reRrilm pevialtraiMtt
Leto I., štev. 107	V Ljubljani, petek dne 24. decembra ¥920
Izhaja ob « zjutraj*
Stane celoletno . . 180 S
mesečno....... li *
ca zased, ozemlje. 900 , ca inozemstvo •. 406
Oglasi za vsak mm vfiine stolpca (88 mm) . t ff «tali oglasi do 30 mm stolpca (58 ma») . 1 »
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo«
Miklošičeva cesta št. 160 Telefon it 72.
Uuravnlštrei
Sodna ulica fit. 6. Telefon St 38.
Račun kr. pošt žcb. nraat štev. U.Si2.
Tretji božični večer praznuje naš narod pod svojim lastnim krovom. Res še ni med nami prave božične blažene sreče in spokojnosti. Naša domačija še ni nrejena. Tare nas ti soč skrbi in v glnhi božični noči udarja na srce matere Jugoslavije plač ukradene dece. In vendar! smehljaje leži pred nami nebeško dete naše mlade narodne svobode. Izvršeno je ujedinjenje in gradi se dom, ki bo zbiral otroke Jugoslavi-
f": še k srečnim božičnim prazni-om. Na nebn sije zvezda, ki vodi vse Jugoslovane, ki so dobre volje, f hram notranjega mirn in zadovoljstva.
Srečen in čestit Božič!
Ljubljana, 23. decembra. Prva parlamentarna borba je za-Vršena. Končana je z zmago ideje iedinstva naše države. Od vsega začetka konstituante sta
se zakulisno borili dve stniji: ena, ki je zahtevala naglo delo, dniga, ki . . hoče zavlačevati, dokler zanjo n«; mandat na jedrni listi, ostalim pa se pride boljši čas. Prvo strujo vodijo i odreče. Nikcla Psšič obdrži mandat
Konsfituanta na počitnicah.

demokrati, drugo Protič.
Borba se je zanesla v klub radi kalne stranke. Tam je v veliki večini struja, ki hoče državno jedinstvo in odklanja sramotno zvezo s hrvatskimi in slovenskimi separatisti. Protič pa uporablja naravno rivaliteto strank, ves gnev, ki se je med demokrati in radikalci nabral med volilno borbo in deluje z obljubo, da privede dinastiji republikance proti državnopravnim koncesijam. Radi-kalskim strankarjem slika, kako lepa doba jim napoči, če se more stvoriti večina iz radikalcev, muslimanov, radičevcev in klerikalcev: Srbijo dobe radikali, Bosno muslimani, Hrvatsko radičevci, Slovenijo klerikalci. Lep načrt! Izvesti pa se ga da le, če se za vselej žrtvuje ideja državnega jedinsiva.
Vl2da je bila ra -nokar izdelala načrt ustave, ki je bil nasproten Pro-tičevemu konceptu. 2e to dejstvo samo je Profiča težko oviralo Za to so on in njegovi zavezniki iskali časa, da se more ustvariti nova situacija. Na vso moč sta pritiskala Protič in Korošec, da zavlečeta konstituiranje zbornice čez pravoslavni božič. V to se jima je nudilo sredstvo v opoziciji proti poslovniku. Določbe poslovnika niso povsem srečno stilizirane in skoro vsaka stranka je našla v njem nekaj, kar bi rada premenila. Tu sta zastavila in že je izgledalo, kakor da sta zmagala.
Tedaj pa je demokratska stranka izzvala takojšnjo odločitev. Zahtevala je, da se neglede na malenkost ne pomisleke takoj izvrši prisega in voli predsedstvo. Radikalci se niso mogli upreti. Protič je podlegel. Posledice energičnega sunka so se takoj pokazale. Korošec je odletel in ž njim tudi Drinkovič. Blok gospoda Protiča je razpadel, še predno je bil zgrajen.
Lep dan je bil v »redo v parlamentu. MonarhističiK večina je stopila na plan. Ona je obenem večina za narodno jedinstvo, nasprotnik plemenskih in pokrajinskih avtonomij, ki naj izroče Slovence klerikalizmu, obenem pa gospodarski smrti.
Na tem veselem dejstvu ne more nič spremeniti vse o io, kar je sku-
<3it designir?« za ministr. predsednika.
povzame besedo predsednik parlamenta dr. Ribar, ki izvaja: Na tenr= lju vladnega obvestila bomo zaenkrat odgodtli seje ustavotvorne skupščine. Poslanci bodo dobili pismeno vabilo k prihodnji seji, kakor hitro se sestavi nova vlada in kakor hitro bo novi vladi označen čas in dan, kdaj bo prestolonaslednik regent Alekt-ander ofroril zasedanje s prestolnim govorom. Predsednik prosi voditelje političnih skupin, naj sc po seji zglase v predsedniški sobi, da se tam dogovore o delu za ustavo in poslovni. Nadalje naznani predsednik, da je odredil glede enih poslancev, čijife mandati so sicer verificirani, pa r.š?o prisegli, da ne morejo dobivati dnevnic in ne frčat* vožnje po žcicznicah. Tudi ?vej£ poslanske dolžnosti ne morejo _ vrStL (IGici: klerikalci so dijete že j pobrali in se odpeljali domov! — Smeh.) Predsednik je nato želel poslancem vesele praznike ter je zaključil sejo ob 11.20.
Po seji je odšel predsednik Ribar v dvor, da poroča o političnem položaju.
Becgrsd, 23. decembra. (Izvirno.) Komunistični klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o položitvi prisege. Večina se je izrekla za to, da se prisega položi.
ripograd, 23 dec. (Izv.) Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ivan Ribar je bil danes ob 12. nri sprejet v avdijenci ter je regentu predložil da se esstava kabineta poveri Nikoli Pašičn. Ob IS. uri je prestolonaslednik poklical Psšiča. Avdijenca je trajala dalj časa. Zatrjuje se, da je Pašič že <?cbil oficijelni mandat za sestavo vlade.
Beograd, 23. dec. (Izv.) Današnjo sejo konstiteatrte je otvoril predsednik Ribar tečno ob 11. uri. Seje se niso udeležili tfeni Kor<-,šče-ve stranke in paro.Hiega kluba in komunisti. Na p-edsednikov poziv so tajniki prečiteli zapisnike zadnjih štiri sej, ki so bili sprejeti brez ugovora. Freide se na poročilo glede onih mandatov, katerim so se poslanci, ki so bili izvoljeni na več krajih, odrekli. Dr. Trumbič obdrži
vranjskega okrožja, Jovo Jovanovič požarevaškega, Miljutin Drinkovič pančevsko - belocerkvenega, Hadži Ibrahim Maglajlič bartjaluškega, dr. Matko Laginja se odreka mandatu v žtipaniji virovitiški na korist Ke-rubina Šegviča. Minister Draškovič obdrži mandat rudniškega okrožja. To poročilo se odstopi verifikacij-skemu odbom. Tajnik čita nato poročilo glede demisije vlade. Nato
Italija zopet popušča.
Rim 23. decembra. (Izv.) Na blcka- \ ubili enega in ranili dva. Napadalci
do Reke je odgovoril UAnnunzio s pozivom italijanski mornarici, naj izvrši svojo dolžnost in se ne pokori ukazom. Vsa znamenja kažejo, da se je parlament ki je dosedaj zahteval od vlade najenergičnejši nastop, zbal samega sebe, ker se boji da more priti do za pletljajev. „Oiornale d! Italia" priporoča nujno, naj se odpošlje kot posredovalec na Reko vojvoda D' Aosta. Vendar pa je že D" Annunzio sam onemogočil vsako pogajanje in sicer z odredbo, da je otoka Rab in Krk anekti-ral in ju podredil reški zakonodaji.
Trst, 23. dec. (Izv.) Gabriele d Annunzio je izdal danes dekret, v katerem pravi: «Ukazujem, da se na vsem ozemlju italijanske regence Kvarnera, na kopnem in otokih proglasi vojno stanje, pričenši o polnoči 21. t m.
Razen tega je komandant regence izdal več drugih odredb, zlasti kazenskih, proti osebam, ki bi se pregrešile proti regenci. Za špiona-žo je določil smrtno kazen.
Opatija, 23. dec. (Izv.) Efektivna blokada Reke se izvaja. Sinoči ob 10. uri zvečer, so reški legijonarji vrgli med čavlami in Jelenjem bombo proti patrulji karabinerjev ter
so zbežali. Drugi legijonarji so s puškami streljali z Malinske na se-verozapadni obali Krka preti italijanskemu terpednemu ruailcu Zeffi-ru. V Zadra so legijonarji zasedli manjšo ladjico in ugrabili na njej osem pušk in dve strojni puški brez municije. TrJcšni in slični dogodki kažejo, da hočejo cf Annunzijevci po vsej jadranski obali izvrševati teroristične akte in organizirati brigant-ski odpor proti izvršitvi rapallske pogodbe.
Kraljeviča, 23. dec. (Izv.) Pred Kraljevico križarijo tri italijanske križarke, ki od včeraj ustavljajo vsako ladjo, namenjeno na Reko. Parnik Una, ki je najet od našega mi-nistrtstva za prehrano, in je peljal živež za Črno goro, so arditi z vso silo obstreljevali, tako da je moral kreniti proti Velikim vratom in šele na odprtem morju nadaljevati pot Redni parnik, ki vzdržuje promet med Krkom in Reko, so Italijani zavrnili. Moral je v Omišlju izkrcati potnike in blago in se vrniti prazen na Krk.
Burja v italijanskem parlamentu.
Rim, 23. decembra. (Izv.) Danes se je vršila seja italijanskega parlamenta. Vsled dogodkov v Ferrari in zakonske predloge, ki zahteva ostre kazni proti ljudem, ki nosijo ali skrivajo orožje je prišlo opetovano do hudih spopadov med socijalisti in drugimi strankami. Končno je bil zakonski predlog sprejet z 248 pro'i 23 glasovom in proračun do 1. julija z 230 proti 71 glasovom._
o io, kar je šalo prinesti v razpoloženje nek?,; disonance. Politika, ki jo vodi «ze- čolnoma. Ustavotvorna skupščina mljoradnički klub* ' Beogradu, ie . a večino, in sicer večino za jedin-
skiajno nerodna. N ore se odločiti za nobeno trdn^ ler. Ze se je tej politiki posrečilo . praviti v ospredje bosanske muslimane in izgubiti podpredsedniško mesto v zbornici. Medtem, ko je bila reservacija socialnih demokratov čisto razumljiva gesta, ki hoče napram komunistom olepšati oportunistično taktiko, je izjava zemijoradnikov bila nepotreben izraz polovičarstva.
Upamo, da se do novega sestanka favtstituante razjasni ooložai oo-
države. To večino treba brezpogojno vzdržati za najvažnejše delo v državi. Strankarski obziri in sebičnosti se morajo temu velikemu cilju podrediti. Ko bomo imeli ustavo in one zakone pod streho, ki o-mogočijo, da se ustava uživotvori, potem bomo zopet prosti in začelo bo novo tekmovanje. Ako se tega načela ne drže vse struje, ki so včeraj položile prisego, je Protičeva zveza vseh separatistov zopet — sa vidika!
Pred resnimi dogodki na Ruskem.
Pariz, 23. decembra. (Izv.) Najnovejše vesti iz Rusije pripovedujej'o o velikem gibanju, naperjenim proti sovjetski vladi. Posebno razburjenje se pojavlja radi koncesij, ki so jih dali Ljenin in tovariši tujim kapitalistom V Moskvi je stanje tako opasno, da je kongres sovjetov moral poklicati v svoje varstvo kitajske m latiške čete in se končno preseliti v Petrograd. Po drugih vesteh pa zboruje kongres še v Moskvi. V raznih važnih industrijskih centrih so izbruhnile stavke. V donskih rudnikih štrajka skoraj polovica vsega delavstva.
Pariz, 23. decembra. (Izv.) Ljenin je svetovno znanemu ruskemu pisatelju Maksimu Gorkemu prepovedal odhod v Italijo. Vse osebe, ki občujejo ž njim, so pod strogim nadzorstvom.
Zagreb, 23. decembra. (Izv.) Danes se je pojavilo 12 novih slučajev pegav-ca. skupno do6edaj okoli 40 slučajev, med njimi še nobenega smrtnega.
Zagreb, 23. decembra. (Izv!) Pri stavbinskem uradu je prijavljenih za spomlad 367 novih tronadstropnih hiš, H se bodo gradile na bivšem sejmišča.
O predzgodovini in poteku včerajšnje seje ustavotvorne skupščine, ki je trajala pozno zvečer, še nekatere podrobnosti.
Določitev, da se mora izzvati volitev predsednika za vsako ceno še pred Božičem, je padla pri demokratih že v torek dopoldne. Vendar v seji klubovih načelnikov ni prišlo do jasnosti, in šele zvečer je prišlo do sklepa z radikalci, ko sta minister Markovič m posl. Janjič (radikalca) prišla v demokratski klub osebno, da se ugotovi prava volja obeh največjih strank. Se isti večer so radikalci pristali na predsedniško kandidaturo demokrata dr. Ribarja, medtem ko naj bi vse druge stranke po velikosti dobile podpredsednike, torej zemljoradniki, radikalci in muslimani. Mislilo se je, da bo zastopnik zemijoradnikov Slovenec.
V sredo je predsednik Zemljorad-ničkega kluba izjayil, da je proti sestavi ustavnega odseka še pred Božičem Tudi je klub izjavil, da bodo zemljoradniki postavili svojo listo za zbornično predsedstvo. S tem so izgubili zastopstvo v prezidiiu. nakar so radikalci izjavili, da' bodo tretje mesto zasedli le formalno in začasno po dr. Miletiču, da ga pa odstopijo četrti najjačji grupaciji, klerikalcem, kadar pridejo, v pričakovanju, da ga ti zasedejo s Slovencem. Nerodno nastopanje zemijoradnikov in abstinenca klerikalcev je povzročila, da začasno ni Slovenca v predsedništvu.
Seja se je razvijala zelo dramatično. Ves čas so se čuli ironični vzkliki: «Kje je Korošec?* Ko pa je Vesnič, izzvan od socialistov povedal, da je Korošec pritrdil poslovniku (celo predsedoval je v ministrskem svetu, ko se je poslovnik sprejemal!), je zagnnelo po vsej dvorani ogor čenja in so se čuli nepopisni klici nanj in njegove ljudi (šuft, lopovi itd.). —
Eksodus komunistov ni bil posebno efekten. Njihov načelnik Sima Markovič ni bil dobro pripravljen in je ves čas ponavljal, ko je trdil, da je «vecina» Slovencev in Hrvatov odsotnih, je izgubil potrpljenje poslušalcev, kajti s iem so se komunisti prvič postavili na plemensko stališče, ki ga sicer odločno zanikajo.
Zato pa je bila prisega jako slovesen moment. Iz gole formalnosti je postala naenkrat politična manifestacija prvega reda. Vsak se je zavedal, da ta mogočna večina nič več ne dovoli, da kdo razdira temelje naše države.
To se je pokazalo tudi med govorom dr. Ribarja. Iskreno pozdravljen je stopil starosta djakovskega Sokola, naš mili prijatelj na predsedniško mesto. In ko je Hrvat Ribar omenil zasluge naše slavne srbske vojske, je vstala vsa dvorana kakor elektrizi-rana in mogočno zaorila: «Živela naša vojska*. Tako je bilo tudi, ko je Ribar poudaril nevenljive zasluge dobrovoljcev in našega kralja in prestolonaslednika.
Napram kandidaturi muslimana Hrasnice za podpredsednika so se pojavili na demokratski strani pomisleki, ker je Hrasnica bil med vojno auditor v Srbiji. Vendar preiskava ni dokazala krivde g. Hrasnice. Demokrati bi bili raje glasovali za zastopnika zemljoradnikav. a ti so si sami vzeli mesl^Jd Jim Je Ho Pač niso poznali pmasaev1 le jfe-ge, da se predsedstvo to bi- < zbornice sestavlja ne po političnih vidikih, ampak le po strankah, fdf naj bodo vse v njem udeležene, pa bodisi da so v vladi ali v opoziciji
Prvi uspehi rudarjev.
