govorilnici, ko je
ponovno klical gasivce. Možak je
v nekaj tednih pogosto spravil na
noge gasivce in jih pošiljal na ga-
šenje požarov, ki jih ni bilo. Ko
so ga na sodišču vprašali, zakaj
je to počel, je vedel samo en za-
govor:
— Rad vidim uniforme... —
Pravijo, da bo zdaj  za daljši
čas lahko gledal uniforme — kaz-
nilniških paznikov.
PIKRE DOMISLICE
ŽENSKA, to je bitje, ki si kupi
kombinežo za tri tisočake, potem
se pa jezi če ji gleda izpod kri-
la...
POKVARJENKA je pravza-
prav razkrinkana »pridna
punčka«...
VITEŠTVO je početje moškega,
ki žensko brani pred vsemi, sa-
mo pred samim seboj ne ...
Namesto lesenih, so si zadnje čase
umislili že kar lestve in vrvi. Za
manjša popravila na strehah in
žlebovih so vsekakor bolj ustrez-
na. (Foto: Zdravko Vidmar)
VITORIO
DE SICA:
NEMČIJA JE STRAŠNA
Pred kratkim so v Berlinu
»praznovali« obletnico berlinske-
ga zidu. Ta nesrečna meja skozi
Berlin je bila povod, da so se z
obeh strani zidu nasprotja in go-
nje še povečale. Bilo je tudi stre-
ljanja in žrtev. Časopisi so oživ-
ljali žalostne dogodke, ki so se
ob tem zidu dogajali v zadnjem
letu, sestavki pa so polni medse-
bojnega obdolževanja, zasramova-
nja in žalitev? Zakaj? Z obeh
strani je politična koncepcija blo-
kovska, nepopustljiva — breziz-
hodna.
V teh političnih »pasjih dneh»
se je v Nemčiji znašel tudi znan
italijanski filmski režiser in igra-
vec Vittorio de Sica. V Nemčijo
je odšel, da bi tam posnel film o
sodobni Nemčiji. Ob njem je bila
v Nemčiji tudi Sofija Loren z mo-
žem in sinkom. De Sica je bil
tako v Zahodni, kot v Vzhodni
Nemčiji. Nekaj scen je posnel v
Vzhodni Nemčiji in sicer tiste, za
katere v Zahodni Nemčiji ni dobil
privoljenja. Gre namreč za scene
po tekstih znanega nemškega pi-
satelja in naprednjaka Berta
Brechta.
Že v intervjujih z de Sicom v
Vzhodni Nemčiji, je temperament-
ni italijanski umetnik navrgel
marsikatero pikro na račun raz-
mer v Zvezni republiki, prave or-
kane nezadovoljstva pa je sprožil
z intervjujem za italijanski list
»Vie Nouve«, ko je dejal:
— Nemčija je strašna dežela,
kjer so ljudje vse pozabili, ker so
vse pozabiti hoteli... toda uma-
zana preteklost je še tu ... —
De Sica trdi, da se Nemci (za-
hodni) iz preteklosti niso ničesar
naučili, da je fašizem v Zahodni
Nemčiji še vedno živ. Pripovedu-
je, kako so nemški filmski tehniki
s ponosom in hrepenenjem poslu-
šali posnetke originalnih Htilerje-
vih govorov, ki so jih rabili za
film.
Izgleda, da je tudi lepa Sofija
Loren morala kaj reči, kajti v
De Sica z lepo Sofijo na ulicah vz hodnega Berlina
nemških časopisih je polno napa-
dov na igravko, češ v V?hodnem
Berlinu se je baje neverjetno sla-
bo ponašala. »Bravci« zahtevajo,
da se njena slika nikoli več ne
pojavi na naslovnih straneh ilu-
striranih revij, de Sici pa očitajo
(zahodnonemški časopisi), da se po
drugi strani prav nič ne brani
vzeti nemške kino-marke za filme,
ki jih je posnel in jih predvajajo
v Zvezni republiki. Nemški listi
so povzeli v Italiji že skoraj po-
zabljeni refren o Sofiji, ki je uni-
čila prvi zakon svojega sedanjega
moža, pisanje o bigamiji itd. Za-
merijo ji, da se je v vzhodnem Ber-
linu fotografirala z »voposi» in le-
vičarsko usmerjenimi intelektual-
ci. »VOPOS« je žaljivka za pri-
padnike vzhodnonemške policije
(Volkspolizei).
Tako je torej s politiko okoli
Berlina in dveh Nemčij sploh.
Kadar potegne plaz, potegne na
široko in se ne ustavi pred niče-
mer. De Sicove besede bi morda
ne bile tako strašne, če bi jih ne
izgovoril v tako neprimernem ča-
su, ko se dva sprta brata ob vi-
sokem zidu z grozečimi cevmi
strojnic in topov ter električnimi
žicami spet ometujeta z žalitvami
za stvari, ki jim končno ne botru-
jeta samo ona dva.
DOKAZ COPATARSTVA ...
Nedavno je sex-bomba Jeane
Manfield vložila ločitveno tožbo
zoper svojega moža, bivšega »mi'
ster mišico«, češ da je do nje
»mentalno krut«, da jo duševno
muči.
Zdaj je tožbo povlekla in izja-
vila novinarjem, da ji mož spet
je iz roke...