Podlaga vsakega nanka. Spisal J. Eržen. I* ,,lelnega sporočila" iernomeljske pogl. iole. Ako želiš terdno staaovaaje imeti, ga moraš zidati aa dobri podlagi; ako želiš močan zid povzdigaiti, ga zidaj na terdi skali, ia ae na pesku. la ravno to tiidi velja glede izrejeaja ia podučevanja otrok, milc mladosti aaše. — Prešli so že veki ia veki ia prigodile se razaoverstae stvari, ktere so nam soslavilc ia oapravile skušeao zaaaost — aamreč vesoljao ali občno povestnico. Oaa aam je zmiraj dokazovala, da so Ijudje — aaj so se odlikovali ali sramoto aapravljali — vodilo vsega prihodaega življenja zadobili v svojem izrejenji, naj je že bilo lepo ali gerdo. — Spodobao ia edino pravo dobro izrejenje otročje počiva na enem temelji, — dva se ne dasta inisliti, ker drugače vse razpade. — Ko je tako bilo in biti moralo , so začeli ljudje napravljati vsakoverstae vodila, spojevati osaove, poprijeti se tega, skušati uai pripomoček, kako da bi se koj iz pervih rok otročje izrejenje tako vredilo , da odrašcenini obogati duh v potrebaem znaaji in volji do dobrega. Povestaica aas uči in vsakdaaja skušaja terdi, da so se maogi v teui obziru daleč od pravc poti odstranili in mnoge za saboj zavlekli v napčaosti, ktere so kasneje z veliko žalostjo objokovali; pa ravno tista povestaica ia skušaja ste gotovo spričale, da je podlaga vsakega aauka bila, je ia bo sveta vera Jezusova! — la ako bi se človek na svetu najdel,ki se je vseh razširjenih znaaost v vsakem obziru naučil, pobožao čutstvo pa zavergel, tak veadar le malo ali pa celri nič ne ko- a nauka.. - Za-i, ako odh dobrili,risti. Resnica je, takemu sc bo svet čudil; ali bo pa hidi pravo spoštovanje dobrih ljudi dosegel, to je vprašaoje, ktero tirja nikavaega odgovora. Po tem takem je vera naj dragocenii dar, kterega človek prime iz božjih rok; ona pride od Boga in pelje k njcmu in zato, ako človek nakaauje, svoje opredeljeaje in pravo naniero skoz ia skoz spozaati in doseči, mu je česar potrebao, kar ga bo podučilo, napotilo in do nje dopeljalo, in to je sv. vera Jczusova. — Poglejmo samo okoli sebe, pa boino najdili, da je vera aeodstraaljivi vrelec Ijudskega blagora, zapopadek vseh resnic, kierc se dokazujejo v pobožaeai in lepovednem življenji, največje blago, ktero, kakor hitro ga clovek zgubi, z dušo plačati mora! Iz tega obzira je vera zares podlaga vsakega nauka. Gorje šoli ia otrokom, kjer se ona živo ae pospešuje kaj, naj bi bili mali šc tako učcni, kaj jiai pomaga, druge strani jim nianjka čedaosli, polilevaosti ia drugih človeku zeld polrebnih lasaost? Vera je toraj aeovergljiva v podučevaaji mladega narastja, perva, poglavitna in naj gotovejša podlaga, klera se ae da aikakor odbiti, ia na kteri jc niogočc aajspešnijc ustrojiti stanoviti značaj (karakter), lepo zaderžaaje in srečno priliodnost pojedinega človeka. Xadalje zaamo saroi najbolje, da se mnogo tega po šolah za to uči, da se pozabi, ker okoljnosti v Ijudskem življenji uzročujejo, da se človek rajše ravno s tem peča, za kar mu je Gospod v duši podelil potrebne sposobnosli in v volji priaierao požertvovaaje. Od lod sledi da vera mora v človeku ostati živa; živa ona, živ v duši človek; inertva oaa, merlcv (udi človek ! Da, primeri se, da človeku večkrat vse ajegovo zaaaje ia umelnost ne rodi zaželjeaega sadii, vse mu je ostudao; saina vera, ktera človeku nedoliitivno visokost duha božjega ia lastao omejenje v vsaki zaiožnosti in moči živo prcdstavlja, iiiu ostaje popolaa, ga potolaži in po inalem nauči poterpežljivosti. Svet samo živi, ker ne spozaa vere, ia ako jo pozaa, jo izveržuje aa prazaoverstvo; človek pa v veri stanoviten, priden v svojem poklicu, čeravno tudi zgubuje , kar svet ima ia mu daje, vere veadar ne zgubi; ona ga tolaži kakor pridaa aiati s svojim nasvetom, s srečniia napeljevaajem in blagoslovom vun do groba, da ne pOgilie. (Konec prih.)