Celje, 23. decembra. (Izv.) Medtem ko so komunisti brezobzirno tirali delavce trboveljskih revirjev v štrajk, so rudarski zaupniki po drugih rudnikih s premišljeno takJiko izvojevali za delavstvo znatne uspe?*e, ne da bi se bilo delo le za en dan ustavilo. Tako so rudarji v Le?ah in Prevaljah s pre-udarjenim nastopom prisilili lastnike tamešnjih rudnikov, da so se dne 20^ decembra pričeli pogajati za zvišanje mezd. Dosežen je bil sporazum ili rudarji dobe za 50 odstotkov povišane temeljne mezde. V teh rudnikih je zaf* poslenih 230 rudarjev. Dne 21. decem* bra so se pričela pogajanja med za* stopniki državnega premogokopa v Velenju in rudarji. Tu se je dosegld 40 odstotno povišanje temeljne plače in razne prehrambne poboljŠke. V Va» lenju je zaposlenih 838, v Zabukovic?, ki spada v isti revir, pa 230 rudarjev* V imenovanih rudnikih vsled tega sporazuma ne bo stavke. Rudarji so se obvezali v višjo produkcijo. Vendar je treba pristaviti, da premog iz navede-nih rudnikov vsled manjše vsebine ka-* lorij ni uporabljiv za železnice.
Trbovlje, 23. decembra. (Izv.) širijo se govorice, da bo stavka kmalu nehala, če.% komunistični zaupniki so pri4 stali, da se stavkujoči zadovoljijo s 50 odstotnim poviškom.
Ljubljana, 23. decembra. V ponedeljek se vrši na deželni vladi posvetovanje strokovnjakov o možnosti pogajanj med Trboveljsko družbo in rudar-* ji. Ministrska deiegata sia včeraj piv spela v Ljubljano ter se informirala o položaju.
Beograd, 23. decembra. Danes jf bila v konstituanti seja vlade, na kataj ri so sklepali o odredbah, ki ijh je tre> ba ukreniti glede stavke rudarjev v Trbovljah.
Zagreb, 23. decembra. (Izv.) Tukajšnje železniško ravnateljstvo ima še toliko premoga, u<i zamore vzdržati promet z dosedanjimi omejitvam! vkljub rudarski stavki še 14 dni. V tr-> govskih krogih vlada radi stavke veliko razburjenje ker so nekateri nakupili velike zaloge blaga, ki ga radii omejitve prometa sedaj ne morejo uvoziti.
Kako Je bil MkovU razrešen.
Beograd, 23. decembra. (Izvirno.*
Ker minister dr. Drinkovič včeraj ni hotel priseči, je še zvečer poslal ministrski predsednik k njemu šifa svojega kabineta s pozivom, da naj takoj vloff prošnjo za razrešitev od ministrske dolžnosti, ker bi sicer bil primoran, da to razrešitev brez odiepa sam predlaga prestolonasledniku. Vsled te alergične intervencije je Drinkovič napisal kratko pismo na ministrskega predsed-1 nika. da prosi za razrešitev, nakar je dr. Vesnič z že pripravljenim ukazom odšel na dvor, kjer je regent ukaz takoj podpisal ter obenem imenoval mi-' nistra Ninčiča za upravitelja poštnegi resorta. Danes zjutraj Drinkovič n! več prišel v ministrstvo.
Soigarfja zspletena v prevratne intrige proti iugeslavili.
Bcf^rad, 23. decembra. (Izvirno.T oziiom na razne intervive, ki jiSf daje bolgarski ministrski predsednik Stambolijski na Dunaju in v Pragi, se ugotavlja, da so te izjave neodkrito-srčne. Bolgarija ne izpolnjuje sam« svojih obvez iz mirovne pogodbe, temveč &e je zapletla v sovražne intrige proti naši državi. O tem je bilo danes izdano sledeče uradno poročilo: Radi prevratne organizacije, odkrite v ku-manovskem okrožju, v katero so po d<* sedanjih podatkih zapletene mnoge ugledne in uradne osebe v Sofiji, je izdana naredba da se razen železniškega prometa prekine tudi dragi promet Bolgarijo. Preiskava se nadaljuje, podatki se še ne priobču jejo javnosti.
Berlin, 23. dccembra. Nemške želez-ničarske zveze zahtevajo povišanje dra-ginjskih doklad za eno marko na uro pri delavcih in za 60 do 100 odstotkov za železniške uradnike. V slučaju od-! klonitve je pričakovati generalne že-
Dnnaj, 23. deceribra. (Izv.) Večerni; lezničarske stavke v celi Nemčiji, listi poročajo, da stavkovno giba
nje na južni ž. ''firzzuschlaer
,„'i Prihodnja števil »Jn<ra» izide v torek ziotrai
Govor predsednika ustavo* tvorne skupščine.
Po svoj! izvolitvi za predsednika Ustavotvorne skupščine je imel dr. Ivan Ribar sledeči govor:
Gospodje narodni poslaici! Ponosen sem, da zavzemam mesto predsednika konstituante. Uverjen sem, da morem s tega mesta naglašati veselje vsega naroda, da smo pričakali sestandk konstituante. Prvikrat je v zgodovini našega naroda, da smo zedinjeni v eni državi izvedli na en dan volitve in se na temelju svobodnih volitev sestali v skupščini, ki naj določi ustavo naše države. Mala svobodna kraljevina Srbija je bila ona sila, ki je potegovala k sebi tlačene v nesvobodnih krajih. Vsi veliki naši narodni pokreti so imeli ali svoj začetek, ali svojo moralno ali materialno podporo v svobodni narodni državi kraljevine Srbije. (Ploskanje.) I križem, Strossmayerjevo iugo-e-lcven-stvo in ideja narodnega edinsiva so pripravljali pot našemu narod-iemu zeduijenju, ker so vsi verovali v to zaobljubljeno nalogo n«ega Piemen-ta. (Tako je! Ploskanje.) Z junaškimi deli naše srbske vujske (živela vojska! Vsi poslanci vstanejo s svojih sedežev) naših jugoslovanskih dobrovoljcev (živio!) in pod vodstvom vzvišenega vladarja našega kralja in Nj. Vis. regenta (živio!) ter s pomočjo naših zaveznikov so izpolnjene naše stoletne sanje, ustvarjena je naša država SHS. Naloga te skupščine, torej naša naloga, je, da tej dravi damo ustavo, s katero bo deklarirana naša država in narodno edinstvo ter fiksiran in garantiran princip svobode in državljanskih pravic državljanov. (Živio!) Eno največjih del v zgodovini naše države bo delo v skupščini Naša dolžnost je, da čimprej sprejmemo ustavo in poizkusimo konsolidacijo države in da tako popolnoma zadostimo pozivu, zaradi katerega so nas poslali naši poslanci semkaj, da izpolnimo nade naših osvoboditeljev edi-niteljev. (Živela Srbija!) Na naše delo bo budno pazil naš narod, kateremu moramo čira prej položiti račune. Ako tudi smo razdeljeni v stranke, moramo pri tem delu znati pozabiti na strankarske interese ter vedno imeti pred očmi državo in narod.. Z ustavo in zakoni, ki so z njo V organski zvezi, bomo učvrstili edin-Stvo, naši neprijatelji pa bodo videli v nas konsolidirano državo, sposob-
,. « .. 'Naročnina »Jutra1
no za napredek. Nepnjaielji se bodo ,	"
uverili, da smo mi Srbi, Hrvati in ZS ietO 1921 ZltaSa:
15 K 45 K 90 K 180 K
Slovenci ne samo en narod, temveč me.fisnA da znamo tudi delati za svojo državo , " , " ' ' ' in sami določiti svojo bodočnost Na CGiPtl&tnO • ša država bo tudi nadalje ostala va- oOlletfiie • • <
žen faktor v mednarodnem življenju. Porokinja miru in braniteljica civi- CcIOieiJlO • 1 lizacije v Evropi. Dokler smo bili inOZemit., letHO 400 K
razcepljeni in nezedinjeni, so bila na j	_	_ ... _
Balkanu vulkanska tla. Evropa baJ-' NOVI RaPOCMKI CIO-kanskega vprašanja ni znala in ni pa 2djO P0R8tlS8
hotela rešiti pravično za nas, mi pa	s-sai«—
smo ga rešili koristno ne sam« za, BP»el IZIlICga rOfftana
nas, marveč tudi za napredek člo- j-----————————
veštva (Tako je!) Morala je priti! Ni»">Snifre ^Domovine", katerim svetovna vojna, da so se uresničile pomjnmo do novega leta Jutrd' kot naše zahteve, da se je ustvarilo nflše r^d^mestek domovine'1, vabimo, zedinjenje in naša država. S tem je da stopijo z novim letom v krog na balkansko vprae^nic odstavljeno z šifi naročnikov in ram. v to svrho po-dnevnega ren> Evrope. Sklenili smo šljejo brez odh ga rarelnino po po-zvezo s Češkoslovaško (živela Češko- ložnici, ki smo jo prejšnji teden pri-siovaškal) Onemogočili smo restav- lazili Jutri-". Ni treba posebej pov-racija sile, ki je netila nemir v Ev- j darjatiK da je Juiro" najboljši slo-ropi in ki je bila neprijateljica civi- j venski jutranji list. Na:clnina. Jutra lizacije, raznetila veiiko vojno in z je pa celo za polovico manjša nego uničenjem Srbije hotela pokopati naše drugih dnevnikov. zedinjenie. Ta sila jc za vedno zlom-	Uprcva Jutra".
ljena, ker bo naša konsolidirana dr- * Minister Kukovec v Ljubljani. Vic žava budno vršila svoje naloge. Na- ruj popoldne je dospel iz Becgriua v ša država bo kot taka mogla z uspe-: Ljub^no minister dr. Vekoslav KuKo-hom voditi račun o^ne&vobojenih, v-
icrajm. bvojo silo pa bomo mogu p> |strukd'je za predstoječa	med
svetiti neosvobojemm bratom samo, Trbovcijsk3 premogokopno d.vžbi» in tedaj, ako hitro izvršimo posle v jiudarji. Gospcd minister se je se vo»-skupščiai, ako hitro konsolidiraic.3; raj zvečer odpeljal k svoji rodbini v državo. (Tako je!) S sprejemom u-!Celi?, kjer osface preko praznikov, stave in z njo zvezanih zakonov bo; * Vodja predsedništva in deielne začelo novo delo v državi ter se bo-: vlade, <lr. Pitamic, sprejema stranke mo oprostili starih zakonev, s kateri-!^ ponedeljek od 11. do 13.ure. Obrni so nekdaj vladali mimo nas in C!ns vo se ^^ ^ v *** proti nam. (fako je!) Svojo dolžnost
moramo izpolnib častno kakor je na, ^^ nemogle priti, naj prej? Pi-sa vojska častno izpolnila svojo. smeno vprašaj0 na predsedstvo, kdaj (Burno ploskanje.) Kot predsednik bi mogle biti sprejete, te skupščine se zavedam vso težo cd- j * Ali bomo res imeli dvorne svet-govornosti. Ko prevzemam to dolž- j nike? Pišejo nam: Po prevratu smo nost, obetam, da bom svojo dolžnost. se čudili, da so nekdanji avstrijski izpolnjeval vestno in nepristransko ^vladni* in «dvorni* svetniki ohra-porabljal poslovnik. Zahvaljujem se \ nili te svoje naslove tudi v Tugosla-za izkazano zaupanje ter iskreno i viji. Pa ne samo to, še na novo se prosim, da me v težkem delu podjn-! daie ta naslov, ki ima (posebno rate, da čimprej sprejmemo ustavo j ^dvorni svetnik*) za nas iz avstrij-za našo državo. Gospoda dolžni smo,; fjj^i časov mnogo odioznosti. Časi da izrazimo toplo zahvalo začasne- so ^ tako izpremenili, da «dvorni
mu predsedniku. (Živio Pašič!) Na predlog posl. Agctonoviča je usta-votvorna skupščina sklenila, da se govor predsednika Ribarja natisne in afisira v vseh krajih države.
Politične beležile
in sprejet od konca do kraja, nekaj časa je to sejo še celo sam vodil, ker je dr. Vesnič vsled bolehnosti se mo-* Poslovnika ce priznavajo kleri- ral odstraniti. Poslovnik je bil objav-Ičalci in zbežali so od včerajšnje se- ljen menda 8. decembra s Koroščevim je ustavotvorne skupščine v «znak podpisom. Gospod Korošec ni pro-protesta proti nezakonitosti poslov- testiral, da, celo v svojem demisij-nika*, kakor bobnata «SIovenec» in skem pismu niti z besedico ne ome-«Večerni list*. Toda že včeraj do- nja, da bi bil podpis na poslovnika poldne so si klerikalni poslanci pri potvorjen ali aa je on bil proti ka-kvestorja ustavotvorne skupščine terikoli točki objavljenega poslovni-dali izplačati na podlagi «nezakoai- ■ ka. Vzpričo teh dejstev je «Sloven-tega» poslovnika odmerjene dijete čev* dementi več nego predrzna
svetnik* ne spada med naše nazivo-slovje Srbi vendar doslej niso imeli niti vladnih niti dvornih svetnikov: ali smo jih mi iz Avstrije prinesli in Beogradu vsilili?
— Podržavljenje ljubljanskega kon-servatorija. Minister prosvete, Pribile-vic je izdelal uredbo o državnem kon-servatoriju v Beogradu. Določbe te uredbe bodo veljale tudi za konservato-rij v Liubljani. Vsled prošnje posl. dr. Žerjava je minister prosvete dovolil, da se ljubljanski konservatorij že v letu 1921/22 stavi v državni proračun.
ter §o jo s polnimi žepi odkuriK v »domovino*. Nezakonit je za klerikalce poslovnik samo, ko jim nala-
laž, ki se z družabno pripustno besedo sploh ne da kvalificirati.
Albanci za sporazum z Jugo-
ga dolžnosti, zelo zakonit m izvr- slavijo. V Beograd je iospela večja sten pa je, ko curljajo iz njega di-j delegacija albanskih prvakov raznih narji- Ni je sramotnejsc politike ne- p1emen> ki p vodita bra Leo Ašiku go je klerikalna.	| iz skadra in major bivše Essad pa-
-f Lažnjivri. Kerikald danes v šine vojske Lek Mirši bej. Člani de-Slovencu" slovesno dementirajo. da legacije izjavljajo, da je večina al-bi bil Korošec odobril poslovnik. Na- banskih plemen za popom sporaz-proti temu naj navedemo, kaj je v j um z Jugoslavijo in da se je velika včerajšnji seji o tem izjavil min;!Večina plemen izrekla za samostoj-predsednik Vesnič, ko so socijalisti no Albanijo pod protektoratom Ju-glasno vpraševali: Kdo je podpisal goslavije. Po državnem udaru v Ti-Korcšca na poslovniku, ko ga sam ni rani proti Ahmed paši in Bajram podpisal? Ali je dr. Drinkovič podr Curi je vpliv Essadovcev jako napisal? „Meni je zelo ljubo, da se rastel; njim so se pridružila vsa ob-gospodje socijalisti tako interesirajo (mejna plemena, ker so uvidela, da zagg. dr. Korošca in dr. Drinkoviča. je bodočnost Albanije mogoča le v Izjavljam, gospoda, da je dr. Koro- &ar najtesnejši zvezi z Jugoslavijo. šec podpisal poslovnik. (Odobravanje D'Annunzijade v Dalmaciji. Iz
v centrumu. Socialisti: Pa dr. Drin-kovič? Pa Kovačevič?) Izjavljam, da je tudi g. Kovačevič podpisal poslovnik. (Glasovi: Pa dr. Drinkovič? Izjavljam, da sem pozval g. Drinkoviča, naj odpiše in pred vsemi kolegi izjavil, ako ne podpiše, da mora izvesti konsekvence. S tem, gospoda, da je g. Drinkovič ostal čan kabineta, še do tega trenotka, ko je bil poslovnik sprejet in podpisan po vsem kabinetu, je prevzel moralno in politično odgovornost za ta poslovnik. (Odobravanje v centrumu. Živio-klicL) — K temu naj dodamo še tole: Minister Korošec je prisostvoval
Splita poročajo 23. dec: Iz Zadra javljajo, da so te dni prišli z Reke arditi z municijo ter zasedli mali otok Molak. Govore, da nameravajo zasesti vse otoke, ki pripadajo za-"drski občini. — Na parniku, ki je vozil iz Zadra, so zaprli dAnnunzi-jevega kurirja, pri katerem so našli več kompromitujočih pisem in letakov.
Italija in Gtika. Italijanska vlada uradno izjavlja, da se uradno ne nore pridružiti nobenemu kolektivnemu nastopu angleške in francoske vlade z ozirom na novo situacijo
ffim Sl decembra"/na kateri je na Grškem, ker ltalija ni podpira bTpJSuft od § dO s razptfavljen pogodbe o orotektoratu nad Grško
Ljubljana, 23. decembra..
vembra 1895, št. 23.515, postopalo ta ko, da se je zadeva čim prej rešila, je sedaj ravno nasprotno. Prej se je v zmislu navedenih določil in v korist notarskega stanu ter ljudstva, ki išče notarja, takoj razpisalo izpraznjeno notarsko mesto in obenem oddalo mesto 8ub6tituta brez razpisa, ker substituti se zglase brez istega in ker jc to le provi-zorij za par mesecev, danes pa razpiše g. predsednik mesto notarskega namestnika, da se mn ne more očitati pristranosti, a notarskega mesta še «lo danes ni razpisal, kar je v škodo notariata in pravne pomoči. In tako je včasih summum ius Rumma iniuria. Mogoče bo to mesto zasedeno v dveh letih, kar bi se moralo zgoditi najpoz neje v dveh mesecih?!
*	Duhovnih in komunist. Iz Svetega Križa pri Kostanjevici nam poročajo, da so tamošnji duhovniki zelo vneto agitirali za klerikalno stranko, v prvi vrsti, seveda, raz prižnice, od koder so oznanjevali, da morajo vsi spustiti kroglico v tretjo (klerikalno) skrinjico, če nočejo, da bodo takoj po volitvah v cerkvi razne veselice, plesi in gledališke predstave. Župnik je bil na dan volitev čuvar klerikalne skrinjice in ko je neki volilec takoj, ko je stopil v volilno sobo, vptašal po komunistični skrinjici, mu jc rekel župnik, naj pazi, da mn še to vzamejo, kar ima. Komunist rej« pa na kratko odrezal: «E, hudič, naj mi pa vzamejo, mi saj farji ne bodo požrli.*
*	Za uradniške sirote v Sloveniji, ki niso deležne zadnjih ooviškov draginj-skih doklad, je posl dr. Žerjav posredoval pri finančnem ministru Stojano-viču. Minister je jako obžaloval, da se ie pozabilo na sirote, ki prejemajo ta-kozvano miloščino in ukazal, da se mu ta naredba nemudoma predloži v revi zijo.
*	Darovi za Koroški dan znašajo doslej K 267.089 50, zadnji dar smo prejeli šele 11. decembra 1920. Od tega zneska smo nakazali K 60.000 Narodnemu svetu za Koroško v Vclikovcu. Os4alo vsoto smo prejeli po izvršenem plebiscitu, zato nismo mogli pravočasno oddati denarja na Koroško. Iz teh darov smo pokrili stroške za pogosti tev koroške dece v Ljubljani meseca septembra, za kar smo izdali 25.256 K 40 vin. Po sklepu Saveznega starešinstva smo naložili preostali znesek — K 181.833-10 — za propagando So-kolstva v neodrešeni zemlji. Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena sokol ska zahvala — Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza.
*	Bolnici v Trbovljah in Hrastni ku. Na prošnjo županstva trboveljske občine se je občinskima bolnicama v Trbovljah in Hrastniku za dobo epidemije priznala pravica jav nosti Oskrbovalna pristojbina za osebo in dan znaša 30 kron.
*	Angležiza naše slepe invalide. Društvo za podpiranje slepcev v Londonu
Isti poslanec je interveniral zaradi po-_______________
državljenja mestnega liceja v Ljubi ja- j poslalo za novo leto v jugoslavijo ni. Minister je predlog načeloma že j večio množino raznovrstnega blaga, ki potrdil.	i se razdeli med slepe invalide. Tudi v
Jugoslovanski generalni konzulat Ljubljano pride prihodnje dni več za
v Trstu. Iz tržaških jugoslovanskih krogov se nam poroča, da se bo tamošnja jugoslovanska delegacija v kratkem preobrazila v jugoslovanski generalni konzulat. Za generalnega konzula bo imenovan g. Ljuba Nežič, sekretar v vnanjem ministrstvu. Nežič je solastnik
bojev podplatov, platna, sukna in jest-vin, ki so namenjene za oslepele invalide v Sloveniji. Obdarovane bodo tudi njihov! rodbine ter otroci ljubljanskega zavoda za slepe. Imenoma za dva slepca pridejo tudi kompletni stroji za izdelovanie krtač Darila se bodo raz-
„Slovenskega Juga" ter priznan prija- delila v zavodu za slepe pod nadzor-
fpl; sinvpnrcv 7_a nipcoveca namestni- cfirnm nnirdn t*n 1CJO T Si enriialnn slcrh-
telj Slovencev. Za njegovega namestni ka je designiran naš goriški rojak, pisatelj dr. Alojzij Gradnik.
*	Nove omejitve v železniškem prometu. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Razen že naznanjenih ustavljenih osebnih vlakov izostaneta na progi Zidani most-Ljubljana vsak praznik in vsako nedeljo osebna vlaka št 41 in št 46. St. 41 odhaja iz Zidanega mosta ob 5.54 in prihaja v Ljubljano ob 12». št 46 odhaja iz Ljubljane ob 14.15 in prihaja v Zidani most ob 15.40. Prvikrat izostaneta ta vlaka v soboto dne 25. decembra.
*	Premeščenja v politični službi. Okrajni glavar Maks Wrischer je od bivšega glavarstva v Borovljah namesto v Celje premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru, okrajni komisar dr. Fran Bratina pa iz Mar ribora k civilnemu komkarijatu za Prekmurje v Murski Soboti
*	Iz krogov notarskih kandidatov nam pišejo: Notarska zbornica v Ljubljani postopa neverjetno počasno. Tako se je pred mesecem notarsko mesto v Krškem izpraznilo, a to mesto še do danes ni razpisano; niti notarski namestnik ni bil postavljen! čudno je to postopanje in nenavadna Dočim se je do-
stvom poverjenišva za socijalno skrb stvo. — Obenem z nakazilom daril je prišlo od društva za oslepele v Londonu v Ljubljano tudi povabilo eno slovensko učiteljico, ki naj bi šla na stroške omenjenega društva za leto dni v London, da se izvežba v pouku za slepce.
•	Božič naših dijakov v Pragi V Pragi je ostalo čez Božič in Novo leto več kot 70 slovenskih dijakov, ker nimajo denarja za drago vožnjo v domovino in so zaradi vojnih zamud prisiljeni študirati s polno paro. Dijaki so to, za katera naša vseučilišča še nimaio letnikov in stolic. Ti dijaki ne bodlo božičevali za bogato založenimi mizami v krogu svojih dragih, kot njih srečnejši tovariši iz domačih vseučilišč. Spomnite se jih v Mi dnevih z Vašim prispevkom za «Slovensko dijaško zadrugo v Pragi*, na naslov Jadranske banke v Ljubljani, kjer ima organizacija odprt račun.
*	železniški promet in tovorno blago. Vsled stavke v premogokopih Trboveljske družbe se promet s tovornim blagom ne bo omejil, dokler se ne odpravi doslej prevzeto blago.
Nov drobiž. Finančno ministrstvo
sedaj v zmislu navodil just min., tako je prejelo z Dunaja zopet tri vagone v zmislu naredbe just min. z dne 8. no- novega kovanega drobiža po 10 m a
»ar. Ta drobiž pride tako] po novca etu v promet
•	Arditi na oiokn Krka. O razmerah na otoku Krku poročajo «Rije-či»: Arditi vrše na našem ljudstva razne zločine. Ljudem jemljejo živino brez plačila, ker nimajo redne aprovizacije. V Malinski so zažgali lišo načelnika Škarpe, ki je do tal pogorela. Na otoku se nahaja nad 1000 arditov. Vsi so oboroženi z ročnimi granatami, s katerimi plašijo in begajo ljudstvo. Poverjenik kvarnerske vlade za otok Krk je izdal na narod oglas v hrvatskem je-ziku. Ljudje pa so oglase raztrgali, na drugih pa napisali: «Nečemo niti pod Italijo niti pod Reko, ampak pod Jugoslavijo.*
•	jugoslovansko veterinarsko -'d-^enjV. Hrvatsko-slavonsko vete-nr^rs^o društvo je z vsemi proti enemu glasu sklenilo, da se izvrši likvidacija društva, ki prestopi v sporazumu z ostalimi veterinarskimi društvi Jugoslavije v edinstveno Jugoslovansko veterinarsko udruženje. Kongres Udruženja se v kratkem skliče v Beograd.
•	Zgradba aerodroma v Beogradu. Ministrstvo trgovine in industrije je pričelo akcijo, da se zgrade potrebni aerodromi za zrakoplove in da se Beograd uvrsii v linijo Pariz-Dunaj-Carigrad. Z aeroplani se bo prenašala pošta
•	Film o pegavid- Ministrstvo za narodno zdravje je dobilo od lige rdečega križa več filmov, ki predstavljajo opasno nalezljivo bolezen — pegavi tifus. Ti filmi se bodo morali predstavljati po vseh bioskopih v Jugoslaviji. Film ie poljudno znanstven in kaže vse zdravstvene mere, ki so za omeji' tev te bolezni.
•	Donski kozaki v južni Srbiji. Štab generala Wrangla se je obrnil do naša vlade s prošnjo, v kateri predlaga kolonizacijo donskih kozakov v krajih južne Srbije. Vlada je načelno pripravljena. ugoditi tej prošnji. V to svrho se je določila posebna komisija, sestavljena iz delegatov ministrstva notranjih del, agrarne reforme in socijalne politike, vnanjih zadev in vojnega ministrstva. Posvetovanja te komisije M se že pričela Eden del delegatov se ja že izjavil proti naseljevanju kozakov z ozirom na velike stroške in tudi zaradi tega, ker bi se s tem zakasnila kolonizacija naših državljanov, drugi, ia sicer večji del delegatov pa se je odločno izjavil za povoljno rešitev tega vprašanja. Kozaki naj bi se naselili zlasti v kosovskem okrožju, v Drenia in Metohiji. kjer bi se naselilo okolo 7000 kozakov. Tozadevni stroški bi Tesali približno 120 milijonov dinar-jev. '
•	Prisilno delo v češkem zakoniku. Češka vlada je predložila zbornici osnovo zakona o prisilnem delu. V ječah se bodo namreč postavljali delovni oddelki, v katere se bodo uvrstili pred vsem oni, ki so bili obsojeni zaradi oderuštva ali zaradi prepovedanega izvoza, in sicer brezpogojno oni. ki so s svojim dejanjem pokazali posebno brezsrčnost do revnejših slojev. Delovni oddelki bodo opravljali splošaoko-ristna dela. — Dalje je vlada predlo žila tudi zakon, s katerim namerava onemogočiti veriženje in odiranje de-lovnega ljudstva.	.
•	Aretiran Radičev agent Te dni je v Mariboru na glavnem kolodvoru ravno v trenutku, ko se je začel premikati avstrijski vlak, skočila iz vlaka npka oseba, ki je bila zaradi sumljivega obnašanja lakoj aretirana. Pri preiskavi se je pokazalo, da je aretiranee Radičev agent ki se je nameraval odpeljati v Gradec, da stopi v stike z veleizdajniško hrvatsko dvanajstorico, takozvanim hrvatskim odborom
•	Mariborska carinarnica nikakor ne odgovarja tamošnjim potrebam, kjer je potrebno točno in hitro poslovanje. Temu zlu bi se odpomoglo edino z zvišanjem uradniškega osob-ja, posebno revizorjev. Carinarnica ima namreč veliko premalo uslužbencev.
•	Tragedija na Mati. Inzenjer Pitamic, ki je nedavno tega ustrelil svojo nevesto in se je nanajal dosedaj v preiskovalnem zaporu v Mariboru, je bil izpuščen iz zapora, ker je posebna lokalna komisija ugotovila, da o kakem hudodelstvu ne more biti niti govora, ampak da gre samo za nesrečen slučaj.
•	Mariborski trgovci so na grmij-skem zborovanju sklenili, da povišajo svojim nastavljencem plače za 40 odstotkov.
•	Žaljenje časti. Pred ljubljanskim okrajnim sodnikom je bila te dni zanimiva razprava zaradi žaljenja časti Gospod dr. Čerin. kapelnik div. godbe, ie tožil opernega kapelnika g. Periča,
fer Je gfednfi nekega dne vpričo glasbenikov dravske divizije kritiziral feodbo drja. Cerina. Peric je bil po živahni razpravi obsojen na teden dni japora, odnosno na 800 K denarne »azni. Po razglašeni sodbi sodnik: „V ftreh dneh se imate čas pritožiti!" Pe-rič v veselem tonu: „Nemam vremena, absolutno ne!"
*	Nova stanovanjska naredba. Pri de-5ebii vladi se pripravlja nova stanovanjska naredba za Slovenijo, ki bi vse »dosedanje stanovanjske naredbe unifi-Cirala ter izpopolnila, kakor to zahtevajo razmere časa. Ker nove naredbe ni mogoče razglasiti še pred novim letom in ker sedaj veljavna stanovanjska naredba koncem tekočega leta preneha, |e deželna vlada njeno veljavnost podaljšala.
- • Obdarovanje siromakov za Božič. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo je pabiralo za Božič med ljubljanskimi dobrota iki prostovoljne prispevke, da bi moglo obdarovati vsaj nekaj najpotrebnejših in najbednejših rodbin. Na ta način se je posrečilo nabrati v de-nariu in v blagu okoli 60.000 kron. (Jfutri, v petek bo poverjeništvo razdeljevalo darila v deželnovladni palači. Obdarovanih bo okoli 250 rodbin. Seznam darovalcev in obdarovancev je na vpogled vsakomur pri poverjeništvu Za socijalno skrbstvo.
*	Javna predavanja na univerzi se za dobo božičnih počitnic prekinejo. Prvo predavanje se bo zopet vršilo v petek dne 7. januarja ob 8. uri zvečer
sednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Po-ročilo blagajnika. 4.) Event pre-memba pravil, določitev in znižanje udnine. 5.) Volitev novega osrednjega odbora. 6.) Raznoterosti. V slučaju neugodnega vremena, da bi mogoče elementarični dogodki vsled velikega snega nedopuščali bratom prihoda, sc vrši občni zbor z istim dnevnim redom ob istem času 8 dni pozneje. — Odbor.
• Izgon Rusov iz Beograda. Zaradi pojava sumljivih elenentov med ruskimi begunci v Beogradu, je priredilo beograjsko policijsko ravnateljstvo pregled vseh ruskih beguncev m prijelo veliko število sumljivih elementov brez vsakih legitimacij, ki niso mogli dokazati, kako se vzdržujejo, a tudi niso bili vpisani v begunske spiske ruskega poslanstva. Vre te sumljive elemente pre-ženo preko meje Istotako izženo iz države nekaj notoričnih boljševiških agitatorjev, ki zlorabljajo gostoljubje naše države, med njimi znana ruska igralca, člana beograjskega po-zorišta Marij^šec in Livija Man-svetova.
Nag^j»«3j«	stražam. Zad-
nje čase r--gosto dogaja, da nadlegujejo rarlfZnJ razgrajači vojaške straže, ki so p^fpvljene pred vojašskimi in državnimi poslopji. Policijsko ravnateljstvo razglaša, da je f.cjpovedano
na miverzi. Predaval bo g. univ. pref.!*;-^ nag0varjati in jih'ovirati pri iz-?_r; F- Veber iz cikla „Teio in duša", vrfev*nju službe ter da se bodo preti
III. del (nadaljevanje): Brezčasna ha7 Vtonija med duševnim in neduševnim svetom. IV. del predavanja: „Stopnje življenja in pomen kulture" se bo vršil w nedeljo, dne 9. januarja ob 10. uri .dopoldne.
4 Imenovanja. V politični službi so Imenovani za okrajne komisarje na dosedanjih službenih mestih: vladni koncipist Friderik Viher pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu in provizorni fladni konripisti: Franjo Maršič pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, Fran Voušek pri okrajnem glavarstvu v Celju in Ivan Forčesin pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Ahsolvirani pravnik Viktor Mašič je sprejet za konceptnega praktikanta pri poverjeništvu za uk in bogočastje. V pisarniški službi so imenovani za kandiste od personam na sedanjih službenih mestih pisarniški bficijanti: Albert Kropej pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, Hinko Zaje pri okrajnem glavarstvu v Konjicah in Franc Kocjan pri okrajnem glavarstvu
V	Celju, potem pisarniški pomočnik pri civilnem komisarijatu za Prekmurje, Božidar Budim v Murski Soboti. V ju-Btični službi so imenovani avskultanti dr. Fran Tavželj, Kari Novak in Rudolf Ročnik za sodnike brez stalnega Službenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega, pravna praktikanta Karel Ivane in dr. Peter Jereb pa za avskultanta. Andrej Lorenzutti. orožniški stražmešter v p. in pogodbeni uradnik pri državnem uradu zoper navijanje cen, verižnike in tihotapce je sprejet v definitivno državno službo ter imenovan za policijskega kanclista pri policijskem ravnateljstvu
V	Ljubljani. Upravitelj pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo, Ivan Sedlar, je imenovan za upravnega nadzornika.
* Velika zaplemba tuje valute, V sim-Mom-ekspresu so cariniki izvršili dne 70. t m. na ljubljanskem kolodvoru ob 7. uri zvečer pri prihodu vlaka proti Parizu temeljito revizijo ter je rumun-skima tihotapcema zaplenila, enemu 30.000 francoskih frankov, drugemu
Ea 30.000 amerikanskih dolarjev. Ti-otapca se izgovarjata, da sta potovala v imenu rumunske vlade preko Jugoslavije in da si nista preskrbela do-tičnega prevoznega dovoljenja pri naši pristojni carinami ob prihodu v državo.
kršiteljem te odredbe postopalo v zmislu kazenskega zakonika.
•	Umrl je dne 22. t. m. ob 19. uri po kratki mučni bolezni nadstražnik zbora kr. drž. varnostne straže, Matija Plevel. Služil je v varnostnem zboru mesta Ljubljane nepretrgoma čez 19 let. Bil je priljubljen ne le pri tovariših, marveč tudi tudi pri svojih predpostavljenih. Zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. Pogreb se vrši dne 24.decembra ti. ob 16.uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — N v. m. p.
•	Družabni večer priredi za svoje člane in somišljenike „Gospodarsko napredno društvo za šentpetrski okraj" na Štefanovo, to je v nedeljo dne 26. t m. ob pol 20. uri v novem salonu pri Lozarju. Na sporedu sta dva komična nastopa članov dramatičnega odseka društva ter recitacije pesmi Moleta in Albrehta. Pri prireditvi igra orkester društvenega godbenega odseka. Vstopnine ni.
sv Telovadno društvo Sokol Vit pri-1
Lani in letos.
Lani o Božiču smo upali, da bo letos boljše, da bo draginja manjša, da bodo vozni listki cenejši, da se bomo lepše in cenejše oblačili, da bomo lažje kupili lepo knjigo, da bomo otrokom večkrat mogli napraviti veselje. Upanje nas je ogoljufalo m letos se moramo udajati zopet le novemu upanju. Ali nas bo tudi to ogoljufalo in kolikokrat še?
Lani smo sladili kavo previdno ia malo. ker je bilo sladkorja malo in smo rekli, da je drag, letos je sladkorja dosti — a je še dražji in namenjen je samo bogatejšim. Lani 30 letos 60 K. — Goveje meso je stalo lani 15 K, letos stane 22 K telečje m»so s" 'sni prodajali po 10 K lete- Vo je ms*? dosti, pa moramo p1«iče,.>- -> kilogram 2č kron. Kruh smo jedii ' >z moke, ki je prišla iz Parata in j:- stala 8 K kilogram, letošnja moka prihaja tudi od vzhoda, a dati moramo zmjo ? 7 K. Za rr°.!o deto !mi kupovali mleko po 2 IC, leto-s p* kar zz 5 K; sirovo ma".!o s; privcSfili kilogram za 10 K, letos pa je ta ržitek dvakrat i dražji. Jajc nismo redi kupovali, ker ' eo nam bili za 2 K predragi, letos pa hočeio zanje kar 5 kron. Mast je imela še precej usmiljenja z nami. Lani je bil kilogram 40 K, letos pa 55 K.
Oblekli smo se za lanski Božič praznično in novo ra 1500 K, letos moramo dati za obleko še enkrat več. Lansko leto smo hodili po ljubljanski poulični vodi s čevlji za 300 K, letos za 700 in več. Vino smo pili lani za 20 kroo. letos sc ga ogibamo, ker stane 30 lcw.
Vidimo, da je vse prav pošteno „na-predovalo'-' — razun naših dohodkov.
Od iigovsirrjra brodovja bivše avstro-ogrske monarhije dobi naša kraljevina na podlagi dogovora v Parizu v celoti 148 ladij z 133.705 brutto tonami. Od teh ladij ie 31 sposobnih za prekmor-sko plovitev, ostale pa so porabne samo za krajšo obalno plovitev in za zvezo z Italijo in Grčijo. Omenjenih 31 ob-brežnib ladij je zgrajenih samo za blagovni promet, od ostalih pa more ve-cina služiti mešanemu prometu. Ta to-naža popolnoma zadostuje za naše sedanje potrebe, tako, da gradba novih ladij ni tako nujno potrebna Vrednost naše celotne trgovske mornarice cenijo na 800 milijonov francoskih frankov. Dejanjska izročitev ladij Jugoslovan
redi na Štefanovo dne 26. t. m. svojo 5kim lastnikom se ima izvršiti tekom ----_ «.—l- ------j— eaega meseca potem, ke reprracijska
•	Iz ljubljanske tobačne tovarne. Pri ljubljanski tobačni tovarni so imenovani: oficijal Pavel Gerčar za kontrolorja, praktikanti Stanko Vel-kavrh, Anton Petrovčič, Srečko Viz-jak in Josip Bricelj za asistente.
•	Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo preložen. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo je v svoji seji dne 21. decembra 11 sklenil, da se zaradi nastalih ovir prekliče družbeni občni zbor, ki je bil sklican na 29. decembra t L in razglašen v 22. in 23. številki «Kmeto-yalca». — Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
•	Centralno društvo tel. in brzoj. strok, mojstrov za Jugoslavijo v Ljubljani vabi vse društvene člane in brate Srbe, Hrvate ir Slovence, posebno iz tistih krajev Jugoslavije, v katerih še nima centrala svejih krajevnih odborov, k obilni vS
bi na II. redni občni zbor. !-priredi ^Centralni odbor» due 9. januarja 1921. ob 2Vž popoldne v hotelu «Slon» v Ljublfani s sledečim dnevnim redom: O Nagovor pred-
prvo Božičnico z bogatim vsporedom: čarobna razsvetljava božičnega drevesca, otroška predstava obdaritev šol škega naraščaja z božičnimi darili, godba, šaljiva pošta in prosta zabava. Božična darila za ostale sprejema br. Jeločnik od 14. ure dalje v Sokolsbem domu. Začetek ob 17. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor.
*	Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo vabi vse svoje prijatelje na božičnico, ki se vrši v nedeljo dne 26. t. m. v Mestnem domu. Na sporedu je med drugim tudi izredno bogat srečolov, za kar gre hvala ljubljanskim gg. trgovcem in zavodom, ki so se letos v tako izredni darežljivosti, kot še nikdar, odzvali pozivu. Komur je za pošteno, neprisiljeno zabavo naj pride obiskat to vsakoletno prireditev Ljubljanskega prostov. gasilnega in rešev, društva.
*	Upokojitev. Mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart v Ljubljani je začasno upokojen.
Izpred porote.
Danes je bilo zaključeno zimsko porotno zasedanje, ki je trajalo od 6. do 23. t. m. Porotno sodišče je prisodilo zaradi tatvin 117 let, 9 mesecev in 3 tedne kazni dalje obsodilo dve osebi zaradi uboja na 8 let in 4 mesece. V štirinajstdnevnem razpravnem programu so torej skoraj izključno prevladovale tatvine. V pravniških krogih se že dalj časa resno zahteva, da se tatvine izločijo iz porote. To so že davno izvedli n. pr. v Trstu in mnenja smo, da bi se že iz ekonomičnih ozirov lahko tudi pri nas uvedla praksa, da se tatvine do vsaj 40.000 K povišanega zneska izločijo iz kompetence porotnega sodišča. Škoda, ki so jo po obtožnicah povzročili obsojeni tatovi, znaša približno pol milijona kron. Verižnik to zasluži dostikrat čez noč...
Tatvina petroleja. Trgovcu Franju Sircu v Kranju je bil dne 29. oktobra ti. ukraden sod petroleja v vrednosti 4792 kron. Sod so ukradli štirje delavci, ki se morajo danes zagovarjati pred poroto. Porotniki so tatvino potrdili, toda pod zneskom 400 K. Obsojeni so bili: Jakob Bernard na 8 mesecev, France Kavčič in Aleš Rozman na 4 mesece in France Rozman na tri mesece težke ječe. S tem slučajem je tokratno porotno zasedanje zaključeno.
komisija odobri ta pariški dogovor. Sedaj, ko je sklenjen rapallski sporazum, se upa, da bo repararijska komisija v kratkem priznala pravno veljavnost razdelitve avstro-ogrske trgovske mornarice.
avstrijskega drobiža ista (100 vinarje je enako 1 kroni), je odredilo finančno ministrstvo že pred dolgim časom, da velja naš niklasti 10 in 20 vinarski novec 10 oziroma 20 par. Naš ljubljanski občinski drobiž se bo vzel iz prometa v prvih dneh prihodnjega meseca.
= Iz lesnega tržišča. „Jugoslaven-ska šuma", strokovni list za lesno industrijo, pravi, da je splošna neugodna situacija tudi na našem lesnem tržišču. Na domačem trgu je promet slab. V trgovini z inozemstvom kaže dobro tendenco jelov les, za hrast je malo kupcev. Cena jeloverou lesu je nekoliko poskočila. Vesti iz Trsta pravijo, da je kupčija našega lesa dobra Naročil iz Francije ni, ker se vlada zdržuje novih nabav v nadi. da bo dobila potreben les od Nemčije na račun vojne odškodnine. Anglija kupuje od nas samo fi-nejše blago. Tudi Amerika postaja kupec našega lesa, zaenkratsicer samo posredno potom nemških firm. To vse oa samo v zelo neznatni množini.
= Poštno in brzojavno ministrstvo razpisuje ofertno licitacijo za 100 tisoč brzojavnih drogov. Za natančne pogoje se izve pri ministrstvu.
= Steinbeissovo podjetje. Radikalni parlamentarni klub )• na predlog posl. Vladena Andriča sklenil, da mora klub napeti vse sile, da se transakcija Stein-beissovega podjetja razveljavi in to iz razloga, ker je treba Steinbeissovo železnico vporabiti tudi za splošne interese, na drugi strani pa se je izvršila prodaja tujcem za časa, ko ni bilo parlamentarne kontrole.
= Železniški promet z Madžarsko. Železniška konferenca v Subotici, ki je razpravljala o ureditvi železniškega prometa med našo državo in Madžarsko, je končal svoje delo. Z madžarske strani se je udeležilo posvetovanj 26 delegatov, z naše strani pa razen zastopnikov ministrstva saobračaja tudi odposlanci zagrebške, beograjske in subofiške železniške direkcije. V vseh vprašanjih je dosežen sporazum. Ako po praznikih ne pride do kakih nepričakovanih dogodkov, potem se prične dogovorjeni* promet ze 10. januarja 1921.
= Papir za sobnoslikarske šablone. ja za sobnoslikarske šablone, katerega Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel večjo množino finega papirja za sobrosJikarske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj priglasijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno pri navedenem uradu.
= Knjige delniških družb. Notranje ministrstvo je odredilo, da morajo vse delniške družbe voditi knjige v našem jeziku.
= Nov obrtni zakon. Včeraj smo omenili, da je v trgovinskem ministrstvu v Beogradu izdelan nov obrtni j zakon, ca podlagi starega srbskega
= Likvidacija 'Avstro-ogrske banke, Na Dunaju se ima vršiti — kakor it poročano — konferenca interesentov, U naj reši načelna sporna vprašanja gla de likvidacije Avstro-ogrske banke Največji upnik banke je Holandska Dunajski krogi skušajo delati razlila med dolgom, nastalim iz trgovskih p« slov in med dolgom, nastalim vsled itj dajanja bankovcev. Trdi se, da se tn govski dolgovi Avstro-ogrske banke kr$ jejo s terjatvami v Franciji, Angliji iQ Ameriki. Francija pa se je postavila na nasprotno stališče, namreč da med toni dolgovi ni delati razlike. Vsi do® govi tvorijo enotno pasivno postavko katero je treba kriti z vsemi aktivam* = češki sladkor za Francijo. Pred kratkim prekinjena pogajanja češkoslo vaške vlade glede dobave sladkorja Franciji se bodo po novem letu zopei obnovi!;'. Francoski delegatje prideje že prihodnje doi v Prago.
iuTO VP* decembra
Zsgreb. Drsafaja borza -je bila » popolnoma p«d viiso« božičnega raz položenja. Zanimanja za delnice nobe nega, za valute m?lo bolje; tečaji s« niso izpremenili. Devize: Berlin 212 d« 214. Milan 513 do 518, London 470 do 475, Newyork 143. Pariz 880, Pra ga 168 do 173, Dunaj 25.30 do 25.75. Valute: dolarji 141.50 do 142.50, avstrijske krone 25 do 26, rublji 75 dc 82, češke krone 165 do 170, francoski franki 820 do 860, napoleondorji 466 do 475, marke 200 do 202, leji 185 do 190. lire 510 do 512.
Efekti:
denar
1COO 350 260
1825 613 950 660 1530 490
716 1050 1610 6500
Bbgt 110Č S60 265 1750 1900 619 970
1550 500 680 740 1150 1660 7000
vJ^S,	i obrtnega zakona. "Ta zakon bo velfal
SlS ^ celo kraljevino, h interesiranih kro-druzbam, mah del — sedemnajst - pa	poroča, d? bi se moral srb-
zasebnikom in društvomTako dobepa- §ki	sp^iti posebno v tem
fft^Kr^' zmislu, da bi vseboval tudi določbe, s stu 14 ladii s 32.142 brutto tonami,	_„,•„„„ „t«.f„:
med katerimi ima čez 3000 ton 7 la-
dij. Najstarejša ladja „Maria Tcresia"
(3056 ton), jc bila zgrajena 1. 1SS3.
Modernejše so ladje „Mrav" (1905,
37S5 ton). — 2.) „Dubrovačko paro-
brodno društvo" v Dubrovniku dobi 13
zadrug in njih delovanje v obrtni upravi. Zakon bi moral uvesti tudi skupne trgovske in obrtniške zbornice, ki so se dobro izkazale v praksi. Ločitev zbornic v obrtniške, trgovske in industrijske ne bi bila priporočljiva, pač pa si
Banka za Primorje • • Trg. obrt. banka » » Banka Brod na Savi < « Eksploatacija drva • a Jadranska banka . « • Jugoslavenska banka . . Ljubljanska kred. banka. Narodna banka * . » Hrv. eskomptna . « . . Rečka pučka ..... Goranin ..»»«• Srpska banka • • » » Slavonia ..««»» Ciutman
Dubrovačko parobr. dr.
Dunaj, devize: Zagreb 406 do 410. Berlin 844 do 850, Budimpešta 109 do 111, Bukarešta 730 do 740, Mitan 2077.50 do 2097.50, Newyork 601.50 do 605.50 Pariz 3590 do 3690, Praga 719 do 726, Zurich9175 do 9225. Valute: dinarji 1605 do 1625..dolarji597 do 601, francoski franki 3590 do 3630; švicarski franki 9150 do 9200 ceško-slovaške krone 719 do 725, ogrske krone lil do 113, leji 750 do 760, levi 675 do 685. lire 2075 do 2095, marke 844 do 850. rublji 322 do 328.
Efekti:
Avstr. kronska renta < ■ i •
„ majska renta ■ > • a Ogrska kronska . . ■ « » V. avstrijsko vojno pos.
Turške srečke.....s
Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka .>•«>• Bankverein ...<»«« Landerbauk .»•»»• Avstro-Ogrska banka . . * Bosanska zemaljska banka * Zivnostenska banka . • • > Državne železnice * • k • Lombarde ...««» t AIpine-Montan . . . • » Praška železna industr. ■ • Levkam. papirnica ...»
Praga, devize: Beograd 226 do 228, Berlin 119.75 do 121.25, Bukarešta 103.25 do 104.75, Zurieh 1338.50 do 1341.50, Milan 301 do 303, Pariz
98-8 99-25 185 — 74-— 3650-— 1366--1130 — 1210"— 1830"— 5960-— 1070-— 3105-— 5080 — 2435--6020 — 1400--7500"—
ladij s 29.835 tonami. — 3.) Račič i	V • ! t p l T
dr. i Trstu dobi 7 ladij s 26.339 tona- ^^'^SVe^oh^" mi vse novejšega tipa iz let 1900 do ?,lca,h posamezne skupine, to so obrim-1907. - 4.) Ugarsko hrvat. paropl. dr. ^ovci m industrija, primerno sa-na Reki dobi 4 ladje s 15.758 tonami dostojnost m sicer tako samostojnost, vi ■	- i.-i "	da zamore v svonh posebnih zade-
Najnovejsa „Zvir" je bila zgrajena le- .	skuoini, sama odloče-
s FHrt)'?
brod. dr. na Reki pripade 43 ladij s = Nov fohodmnski davek v Avstriji
16620 tnms.Večinoma so to manjše *£.i v ^avo ,^uaqa S,	■ 52!.50, London 309 do 311,
ladje pod 1000 ton. - 6.) »Dataaha«| ^ d^komseM^m raadDb.odv	dQ g925 Dunaj un
v Zadru obdrži 33 ladtj s 9183 tona- • ^n vsjin dohodkih Ho,	15.12, Zagreb 55.50 do 56.50, Var-
ima 4 ladje s 535 tonami. - 8.) Hr- j "-5« kron po novem pa 39.000 K; do 17.50 jug« lovanske note 217 do vatsko parobr. dr. v Senju 2 ladji s letaega dohodka 1 milijon kron ,e 219 VaMe dotarji 87^5 do 88^ 397 tonami in 9.) Obalna paroplovit-; a«Sal preje osebnodohodninski davek; Jmb 307 dc• JOy fraacotti tram« ba, d d. v DubroVniku 4 ladje s 444 64.960 kron. sedaj 414.000 kar zoači515£0do 518^0. lire .98 do 300. tonami. - Zasebniki obdrže po eno ali šestkratno zvisanje Pet milijonov let-
-	1 nih dohodkov je bilo po starem zakonu 240.25, London
obdavčeno z 332.960 K dohodnine, se- , Ne\vyork 72.045	inoKnA . daj pa z 2,804.000 tj. osemkratno 426 05 do 426.95. Švica 1095.90 do zvišanje. Od 10 milijonov je sedaj pla-! 1098.10 DuMi, zigos^e l8 48 do _ vičati 5,804.000 K, t i. 58 % letnih do- i 18.58. Praga 82 65 do 82.85, Budim-
= Pogajanja z Italijo. V sredo^dne jjgjg* «	^^^bSu 9.15, Ne.york
20. i m. so se v zunanjem ministrstvu,	:657, London 23.27 P^iz 39^10, Mi-
ako se vpošteva vrednost avstrijske va- i lan 22^5, Praga 7.6a Budimpešta lute, se vidi da so tudi srednji in še! 12" Zagreb 4.80, Bukarešta 8.10. celo mali dohodki neznosno obremenje- j V? r Kajti 200.000 avstrijskih kron je 1-1 •
dve ladji, ki so vse manjše prostornine in ki imajo skupno 2432 ton. Poleg tega vrne Italija še nekatere ladje, katere je ob izbruhu vojne zaplenila.
Rim 245.75 do 254.70 do 255.30, do 72.205. Pariz
v Beogradu vršila posvetovanja zaradi priprav za pogajanja z Italijo. Teh posvetovanj se je udeležil tudi poslanec dr. Žerjav.
= Kaj bo z drobižem? Po poročilu, ki smo ga prejeli od delegacije ministrstva financ v Ljubljani, so vesti, da pridejo novčanice po K 10, 2, in 1 dne 31. t m. iz prometa, popolnoma neutemeljene To se bo zgodilo šele takrat ko bo zadostna množina kovanega novca na razpolago. Takrat se bo pravočasno objavilo v časopisih. Tudi glede železnega avstri jskega drobiža po 2 in 20 vinarjev se ni še ničesar konečno odredilo. Ta drobiž je še veljaven in poštni uradi bi ga morali sprejemati. Med tem pa. ko je ostala vrednost železnega
1.10, Dunaj 1.75, žigosane
Vremensko poročilo.
Linbli.na 3f>6 m nad morjem
D r
1 1 >
. s
Vatrari
Nebo
ni.
po sedanjem kurzu 45.000 naših kron. Tak dogodek ima pri nas marsikateri boljši delavec Od tega dohodka bi moral plačati v Avstriji dohodnine 39.000 avstrijskih kron ali okroglo 9.000 naših kron. Od dohodka 1 milijon avstrijskih kron ali 220,000 naših, je treba plačati 419.000 avstrijskih kron ali 100.000 našh kron itd.
= Trgovinska pogodba z Nemčijo. V Beograd je prispela nemška delega- i cija. ki bo z našo vlado vodila poga- ]
jania glede sklepa trgovinske pogodbe sob«. dum ob r « »t»i» ob »1»
z*, d«.
3. dee. ?3 dec.
7. ari M. nri ti. ari
S
ih »JB »
& II
779 9
732*8 7B9
f 7 -1-6 -r*
normalna 3*s
Božična bajka.
»Kaj So z nami, kaj bo z nami Božič je — a kruha ni —
oj, kruha ni---
Dečka stiskata ee k mami — Za nas Božič poskrbi,
oj poskrili---
Drugi jelke so nosili, vdova nesla vejico, oj, vejico.
Jelke z zlatom so krasil, vdova vejo s prejico, oj, s piejico.
Vdova vejico vsadila je v preprosto skledicOj .oj, skledico.
Sveta noč je zgovorOa čudežno besedico,
— besedico.
Vejica je v jelko zrasla prav do stropa zlata vsa, oj, zlata vsa
In čreda se pod njo je pasla lepa in bogata vsa, bogata vsa.
Dečka ste okrog skakala: To na jelki je darov, ojej, darov!
«Hvala Tebi, Božič, hvala, da prišel si k nam domov, oj, da, domov...»
M. P.
Odrešenje mfr Hargof.
^Panzlon prvega reda za tu- in inozemce." Na sveti dan. V salonu sedi gospodična Margot Vaudonnier in počasi trga svoj žepni robček na koščke. Zunaj že gore svetiljke v čudno praznih ulicah, v to strašno praznoto praznikov, ki jo občutijo osamljena in tujci. Kakor močan zvon brni samota gluho po vsej hiši. Gospodični Margot se je zdelo, da skoraj čuti odmev tišine. Celo obe stari pšpičeni ženski v večnih .sivih svilnatih oblačilih, — sicer sta sedeli vsako opoldne pri obedu na posebnih prostorih in z užaljenimi obrazi, — celo ti dve sta danes nekje povabljeni Vsi so odšli, vsak na svoj kraj, samo ona že poseda tu od svetega večera naprej in le včasih jo površno pozdravi lastnica panzijona, ki uživa redke urice počitka pni sorodnikih in ki se ji prav nič ne ljubi, da bi se posvetila tuji gospodični.
Gospodična Margot se ozira skozi okno po temačni ulici, potem se vrne v sredo sobe in iztegne roke pred sebe, kakor da hoče raztrgati to tišino, ki se zavija okrog nje, kakor velikansko volneno ogrinjalo. Potem se malo pojokca. Pa je tudi res prehudo! Po mnogih borbah je postala samostojna, dobila je dobro mesto kores-pondeniinje pri veliki banki, sedaj pa sadi tu zapuščena kakor berač in ne ve, kako naj »ubije" ,.strašne" božične praznike. Znank nima v tujem metu še nobenih, v panzijonu stanujejo same starejše dame, ki preživljajo zadnja leta svojega življenja in ld jo pisano' gledajo radi njene ponižne elegance. Sem prihaja tudi nekaj doktorjev, resnobnih možakarjev z očali in z velikimi bradami. Ti ljudje pa se celo pri obeda menijo same strokovne zadeve in nimajo niti pogleda za srčkano mlado fran-cozinjo. Pač, enkrat je bil pri mizi tudi lep črnolas gospod, ki jo je včasih ošinil s posebnim pogledom. Izgleda, kakor španski konzul. Margot sicer še ni nikdar videla španskega konzula, toda predstavljala si ga je tako slično. No, pa sedaj ga že več tednov ni bilo pri mizi in gotovo se je že zdavnaj preselil kam drugam. —
Vstala je, si obrisala oči s čipkami, ki so še ostale od raztrganega robca ter odšla v svojo sobo. V kotu je stalo božično drevesce s svojimi steklje-nimi krogljicami in popirnatim zlatom. Trikrat, štirikrat je Margot obšla drevesce, dokler se niso v vetriču zgibale viseče svetle nitke. Potem je zopet obstala. Končno vendar ne more ves prvi in drugi božični praznik letati okrog božičnega drevesca! čisto je bolna same samote in za-puščenosti. Ce bi mogla vsaj nekoliko besed spregovoriti s komurkoli! Počasi je odšla v koridor. Toda vse sobe so bile temne in vsa vrata, za katerimi je sicer sijala luč, so bila danes zaklenjena. Tudi kuhinja je prazna. Služkinje imajo seveda prosto. Obupano je zopet letala po koridoru gor in dol. Menda so jo pustili samo v celi hiš. Ravno dan«, ko občuti samoto še enkrat težje, je to pravzaprav brezobzirnost Kaj ni nikdo mislil na to, da jej dajo vsaj večerjo, ali pa, da utegne nenadoma zbofcti in da bi rabila postrežbo? Šla je zopet v svojo sobo na drugem koncu stanovanja. Tu je našla na mizi krožnike in jedila. Pa če vsaj niso na to pozabili, se jej vendar ni ljubilo jesti, in zboleti bi tudi še vseeno mogla. Potem pa bi bila čisto sama... V fentaziii ie razpredala te misli Na-
ris! bi lahko tudi požar, ali pa bi lomilci... kdo ji naj potem po-reaga?
Gospodična Margot se je pričela bati in je zopet zbezala na koridor. Tam se je razgledovala. Kaj naj stori, če se res kaj pripeti? Tu je sicer telefon, v skrajni sili se zateče k njemu na pcmoč. Pa koga naj pokliče? Telefonsko gospodično, ali policijo, ali celo višjega poštnega ravnatelja? Vsejedno, tu je vsaj bila možnost, da koga pokliče in da s kom govori. Postavila se je pred apa- • rat in opazovala črno skrinjico in | zvite zelene vrvice. Zdelo se ji je, da je kakor potapljač na dnu morja se-demtisoč metrov globoko in da je samo s temi zelenimi vrvicami zvezana s površino in z drugimi ljudmi. Mnogokrat je čitala o takšnih potapljačih. Kadar so v sili, potegnejo za cev ali zakličejo v njo, — natančno tega Margot ne ve — in potem jih potegnejo na površino. Koga pa r.aj ona pokliče, nesrečna mala Margot Vaudonnier? V celem velikem mestu ne pozna nikogar, ki naj jo potegne iz globine.	!
Zopet se je vrnila v svojo sobo. Misli na potapljača se pa ni mogla ■ več rešiti. V mračni tišini se ji je zde- j
niti. Utekla je zopet na hodnik z mnogimi vratmi, tu je bila vsaj bli-, zu edinega svojega pripomočka, telefona. Saj mora vendar nekje biti kakšen človek, dober, priden in osamljen kakor ona, človek, ki bi ravno tako rad preživel praznike v družbi. Vprašanje je samo, kje ga najde? Pravzaprav je pa to čisto enostavno. Kdor je tako osamljen, sedi gotovo doma v stanovanju. Treba je torej samo nekam poklicati, in potožiti svoje trpljenje onemu, ki se javi.
Stala je dolgo pri aparatu in gledala v dvomu pred sebe, potem je naenkrat privzdignila slušalo. Centrala se oglasi — Margot se je morala odkašljati, zdelo se ji je, da se je njen lastni glas posušil dolgega molčanja:
»...prosim, dajte mi..." —- saj je vseeno — »številko 4630!" — »Kličem!" je odgovoril tuj glas iz omarice. Potem je nekolikokrat nekaj zaropotalo in hripav glas se oglasi: „Tu poslužnik stotnika Gamaševiča!" — Gospodična Margot se brzo odzove: »Napačen spoj!" in obesi slušalko. Ne, tako tjavendan to ne gre. Poslužnik stotnika Gamaševiča je gotovo dobra duža, vendar pa ni tisti osamljenec, ki ga gospodična Margot išče. Vzela je debelo telefonsko knjigo v roko in listala po njej. Sedaj se je šele zavedla, koliko imen je tu tiskanih, dolgih in kratkih, lepih in grših, in vsako ime pomeni človeka z željami in nadami. Tehtala je težki zvezek v svoji fini ozki roki, kakor da drži knjigo z usodo človeštva. Potem je odprla imenik na slepo. Zgoraj na robu so se šopirile debelo tiskane črne začetnice FO-FY. Pogledala je po stolpiču in pogled ji je obvisel na imenu: »Pavel de Fran-gois, kr. vladni tajnik, 85.077".
To ime zveni lepo, tako domače, francosko. Tudi ona je poznala nekega Frari^oisa, malega kraljevega sinčka vinskega trgovca v svoji domovini. Telefonov Fran$ois se ne kliče tako s krstnim imenom, pa je vsaj francosko, iu vladni tajnik? To so mlajši študirani gospodje. Tu lahko poskusi
Zopet je privzdignila elušalico: »Prosim številko 89.077."
Deli časa je bilo tiho, potem se je oglasilo kakor iz daljave: »Tu de ' fransois."
r »Ali gospod Franfois osebno?" je zaklicala.
»Da... Kdo kliče?" je odgovorilo v aparatu, hladno, stvarno in kratko. „Tu je Margot Vaudonnier... kako, prosim ... ne, samo trenutek ... da z Vami", je rekla naglo, »samo poslušajte trenutek ... Tu sem v panzijonu čisto sama in se bojim in dolgočasim tako zelo ... rada bi ven, kamorkoli, in iščem koga, ki bi me hotel spremljati .. . vseeno kam ... v gledališče, v koncer ... samo sama ne bi rada ostala. AM ste tudi Vi sami? . . . Da, Margot Vaudonnier ... da, pravico, iz Francije, iz Bordeauxa . . . naslov ... na Zri-njevcu 16 . . . res, pridne? To je lepo ... hva1?*cgu.. in celo francosko znate.. da . ob sedmih... 16, prvo nadstropje.. "
Obesila je slušalk 6i pogladila nekaj las z obraza, ki ]z postal čisto rdeč in vroč. Poten je počasi odšla v svojo sobo. Ura je kazala pol šeste Pr:" n se je preoblačiti in brskati p. kovčkih in omarah: Kje je neki srebrni pas? Ali bo gospod tudi tako prijeten, kakor je govoril? Ali res pride?
Preoblečena je stala elegantna in vitka pred ogledalom, si položila krzno okrog vratu bi vzela svoj muf ter zopet pogledala na uro. žele š»st! Z vzdihljajem se je vsedla v naslanjač. Še celo uro treba počakati na odrešenje? —
Na hodniku rezko zazvoni zvonček. —
Odšla je in pogledala skozi okence v vratih. Zunaj čaka gospod v kožuhu. mlad in eleganten, vendar ni mogla spoznati njegovega obraza. Hitro je odprla vrata in gospod s cilindrom v roki sa ji prikloni. Margot mu pogleda obraz m vzklikne začudena. Saj je to oni lepi mladi čmolasi gospod, ki ga že nekaj tednov ni bilo v panzijonu, oni »španski konzul".
»Oj, Vi?" je vprašala naivno?
Nasmehnil se je: ,,D«, gospodična. Ali Vsr. smem sedaj odrešiti iz Vaša osamljmosfi? Doh stoji avtomobil. gledališke vstopnice imam tu-'' v žepu. IzvoHte..."
Nasmehljala se je in ob njegovi roki je odšla po stopnicah. Hodniko-va vrata je pa še prej prešerno zaloputnila, da je tresk glasno odmeval po prazni hiši.
»Toda zgodaj ste prišli", je vprašala.
»Premislil sem si škoda za izgubljeni čas," je odgovoril. Stala sta zunaj v svežem zimskem zraku.
„Kako'čuden slučaj, da sem ravno Vas poklicala Kaj ste Vi Pavel de Franfois?"
»Španski konzul" ni takoj odgovoril. Odprl je vrata v avtomobil, za-klical šoferju naslov gledališča in hitro vstopil za njo. Voz je zdrdral, on pa se je ozrl v njo in odgovoril: »Priznati Vam moram, da nisem Pavel de Fran?ois, ampak Karel Štedry, čisto navadno Karel Stedry."
Brez razumevanja ga je pogledala in vprašala: »ln Vi niste vladni tajnik?" — „Ne," se je nasmejal, »inženjer sem, veste, takšen, ki gradi železniške mostove." »Odkod pa potem veste zame, saj ne stanujete več pri nas?" »O pac, gospodična, še vedno stanujem v panzijonu in moja soba leži ravno nasproti — telefonu! Danes popoldne sem se vrnil z daljšega potovanja in sedel sem v svoji sobi ter razmišljal, kako naj ubijem praznike, ko ste Vi ravno tako srčkano in zaupljivo telefonirali v svet Slišal sem Vaš razgovor in zasmilil sem se naju obeh. Ali ni bilo spretno?" —
»Da," je priznala, »toda pravi gospod de Francois pride ob sedmih." Ta trenutek se je avto ustavil, gospod je skočil z voza, ponuda gospodični Margot roko ter odgovoril: »Ravno zato sem pa prišel celo uro poprej po Vas. Ali ni prav tako?"
Smehliaje je prikimala in brhko skočila z voza ...
V. SV A jO AS:
Naše Sekolsfvo.
Temni, žalostni so bili časi, ko je av-striiska vlada vihtela svoj germfflski bič nad zasužnjenimi slovanskimi narodi. Bratte od Vltave in Labe, Save in Soče, od Karpatov do Visle so škripaje prenašali težki jarem tujega gosped-stva; vendar pa si niso mogli pomagati. Njihova razkosanost jim ni mogla dati onih silnih, krepkih misli, da bi
zaSeTf resno ffl vsfrajno "deiafi za toliko zaželjeno zlato svobodo.
Vstal je končno tudi med Slovani mož, ki se ni zadovoljil z raznimi praznimi gesli temveč si ie zamislil resen in izvedljiv načrt, kako povzdigniti vsled robstva tolikih stoletij skoraj uničeno samozavest slovanskih narodov. To ie bil dr. Tyrš. ustanovitelj in stvoritelj Sokolsh«a. On je vedel, da je treba Slcvanstvu povsem drugačne vzgoje nego mu jo je nudil germansko misleči Dunaj. Tyrš se je zavedal, da bo le špartaosko-narodna vzgoja sčasoma priborila neodločni slovanski množici čete značajnih in odločnih mož, ki bodo osvobojen je svojih narodov zagotovo izvedli.
Kaj je učil Tyrš? Kaj je položil kot temelj svoji sokolski misli? Katera je bila ona sila sokolske misli, da je sedaj slovanski rod prnst, na svoji zemlji svoj gospod?
Sokolstvo je ona organizacija slovanskih naroda, ki temelji na ljubezni do domovin?, ki si jc nadela nalogo vzgajati svoj narod v zmislu načel enakosti. bratstva in deraokratizma telesno in pr*vstveno, da bo vreden svote pvo bode. Vzor Tyršu-Sokolu je bila »tem Grška, dežela onih tihih junakov :n i" nakinj, ki jih še danes občuduj? vr° kulturni svet. Ljubezen do tumor/mr do grške dežele, so bila or?» svt^tr-" tla, ki so rodila junaške br<-i'i .elje Ter mopil, ki so vzgojila junake špartei ste žene. Vsled tega je služila Tyr!'.-grška narodna vzgoja za t — tud; cn je hotel imeti v slov.- h narodih zdrv^e same značaje, ?rče domovino; ?*-enisče po čim viSje" p^pleme-n;t«ciu Slovanstva in človeštva.
Kako vrši naše Sokolstv« svojo go? Popolnoma v zmislu Tyršovih načel enakosti, bratstva in demokratizma vzgaja telesno in nravs^vero naš narod. Od zorne mladosti do 6ive starosti vzgaja značaje, jim daje resno voljo do dela ter jih duševno vodi, da izvršujejo svoje človeške poklice v zmislu sokolskih naukov.
Vzgajamo telesno krepak rod! Al' niste še opazili, kako vstrajno obiskuje naše telovadnice naša deca, da si utrdi telo za življenski boj v zreli dobi? Mož> in žene se udeležujejo sokolske vzgoj*, da si ohranijo telesno gibčnost in odporno silo. Najboljši izmed njih, naši vaditelji in vaditeljice pa posvetujejo svoj prosti čas vzgoji naraščaja da bodo naši otroci, kot poznejši zreli možje in žene imeli odločen korak in trdno voljo na poti življenja do vzvišenih ciljev človeštva.
Kako pa vzgajamo po nravni strani ? Sokolska misel, misel enakosti, svobode, bratstva, pove dovolj jasno, kam smeri naša vzgoja. Nočemo neenakih, nebrat-skih, suženjskih duš, ampak cele ljudi, stremeče po vsem, kar je lepo. dobro in pa pošteno. Ni nam za politične stranke, za njihove vsakdanjosti, temveč za čimbolj popolno vzgojo vseh plasti, vseh stanov in vseh starosti celega naroda v zmislu enakosti, bratstva.
To-je naš sokolski čredo! Zavedati se moramo, da naša stvar ni za stranke, temveč za celi narod in držimo se Tjrrševega izreka, ki pravi: Mali narodi so toliko boli poklicani, da so popolni, trdni in odločni, ker je taka vzgoja njihovo najboljše in najuspešnejše orožje proti njihovim sovražnikom proti zarotnikom njihove svobode! Zatorej delujmo vsi v zmislu Tyrševih naukov, da bo končno cel na.od ena sama, velika sokolska družina z,:ntih in odločnih Jugoslovanov.
»Mikavna
zadruga"
Vojna furija. ki je besnela pet let po zdivjani in zbegani Evropi, je postavila vsak narod pred dvoje važnih vprašanj: Kako rešiti materijelno vprašanje in popraviti to, kar je vojna razdejala, da ne poginejo množice od gladu — in kako rešiti narodno kulturo, t j. vzgojiti zopet zdrav delaven narod ki je trpel vsled vojnih razmer. Prvo vprašanje je predvsem stvar države in gospodarske organizacije, — drugo pa je naloga narodov in ljudske prosvete. Iz svetovnega razdejanja se bodo najprej dvignili oni narodi, ki se bodo krepko zbirali okrog svoje narodne kulture in z njo zmagali (mo zlo, ki ga je ustvarila vojna 8 svojim uničevanjem. Narodno kulturo pa tvori predvsem narodna knjiga in zato se je že med vojno osnovala * Ljubljani ^Tiskovna zadruga", ki si je postavila lep program: pospeševati slovensko leposlovie in pomnožiti čim najbolj našo književno produkcijo. Prvo delo ..Tiskovne zadruge" je bilo, da je prevzela ^Ljubljanski Zvon", ki ie bil na tem. da preneha izhajati. To bi bila za nas neizmerna škoda, kajti ..Ljubljanski Zvon" ima svoje tradicije ob njem pa se je razvijala naša književnost od leta 1R80., on nas je predstavljal pred svetom kot naša reprezentančna revija. Prišli pa so fes), ko je imel „Zvon" premalo naročnikov. V tej stiski ga je prevzela »Tiskovna zadruga", dvignila ie število
naročnikov in skušala povzdigniti B
revijo v vsakem oziru. Brez „Ljubljanskega Zvona" bi ne imeli leposlovnega mesečnika, ki naj ostane zvesto na braniku našega napredka.
..Tiskovna zadruga" si je ustvarila program za književno delo in do danes imamo že nekaj lepih knjig iz njene založbe. Naj omenimo nekai glavnih del. Pesniška zbirka nam je prinesla Stritarjevo aniologi-io". s temeljitim obširnim uvodom dr. Prijatelja, izšle so J>esmi" Simona Jenka, in dve novi zbirki: Debeljako-va: JSolnce in sence" in Golarjev JRožni grm". Nova zbiika Golarjevih pesmi izide za Veliko noč V tisku je obširen „Cankarjev zbornik", ki bo prinesel novih podatkov o delu in življenju našega velikega umetnika. „Tisfc zadruga" je začela izdajati veliko delo pod naslovom Slovenski pisateljiV tej zbirki bodo izšli slovenski klasiki. Doslej imamo dva vzorno urejena zvezka Jos. Jurčiča (vseh zvezkov bo 16) pod redakcijo dr. Iv. Prijatelja. Zbrani spisi Simona Jenka izidejo za Novo leto. V tej zbirki izidejo spisi dr. Tavčarja, Podlimbar-skega. Stareta. Dolenca i. dr. .Prevodna knjižnica" ima namen, podati pr* vovrstna svetovna dela. Kot prvo delo o izšli „Besi" od Dostojevskega v crevodu VI Levstika. Goncourtova .,Dekle Eliza" in Cervantove „Tri no-t'e" so bile prehod k „Pinsruinskemu otoka". Anatola Francea, ki je pred kratkim izšel in pomeni eno časovno najvažrejših prevodnih del v naši literaturi. Za njtm izide v kratkem slavw no delo Earbussea ..Ogenj", kjer je popisana vojna na francoski fronti v vsej njeni grozoti in resničnosti. ./Tiskovna" zadruga je založena s prevodi velikih del. ki bodo sledili drug za drugim, v kolikor bo javnost izpolnila svojo dolžnost, kajti tisk je dandanes drag. Drugo važno podjetje „Tiskovne zadruge" je izdaia Shakes-ocarievih del v prevodu O. Zupančiča. Imeti v prevodu glavna dela Sha-kesnearjeva je pen03 vsakega naroda: pri nas jih je doslej nekai izdala Slovenska Matica" (Kralj Lear, Beneški trgovec), nekaj pa privatna založništva (Hamlet. Julij Cezar, Romeo in Julija). manikajo pa še druga dela. Oton Zupančič se je lotil dela, ki ga bo ..Tiskovna zadruga" omogočila, da izide. Izšel je ,.Sen kresne noči", v tisku je „Macbeth". Druge drame bodo kmalu sledile Zbirka ,Prosvett in zabavi" ima namen, podati leposlovne stvari lažje vsebine. Doslej je izšel 1. zvezek: Igo Kaš: Dalmatinske povesti. Sledila bo Staretova: Lisjakov« hči. potem druge slov. povesti, ki «0 že pošle Za našo šolsko mladino je ustanovila ..Tiskovna zadruga" ,.Mladinsko kniižnico". Izšel je: ^Tolovaj Matai", „Bob in Tedi" in sedaj za Bo-žič „Kalamandarija" Pripravljajo ae nove lepe stvari za mladino. Važna zbirka je poljudno znanstvena knjižnica pod naslovom: .Pota in cilji!'. Tu je izšla Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev", delo prof. Melika, ki je nujno potrebna vsakemu, kdor hoče poznati našo zgodovino. Zbirka se nadaljuje in bo podajala vse, kar nujno potrebujemo v naših kulturnih vprašanjih. ,Zbirka političnih, gospodar* skih in socialnih spisov" prinaša važne časovne brošure. Tu je izšlo dr. Zalokarievo delo* o ljudskem zdravju. — Sagadinov: Naš sadašnji ustavni položai, Pitamičeva razprava: Pravo in revolucija. — Dokumenti o jadranskem vprašanju — v tisku je dr. Ogrizova: Borba za jugoslov. država Pripravljena so za tisk nadaljna dela. Iz tega vidimo delo in načrte »Tiskovne zadruge". Podjetje se razvija z našimi sedanjimi razn^ami. čim več bo javnost pokupila knjig, tem bolj hitro bo „Tiskovna zadruga" vršila svoja dela. Treba je vedeti, da danes tisk ene kniige stane do 100.000 kron in da more podjetje izdajati nova dela le, ako ima dovolj odjemalcev. S tem je v zvezi tudi vprašanje naših oisatcljev. ki žive od svojega dela To je posebno poglavje. Naša založništva morejo storiti svojo dolžnost do pisar teljev le ako javnost podjetje podpira. Zat bi moral vsak slovenski človek vsak mesec vsai nekaj žrtvovati za nišo »l^vtasb knjigo.
Pet v večnost.
Kaj je vsemir, kaj je večnost — to je zagonetka našemu omejenemu, na prostor vezanemu duhu.
Na zemlji smo, na krogli, ki plavi in kroži kakor igračica vsemira. A mi smo napram njej tako majhni, da se nam vse dozdeva trdno in neizpremen-ljivo. Noč razprostira svoia krila, zvezde razsvetljujejo globočine vsemira, a mesec razliva svojo bledo svetlobo. Pojdimo in poletimo s hitrostjo svetlobe 300.000 kilometrov v sekundi! V dveh minutah smo dospeli do M:seca, kjer se odpirajo pred nami žrela ugaslih vulkanov, kjer se dvigajo puste gore in razprostirajo široke doline.
A ne ustavljajmo se! Solna se ravno pojavlja na obzorju in nam omogoča, da se s poslednjim pogledom ozremo na Zemljo, malo kroglico, kakor je majhen prašek v ozračju; vedno manjša P06taja in kmalu izgine našemu vidu. Približali smo se Veneri, novi zemlji m podobni našej, obljudeni z živimi bitji, ki se gibljejo nenavadno hitro. 2e se približujemo Solncu tako naglo, da že razločimo njegove ogromne In Strašne razpokline, a mi y re ustavljamo, marveč nadaljujemo svoj polet. Ze opažamo Marta z njegovimi morii in s tisoči zalivov, s tisoči rek, z njegovimi narodi, čudnimi kraji, z marljvi-mi in zaposlenimi prebivalci! A čas nas goni dalje brez prestanka. Približujemo se velikanu Jupitru. Večji je kakor tisoč naših zemlja. Kakšna je hitrost njegovih dni, kakšno grmenje ia bobnenje na njegovi površini! Kakšne nevihte v njegovem ozračju, kakšne čudne živali v njegovih v''ah! Ljudstvo se tam še ni pojavilo, ali letimo, bežimo dalje 1
Oni svet tamkaj, "'ter kako' Jj->; ter, ovenčan z lastnimi	krogi,
je fantastična krogla SrHr-^a okolo katere se vrti osem	Tudi tu-
kaj so že prebivalci. / navijajmo ia? nebeški polet! Uran in Nept"n s*a naslednja vidljiva svetova, ž jvčna s<.
tundr. Da, tisoč let. Brez poStka ftt miru letimo, najdemo nova solnca vseh veličin, srečavamo zvezde, katerih svetloba sije, srečavamo neštevilne rodbine raznih planetov, oddaljenih zemclj, obljudenih z nepoznanimi prebivalci vs-.-n vrst. Priliajamo v nepričakovane nebeške kraje, gledamo narode na zvezdah, pozdravimo njihova dela, ali ne ustav-Ijajmo se! In novih tisoč let letimo neprestano naprej. Občudujemo jih in ljudenih z nepoznanimi prebivalci vseh skozi vsemirske meglice, mlečne ceste, ki se trgajo v koščke in ne čudimo se, ako s solne in oddaljenih zvezd padajo pred nas žare« solze, padajoče v večno globočino, ako gledamo uničevanje svetov in nastajanje novih. . Ali ne ustavljajmo se!
In še tisoč let, še desrttiso^, še stotisoč let letimo neprestano s hitrostjo 300/^0 kilometrov v sekrpdi. A če bi letel' trsko še milijon let, milijon sto letij, rihrHi bi se sredi v~«*nira. In gW, 'n jv npizme-na črn» 'ema, katero raT**tly'jejo nove zvez** Iz nebeških glrVf;n Letimo k njim, rvr?biti do spcx3 do kraja. Še milijon let nova odkntja. novi vsemiri, novi svetovi, novi ^rodi... Ali ni nikjer kraja, nikjer zamrlega obzorja, nikjer neba, ki bi nas vstavilo? Povsod prostor, povsod praznina. Kje smo torej? Kakšno pot smo preleteli?.. Prišli smo.. Kam?..
več. Letimo dalje Bled/z dolgimi lasmi se pojavlja pred nami komet; zašel je v noči od svojega solnčnega sistema, ali naše Solnce še vedno razločimo kot sijajno zvezdo, ki blišči sredi
vedno smo v praznini, na istem mesiu. Sredina je povsod, obzorja nikjer!
Da, odpira se pred nami orezkraj-nosi, katera nima ne začetka, ne kon« a Ne videli bi od božjega usivarjenja ničesar. In če bi živeli večno in če bi
nebeških stanovalcev. Z neprestano hi-	■™Jf r*
trostjo 300.000 kilometov v sekundi naravnost v katerikoli smeri, nc
smo potrebovali štiri ure, da smo prispeli do daljnjega Neptuna A odslej letimo v kometarnem solnčnem sistemu nekoliko dni, nekoliko tednov, mesecev in neprestano hitimo skozi puščave, s katerimi je obdana rodbina solne. Sie-čavamo se le s kometi, ki se zaletavajo od ene solnčne rodbine k drugi, srečavamo se z zašlimi zvezdami, z me-teori in s koščki razletelih se svetov, iztrganih iz knjige življenja. Letimo še tri leta in šest mesecev, dokler ne do-spemo do najbližjega solnca; ali ne ustavljajmo se, nadaljujmo svojo pot deset, dvajset sto in tisoč let z neprestano hitrostjo 300.000 kilometov v se-
prišli bi nikamor. A če bi tudi padnli „celo večnost", ne padli bi nikdar n<i dno. ne dosegli bi nikake meje na obzorju, vedno odprtem. Ne neba, ne pekla, ne Izhoda, ne zahoda, ne gore, n« doline, ne desno, ne levo, v katerikoli smeri, povsod vidimo vsemir, ki je brezkončen v vseh smereh.
A v tej brezkrajni množini solne in svetov, ki sestavljajo naš vsemir, je naše borno življenje z vso svojo pebož-nostio. politiko in vojnami, naše celo življenje skupaj z našo Zemljo je samo sn- <'-°"utka.
Camille Flammavn.
VITOMIR F.JELENC.
Grob ob Savi.
Spominu komite Viktorja DeisJngerja.
, Ledenomrzla burja je drvela od Sretnskih in banatskih ravnin, tulila in zavijala je okoli porušenih hiš, da se nam je videlo, kot da ječe razvaline, spodaj na Donavi so pokale in se lomile ledene ploče, da je grmelo kot v najhujšem boju, leno se je valila Sava
Čepeli smo v nizkih rovih, ki so razrili nekdaj lepi beograjski Kali-megdan in gledali v temno noč, ki je ležala nad vso pokrajino. Iz teme dvigali so se kakor pošasti raztre-Ijeni ostanki železniškega mostu preko Save, v daljavi so se pa videle temne konture Bežanije. Tja so bile uprte naše oči, vsak hip smo pričakovali, da se zasveti tam ona višnjev-fcasta luč, da se zasliši oddaljen grom, žvižganje v ozračju in tresk eksplozije — od tam so bruhala nemška in avstrijska topovska žrela o-genj na mučaniški Beograd, ki se je tresel v svojih temeljih, gledali smo na ono stran Save, kjer so se vili avstrijski rovi in čakali smo, da zdaj-inzdaj začne šklepetanje pušk in strojnic____
Toda nocoj je bilo vse mirno, le burja je besnela in divjala, in doli na Donavi se je lomil led —
Tudi mi, ki smo čepeli v svojih nizkih rovih naslonjeni na grudobran, puško prislonjeno na ramo, smo bili tihi in molče gledali v debelo temo, kak<w da bi jo hoteli prodreti s svojimi očmi, da bi videli tja na ono stran preko sremskih ravnin naša polja, naše gore, odkoder nam je nosila svoje šumeče pozdrave Sava, ki je valila pod nami svoje motne vode. Gledali smo skozi temo, kakor tja v obljubljeno deželo, ki ne moremo do nje, deli nas Sava, ki je simbol "naših želja, pod nami šume one vode, ki poljubujejo zemljo trdi bratov...
A pohod tja preko Save nam zapirajo prsa — morda prsa naših bratov....
Gledali smo preko Save, gledali v
črno noč in čakali---- a v svojih
dušah smo sanjah o onem dnevu, ko nam ne bo Sava več meja, ko se nam ne bodo stavljale v bran prsa njih, Id nas hočejo odvojiti od na«h eora.«..
Bilo je že pozno v noč, ko smo se malo oddahnili, ker smo bili navajeni napadov le v prvih nočnih in
zgodnjih jutranjih urah____ šele
sedaj smo čutili mraz, stopicali smo po rovu, potem pa polegli in si naskrivaj prižgali cigareto. Kmalu pa je zopet vsak stopil na svoje mesto k svoji puški. Prišel je naš vojvoda in vprašal: „šia radi Svaba?" Mi smo odgovorili, da je tih in miren, ker ima svoj božič. Vojvoda se je nasmehnil in rekel: „Dao Bog, bio mu poslednji!" Odšel je, mi smo pa zopet stopicali po rovu; bilo nas je malo, nobene izmene ni bilo, po vso noč smo vršili službo, ali nikdo 9e ni pritoževal, vedeli smo, da smo komite voivode Vuka m bili ponosni na to.
Nismo imeli niti č?sa, da mislimo na bežič, dasi nam je govoril mir, ki je vladal naokoli, o prazniku lepih mladih dni. ...
Prišel je k meni Bosanec in mi ponudil čuturico s žganjem, potegnil sem globoko, on pa mi je stisnil roko in rekel:
„šteta što nema našeg Pitra".
In takrat sem pogledal onostran Save, z očmi sem iskal v temi cmo o-balo med Savo in zemunskim kolodvorom, kjer smo ga pustili.... na prvem pasu osvobojene zemlje je padel. Zakopali smo ga v svobodni zemlji — a morali smo zapustiti njegov grob zopet v sovražni in zasužnjeni zemlji.
Ej, komita Pitr!
Bil si z nami med prvimi, ki smo sledili klicu, ki nas je zval v vrste borcev.... s pesmijo in smehom si objel puško, opasal si redemke, nabil na glavo komitsko šajkačo, z nami si tekel doli na savsko obalo, ko smo branili Beograd.... Srečen in zadovoljen si bil, ko si slišal pok svoje puške, zavriskal si, ko si stopil iz čolna in postavil svojo nogo na prvo ped osvobojene zemlje. Krstaril si med lovi, povsod prijaldjsko sprejet. -
In spominjam se one noči, ko sem čut usodepoln pok. ko sem čul tvoj zadnji vsklik, kako si zamahnil z rokami, omahnil in padel... Dvignil
se nisi nikdar več____z lopaticami
smo ti izkopali grob, nasuti gomilo z
oSrvavljeno prstjo..«. gnueC so topovi, prasketale puške, treskale granate, mi smo pa pokopali Viktorja Ddsingerja — komito Pitra
A nocoj stražimo nad tvojim zapuščenim in osamljenim grobom na
stoku Save in Donave----čakamo,
da zopet osvobodimo tvoj grob____
Sava pljuska in poljublja zemljo, ki te krije v sebi, ona Sava Id si jo tolikrat gledal veselo žiiborečo tam gori pod Triglavom.
Ej, komita Pitr!
2e šest ld je minulo od onega žalostnega dne, ko eva se videla zadnjikrat, ko si stopil na rov in zaklical njim, H te delili od tvojih gora:
,,Pazit", slovenski komite smo tu!"
In takrat je zažvižgalo v ozračju, popolnima dobro smo slišali oster
žvižg, stresli smo se---- zabolelo
nas je, kakor da se je ostra svinčen-ka zarila nam vsem v srce, a ti si padel....
Deževen zimski dan je bil* ko si pred večer odhajal s svojo kolono iz Beograda, temna zimska noč je bila. ko si daroval tvoje življenje za svo bodo....
Morali smo zapustiti savsko obalo in na nji tvoj grob.... sestali smo se zopd v svojem komitskem brlegu. Tebe ni bilo več med nami. Nikdo te ni omenil, a vsi smo mislili na tebe. želeli si tvojega smeha, tvoje pesmi, tvoje dobre volje.
Tožna in žalostna Je bila nala ko mitska pesem, tvojega glasu ni bilo....!
In zopd smo prišli----po dolgih
štirih letih smo prišli in zopet sto pili na svobodna tla onostran Save____ Iskali smo tvoj grob. komita Pitr, a našli ga nismo----ro
I vi, ki smo jih izkopali so bili zasuti ____ gomila, ki smo jo nasuli
nad tvojim telesom, je bila izravnana s zemljo. Niti sledu ni bilo nikjer ____
Le Sava je Šumela, le njen! valovi so poljubovali zemljo, ki skriva tvoj grob...
Ej komita Pitr! Ali d razumel ta tajen šepet valov tvoje Save, ali si čul pozdrav tvojih gora, ki so blestele v jesenskem solncu, ali si razumel sprv valov o svobodi...
Ni pozabljen tvoj grob komita Pitr, vsak den ti prinaša Sava naše po zdrave... v svobodni zemlji je tvoj grob... in kakor smo nekdaj mi komite gledali na tvoj grob iz kalemeg-danskih rovov in ga čuvali..tako gleda danes na tvoj grob svoboden sivi Beograd. In božične zvezde lesketajo in prijazno žubori Sava in prinaša Tebi, komita Pitr, božični pozdrav gorenjske Tvoje svobodne zemlje...
Smerifcanci za jopslo-pensko Matico.
Znatna opora prepofrebnega dela Jugoslovenske Matice so naši vrli Amerikand. V daljni tujini, odtrgani od domovine, Iti jim ni dala niti najnujnejšega, so ji ostali vendar zvesti in jo podpirajo z vdiko vnemo. Nabirajo člane, nabirajo prispevke in vrše svojo propagandno dolžnost v svojih listin. V Severni Ameriki se v tem pogledu posebno odlikuje Slovenska Narodna Zveza v Clevelandu in njen tajnik gospod Franc Hudovernik. Pa tudi druge naše organizacije, kakor Jugoslovenska Katoliška Jednota in razne podporne jednote so marljive in agilne, da raste število članov Jugoslovenske Matice v Ameriki stalno. Ni sicer še ddo za naše Primorje v Severni Ameriki izvedeno popolnoma ali precejšnje število marljivih agitatorjev nam jamči, da bo narodno obrambno delo v Severni Ameriki skoraj izvedeno enako, kakor je to že doseženo v Južni Ameriki.
Vdika Južna Amerika je prepre-žena s cd© vrsto vztrajno ddujočih naših društev. Argentini ja, Chfle, Bolivija, Urugvaj, Peu in Paragvaj, vsaka od teb držav ima po več ogrankov (odsekov) Jugoslovenske Narodne Obrane, ki ima svoj sedež v Valparaisu. Osobito se odlikuje ChOe, kjer-so naši izsdjend bogati in ugledni trgovd in podjetniki, ter Argentinija, ki ima posebno v svojem glavnem mesta Buenos Airesu zelo agilna društva.
Južno Ameriko odlikufe ie posebno vzorna enodušnost, ki ne pozna nobenih medsebojnih spevov, i
Koroški božič.
Koroške gore pojo naroda: In danes prišdje Božič, tvoj dan, In tisoč let si z nJim se boril;
Ti ljubljenec naš, Ti naš sin, čuj pesem božično visokih planin, ki danes doni prek poljan.
Me smo Ti prvo zibelko dale, ko si prišd iz neznanih daljav,
me gledale smo obupni Tvoj boj. ko pil si iz Drave čarobni napoj in branil do zadnjih se siL
In danes prišel je božični Tvoj dai^ iz deteta Ti — poslal si junak,
okrog in okrog smo jo z gozdi >">- ■« zrinili so te s tvojih poijan,
dale,
nasule smo cvetja sredi dobrav.
BO si kot dete mlad in boječ, tiho si legel v naše naročje, glavo položil si nam na pobočje in gledal si naše krasote strmeč.
In rastd si, rastel. 50 si krepak, iz naših prs pil s« svoje moč: — nekoč prišd je preko mej volkodlak, iz src tisočerih v božični Tvoj dan, in se priplazil je v tvoje vasi... pezdr-v Ti božični donL
in pase se vnjih volkodlak...
A ne boj se, ne boj, saj me smo s teboj,
glej svoje božično drevo — nad nami se svdi zvezdic nebroi «n ■< - Jični zvonovi pojo.
Pojo juga, s slovenskih poljan tn rZ'~on Ocsposvetski* zvoni,
ji
S
a s
•a
.v
pa tudi nobenega separatizma. Nikakor se ne motimo, če vidimo ravno v tem največji vzrok uspešnega dela Južnih Amerikancev.
Da je vse narodno delo tako •tspešno, je vdika zasluga res idealnih rodoljubov, ki se niso bali nobene gmotne niti drugačne žrtve, samo, da koristijo visoki stvari. Imena, kakor Baburica, Mfhanovič, Huber, Jekovec in drugi bodo še poznim rodovom v spominu kot imena vzglednih in požrtvovalnih -odoljubov.
Svoj visoki patriotizem je pokazala Južna Amerika tudi ob priliki boja za ugodno rešitev Jadranskega vprašanja. Veliko propagando, ki so jo razvili naši južnoameriški listi, osobito «Jadran* v Buenos Airesu, bi mogla služiti marsikaterim našim listom kot vzor.
Pa tudi vse drugo delo nam energično in prepričevalno kliče: postoma jmo Amerikance, bodimo taki kot mi, da bo naša stvar zmagovita, da bo cdiešenje naših bratov čim prq doseženo!
Prosvefa.
—	Narcis. Tik pred prazniki se je pojavila na književnem trgu pesniška zbirka Igo Grudna Igo Gruden je med našimi najboljšim-' modernimi liriki. Njegova zbirka nudi prijetne trenutke prijateljem čiste poezije. Udana tiha ljubezen in boj za višje svetove odmeva iz teh lepih gladkih verzov, ki zasanjajo čitatelja, kakor sanja Narcis nad tihimimi vodami kjer vidi samega sebe. Lepo naslovno sliko je narisal L Vav-potič.
—	Primorske pesmi. Igo Gruden je dal svojim rojakom beguncem za Božič dirko pesmi, ki nas bodo spominjale na našo južno stran. „Kaj bi nam pel o ljubavi. poet?" pravi pesnik, ko žalujejo srca na jugu, pa Krasu, po Brdih, ob morju. Pesmi so polne tož-nih mislih po lepih solnčnih neodreše-nih krajih, pa tudi polne upanja na bodočnost Naj bi jo v teh dneh imeli v rokah vsi ki mislijo na neodrešeno domovino.
Mark Twain: Mali klatež Tom Sawyer. Izdala „Omlad!na". Cena 26 kron. — Mark Twain je znan vsaj po imenu vsakomur; v knjižni obliki je Tom Sawyer prvo niegovo delo v slovenščini Klasični amerikanski humorist je nedosegljiv in neprekosljiv v svojem pripovedovanju in ni ga čistejšega užitka kot branje njegovih del. Zato bo Tom Sawyer naši mladini in starini knjiga nudeča vse dobrote, ki jih bra-vec zahteva od zabavne povesti,- Zanimiva fabula umno interes vzbujajoče pripovedovanje, silna karakterizadja in zdrav humor, ki osvoji vsako nepokvar
—	Umetniški klub „Grohar" v Mariboru se obrača do občinstva s prošnjo, da bi prispevalo k ustanovitvi strokovne knjižnice s ton. da bi posamezniki darovali društvu knjige umetniške vsebine. Klub take knjige tudi odkupuje pošljeio naj se na naslov: G. prof. V Co*i'r predsednik umetniškega kluba ..Grohar" v Mariboru, Maistrova ulita 17/11.
—	Razstava v Osjeka. „Društvo za promicanje umetnosti" v Osjeku je priredilo svojo umetniško razstavo. Na razstavi je izložil 20 novih del tudi Slovenec Rudolf Marčič, pešadijski major v osješkem divizijskem štabu, hrvatska Obrana" piše o delih slovenskega slikarja Marčiča sledeče: „Rudolf Marčič izložilo je 20 radnja, od kojih jednadrugu natkriljuje. Marčič je maj-stor kao na kistu toli na odabiranju sižea. Njegove so buje pjesničke kompozicije u odrazu sunca, te mu je svaki potez savršen i maniriran. Štimungi su mu mehki Jaki i umiljati, te su puni sanjarske duše. Radovi Marčičevi su čisti odraz piesničke duše punc fantazije, koji vidi v prirodi stvaratelja velikoga svemoštva, te }e on tako re-kavši u krajobrazima najjači od svih izložitelja "
—	Jugoslovenski Filolof. Beograd-ski slavist prof dr. A. Belič začne t novim letom izdajati slavistični organ pod navedenim naslovom. Prof. Belič je pokrenil list že 1914, a je vojna na-naljnje izdajanje onemogočila. Jagičev „Archiv" ki bi kot nemški list sploh bil sedal malo primeren, menda ne bo več izhajal Tem potrebnejši je ,Jugo-slov. Filolog". Ime Beličevo nam jamči, da bo stvar dobra
Šport in tupisiik
st Iz Bohinja nam poročajo: Umetne nadelani okopi (nasipi) ob ovinkih sankališča segajo na 2,50 do 3 m. Sneg osrenjen — je sesedel na 95 cm, toplina zjutraj —1 st. C — barometer 731 — se dviga. Saninec dober — smuka manj ugodna
st Zimski spori na Bleda. V nedeljo dne 19. t m.je otvoril Športni odsek na Bledu novozgrajeno športno san-kališče skozi „Zako". Dolgo je 700 do 1000 m, -lepo izpeljano v ovinkih ob romantičnem skalovju Osojnice. San-kališče bo uporabljivo vsak dan, sanke na so na razpolago le v skromnem številu. — Za oskrbo je na Bledu dobro preskrbljeno (nad 100 postelj v kurlji-vih sobah) ter bodo cene zmernejše kot v bivši letni sezoni' Izstopite na kolodvoru Bled, odkoder je le 10 min. do sankališča. Drugo manjše zabavno san-kališče (250 m) za deco in začetnike se nahaja „Pod gradom" na PristavL st. Bled: Novozgrajeno sankališče iz Osojnice skozi Zako je že porabi j ivo. Poroča se nam tudi. da bo jezero — če nastopi mraz — v nrkai dneh zamrznilo, ker ima jezero že dobro skor-
. ,	.jo. — Oskrba v Bohinju in na Bledu:
jeno srce, so tako ravnovesno zvezani !Za športni turiste i. dr. goste je gle-med seboj da bo knjiga kot prvovrst-, d prehrane dobro preskrbljeno po ho-no etivo našla pot v vse nase knjižnice. teIii; -m KOsti]nah; ker
pa je pričako-
—	Glasbena Matica Od danes vati za praznike in krog novega leta dalje se dobivajo, oziroma lahko na- več gostov, naj se blagovolijo intere-roaajo po pošti, sledeče došle muzi- senti že v naprej zasigurati stan in kalije: Hubad: Slovenske narodne naj se tozadevno obrnejo pi9mno ali pesmi. Laiovic: 12 pesmi za moški, brzojavnim potom na: Zimskosportni mešani ta ženski zb£Tv 2 zvezkih!
Dev: Slovenske narodne pesmi iz {g ^.zimskosportni odsek Bled 2.
l^JSSJ?	«t BohiM: Pripravljalna dela na bo-
meraa božična^ onroma novoletna hinjskem	;Belvedere" so do-
daifla, zato jih občinstvu kar naj- jj0t0vljCTa. obeta se velika športna ži-
topKje priporočamo v nakup. vahnost ob otvoritvi dne 25. in 26.
—	Pevsko društvo JLfnbljanski t m.
Zvorf izda za teto 1921 pet veselih st Planince in planinke. ki bi radi pesmi za moški zbor, Id jih je zložfl božičevali ali koledovali v planinah, skladatelj Emil Adamič in jih je po- opozarjamo, da so zato najugodnejši klonil moškemu zboru „Ljubljanskega in najprimernejši kraii: Bistriška koča Zvona". — lepo božično in novoletno v Kamniški Bistrici, Valvazorjeva koča darilo prijateljem glasbe so nove sklad- pod Stolom (železniška postaja Zirov-be: Anton Lajovica „Pesmi samote", niča) Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, samospevi za en glas s klavirjem in — Vsi ti planinski domovi, s krasno Trile moški zbori E. Adamiča M. Ro- planinsko okolico so skozi celo zimo žanca ter Z. Prelovca. — Dobe se v oskrbovani in priporočam, da se iih vadi knjigarnah,	iposeča

jjf
t? in
03
■ir«
ii?
!jt
u »
i?
oi in
O)
Va
JJ
prigode gospoda Coliina.
Roman.
(Prevod iz švedščine. F. J.)
(Dalje.)
Mesto v konzervativnih. - J r.io-govo ime sedaj pojavile v hocrabih imenikih. Za uvod je liberalni blagajni izročil visok ček in v spremstvu tajnika, ki dobro pozna angleške kolonije, je odpotoval gospod Isaacs v Afriko. Njegov načrt je bil dvojen: Nesrečna volilna borba v Shorewi-cbti se naj pozabi, tačas si pa mož pridobi pozicijo v novi stranki. Za to svrho si je ravno najel tajnika, ki naj piše iz Afrike vrsto člankov „0 angleških kolonijah z liberalnega stališča". Članke podpiše seveda gospod Ernest Isaacs s svojim imenom.
Dolge mesce sc je zibal gospod Isaacs po Afriki od enega konca do druzega in z raznimi prometnimi sredstvi. Potoval je po okuženih moč-varah in pragozdih zapadne Afrike, jezdil preko južnoafriških gričev („Kopjes"), vozil se po bežečih ravninah proti neizmernim horizontom, za katerimi so se odpirale nove stepe in šume, — dokler se ni končno znašel z olajšujočim vzdihom v onem Egiptu, ki so ga njegovi pradedje tako neumno zapustili pred mnogo tisoč leti. Po ..znanstvenem" potovanju po Nilu je pristal Isaacs končno avgusta mesca v skoraj izumrlem
Kairu in v Shepherdovem hotelu ga je doletela usoda v obliki lepe mlade angleške igralke, gospodične Daisy Bell.
Kakšna sila je naklonila gospodično Bellovo, da je uslišala Isaac-sove prošnje, to vesta jamo ona in kontor Parrove Kairr .s. Kakšne sile so pa gnale Ir;. k r«jq, to .=cr.Rmo povedati. Gnala ga je vsa želja orijentalca k modrim oč*m, plavim lasom in beli koži in pri gospodični Bellovi je načel vse to, — vse ono, za čemur je toiikrat ponižno pogle^ava1 po angleških plesnih dvoranah. Sicer je oospoclična Bellova bila F^-cej prostega ponašanja in njene besede so bile vse kaj druzega kakor da, da, ne ne, toda v očeh gospoda Isaacsa ni imela hibe. Preživela sta nakaj blaženih dni v Kairu, potem se je gospodični Bellovi zazdelo, da je to mesto strašno nerodno, in ker je Llovdcv parnik odhajal iz Alelcsandrije hv- v pravem trenutku, najdemo pori": sreči septembra v j.Moiel de Pari-.' v M on te Orlu, kjer sta se čisto mirno nastanila, ker je mesto v vročini skoraj izumrlo. Svcjega tajnika je Isaacs poslal naprej v Anglijo. Mister Isaacs, ki je že celo leto pogrešal igro na borzi, se je navdušeno vrgel v trente e qua-ranle, gospodična Bell je pa zapravljala njegov denar pri rouletti. Ne-! kega lepega rine pa dobi Isaacs pri, zajtrku pismo svojega ravnatelja,' in io pismo mu j* za nekaj trenutkov!
pokvarilo srečo. „Dan poprej", je poročal ravnatelj, „so se izvršiii prvi poskusi z novimi Maxwellovimi apa rati, brez uspeha. Občinstvu se to ni povedalo, vkljub temu je pa borza takoj reagirala. Delnice, ki so jih spravili že na 6 funtov in 8 šilingov, so padle takoj na šest „Financial Leader", Isaacsov borzni organ, je takoj objavil pomirljive članke. Kaj naj 6e zgodi z onimi 500 delnicami, ki se še nahajajo v Isaacsovi blagajni?"
K?j naj stonm ž njimi? je klel gospod Isaacs, ki se je naučil čisto krščanskih kletvic. Prodajmo, prodajmo, prodajmo in če izve vsa Anglija da prodajam. Sicer pa, hm... angleško občinstvo je tako pedantno, bog zna, na kakšne misli še pride, če izve, da meče gospod Isaacs blesk Digamma-delnic od sebe, čeprav je sani ustanovil družbo. To je treba premislili. Nemirno je Isaacs mencal in premišljal. Morda pa se Še vendar kaj zgoci? Isaacs je sklenil, da prepusti zadevo nekaj časa slučaju. Če ni drugače, kaj pomeni zanj izguba 1000 funtov? Mister Isaacs je ilustrativno puhnil dim iz ust in vrgel ogorek v pepelnik. Popoldne se je s* 1 nanil z gospodom Filipom CoJUonr.i.
Gospod Collin je izvršil spetni;■>•.' in poleti v Angliji nekaj manjših , lov z dobrim ali boljšim — >.om. Jeseni se mu je naenkrat i. otclo potovati. Notranji nemir, ki ga je bil svoječasno še kot dijaka vodil na prešerne izlete v Kopenhagen in Berlin,
ga je gnal sedaj na nekakšen ciganski izlet po kontinentu. Njegova palica mu je bila jedina prtljaga. Pod oblačnim modrim ali jasnim globokim jesenskim nebom se je ski.al nekaj dni po Normandiji. PLM družba (železnica Paris-Lyon-Marseille) ga je odpeljala potem v Burgundijo in teden dni kasneje se sprehaja Filip po stari Provansi ob obali sredozemskega morja, pod oljkami in pinijami in po majnnih žoluh mestecih. Končno je pristal v Hotelu de Pariš v s"p:embrsk0 zapuščenem Monte Car'«?, kjer je preživljal zadnje tedne svojega dopusta tudi .Vir. Isaacs.
To popoldne je gospod Collin z rokami v žepu i.. ." vedno ogledoval kupček Louisdorov, ;ih je pri tren-te et quarante stari i na črno, ko je nenadoma začutil na svoji rami mehko ročico jn zaslišal v bližini svojega levega ušesa, kako mu slacek glas proseče šepeta: „Darling, daj mi vendar nekoliko denarja, imela sem strešno smolo".
, Rouge perde et couleur", se cglasi crouprr. Filip spravi svoj dobiček in se otv-e, da vidi, kdo zna tako ganlj-vo prosifi. Presenečen vsklik, ro'co o-Iprte medre oči — enfin —
:Daisy Bell. „Pa____pardon",
^ za jecljala „oh, oprostite, zmotila sem se. Kaj si boste mislili o meni! Zamenjala sem Vas z nekom drugim, v tilnik ste mu zelo slični... Mislila sem____ Tu že prihaja!" se je prekinila in odhitla k gospodu Isaacsu,
ki je ravno prihajal iz rotetne dvo.
rane. „Emie, samo pomisli, zamenjala sem te s tem gospodom in sem ga prosila za denar!" Na svoje največje začudenje je Filip takoj spoznal Isaacsa po mnogih slikah v ilustriranih časopisih, in je izrekel nekoliko uljuduih fraz. Ko je Mrs. Bell od-frfrala ob Isaacsovi strani, je pogledal za njo z dolgim pogledom. Punca je zares fletna. Toda kaj za vraga dela Isaacs v Monte Carlu v tej družbi?	(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva Vam doprinese Fellerjev pravi Elza Huid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerje-vimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 18 K.
Želodec okrepčujoča švedska tinktura. 1 steklenica 20 K. — Omot in pošt* nina posebej, a najceneje. Eugtn V* Feller. Stubica donja, Elsa-lrg št. 351, Hrvatska	436 D.
Kupim
že rabljeno kuhinjske in sobno opravo.
Anon. in inf. ar. Drag > BsseljaV, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 6.	627
Oprava za irgevsno
(štelaže) 4 " 3C
se takoj ppec a.
Henrik Kenda, Mestni trg 17.
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da gprejemava nova liela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega Izdelka.	522 7
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Ure, zlatnino in spebrnino
161 kupite najceneje pri tvrdki 52—1?
(vso Pafeiž, L]ub!|aaa, Stepi trg ZO.
Jedilna s©ba
se proda. Novo. \ i\a in ma.a k edenca, divan, miza za razširiti, 6 stolov, 2 stojala za cvetlice, v.-e masivni iz hraatoviue, črn > s ogledali in steklom. Tapecira se poljubno. Cena po dogovoru. Anon. iof. zav. Drago Bose jok, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
626 2-1
Obl. konces. informačni zavod
Vesele božične pravnike
svojim cenjenim odjemalcem
Uprava „J>utra
N:ioven.jS plestafta in ličar-sha deiaunlca SSJHRS
se priporoča. Izvriitev točna, cene zmerne.
6 62—16
Jadranska montanska družba

d* z o. z.
Telefon St. 9.
Ljubljana, Zvnarsca ulica 5 (J)
, j ■« ■ ^ 1Bn. Vse vrata kovin, rudnin ln kemikalij ter vse inda-rPuR>2 iP. kupuje atrijske izdslko, spadajoče v radarsko, fožlnarsko
na debelo: lmp0rt. la ke^6k°7strolso-
Eksporft.
Uubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije ▼ tn- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno, cene zmerne.	10 19
ERJAVEC & TURK
trgovina z železnino
„pri Zlati lopati'* (prej Hamerschmfdt)
Ljubljana, Valvazoriev trg št. 7
147 nasproti križevniške cerkve. 26—15
Prodaja so
bukovo oglje
rajboliše vrst lastnega izdelka, na drobno ln deoelo. Trgovci in obrtniki pri večjem odjema popust. Oddaja se tudi ▼ papirnatih —ečicah po 1 in 2 kg. Prevzame se zala-anj<* večjih obratov z ogljem. Naroča se v .*logi 3. Poljan oo, Slomškova nlioa it. 31, dvorišče.	' 628
Na debelo! um Na drobno!
^Na del
I Trgovina z železnino
Breznik & Fritscb
pristmo norveško je sveže došlo in se dobi na drobno — in na debelo. — Drogeriia
,;SANITAS", Celje.
539 6-5
85 14—12
priporoča
Odon Koutnv
Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
Švicarske are, zlatnine Is srebrnln*
nudi strokovni urar F. Koroieo, Sv. Flo-rljana nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno.	227 62—14
CISIL SSTAH
UUBUAM A/f i
625
Bramofone, SMS
avtomate posamezne dele
edino pri tvrdki
662 48—3
šfMMŠt	Ljubljana, Sodna, ulica. 5.
'	Mehanična delavnica za na peprasila In droge precizne uganite.
MARIJA TICAR
^ Ljubljana=
Šelenburgova u*ica
priporoča:
Božične in novoletne razglednice Koledarje vseh vrst Veliko zalogo krasnih daril no«
I
■
I
Ijcbljana, Cankarjevo na&reZje 111
priporoča svojo izredno bocrato zalogo različnega železnega po nizkih cenah 1 —
Točna in solidna postrežba!
i
<
| Gradbeno podjetje
I ing. Dukič in drug j
g LJubljana, Resljeva cesta 9 g | se priporoča za vsa v to g | stroko spadajoča dela. 1
-	»16 žb-S^
COSULICH-LINE
HewYork-Buenos-Ayres-Blo dl Janelro Santos-Hontevldeo. 94 17-17 F Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri:
SSHON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
St 25.244.
Ref. II c.
Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glasom uredbe o pridobitvi in izgnbi državljanstva kraljevino Srbor, Hrvatov in Slovence® z opcijo in prošnjo — objavljene v št. 147 Uradnega lista — postanejo polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencer in ki so ohranili to pravico do dne, ko jfl stopila y veljavo saintgermain-ska pogodba z Avstrijo, t. j do 16. julija 1920.
Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico izza dne 1. jannarja 1910 na onem ozemlja avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevri Srbov, Hrvatov in Slovencev, postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev samo s pritrdilom našo države, te tega' pritrdila fo zahtevajo ali če se jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na ozemlju, kjer jo imajo sedaj.
Tozadevne prošnje se morajo vložiti do 15. julija 1921 pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju ima prosilec domovinsko pravico. — Za f>n«, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, teče ta enoletni rok šele od trenotka, ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji, in ko Italija izprazni dotične naše krajine.
Oni, ki ne vlože prošnje do vštetega 15. julija 1921, se ne bodo smatrali za naše državljana
Vsak prosilec mora svoji prošnji priložiti:
1.	izpričevalo o domovinstvu,
2.	krstni ali rojBtni list, poročni list, (prvi zase, za svojo ženo ln za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta),
3.)	izpričevalo o moralno-političmm vedenju.
V prošnji mora biti navedeno, kam je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko pravico.
Me tni magistrat opozarja na ostale predpise o pridobitvi državljan« stva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Uradnem listu št. 147 ter opozarja zlasti one, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvatskega ali slovenskega plemena in jezika in imajo domovinsko pravico t eni izmed onih dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da postannjo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev le, ako izjavijo v šestih mesecih, da žele to postati. Ta šestmesečni rok teče od dne 16. julija 1920, torej velja še do 16. januarja 1921. Do tedaj morajo vložiti izjavo o opciji za naSe državljanstvo pri upravnem oblastvu prve stopnje — torej ▼ Ljubljani pri mestnem magistratu, — v katerega področju imajo stalno bivališča
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. decembra 1920.
G-F-Mseb
mlašeralec iMltr
v Ljubljani Wolfova ulica 12.
.zrršnjem oglaševanj* Ur popravila glaeovir<«v ia harmonijev sp=ci elno strokovno, točno in crr.. '.i 62-8
Miši, podgane
ia m golazen mora poginiti, ako porabljata moja najbolje preizkušena in eplošna hvaljena aredatva kot: oroti podganam in mižim K 10—. za Marke E tO —, posebno močna tinktura za Btonio« K li —, uničevalec moljev K 10*—. Pošilja po povzetja zavod /.a ekaport K. Jfinker, Petrinjek« ulica S. Zagreb br. 33.	mu
Novo ustanovljeni
umetniški zavod za litografilo
ČEMAŽAR & DRUG
MT* Cesta r.a juino železnico „na Friškovcu" v Ljubljani
je pričel z obratom ter se priporoča ca naročila vseh ▼ to stroko spadajočih del, kakor: eno- ali večbarvna nmcL lepake, etikete, napis« na pisma, ban&ne papirje, zemljevide, avtograflje, note L t. S.

Novo!
Olgrafitne svetlobne kopije
Novo!
Obrtna banka v Ljubljani A
Konoresnl tPa itev. 4	«m 2»-»	®
Kongresni trn itev- *
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulentneje.
srn 12^81. Obrestuje vloge na tekočI račun s
%
od dne vloge do dne dviga.

J
t «
n
i I
T ■
■ ■
I
RUDOLF PEVEC
trgovec v Ms*?rju
naznanjam, da sem otvoril svojo podražil)*« v B»*Jrf v Prevn v bližini Beograda ta Novega sada ter bran raosre' raiVtilaotn«?j«> ter jpo asjoUji dnevni ceni postreči tbo sioTeniio s pšenico, Vnrnzo. jednu-tom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo. *vta.faml, a karlovškim 1*? ban&tsklm vinom. Naročila naj ee pošiljajo n-rvnost OS rmiko Bndolf Peveo v Befikl v Sramu. — Brsoj»-i: P*v«>o, Beftka- Srem.
Haknpoval bom direktno od tmetor ter bon mogel k»t*-rrirati a vsako drago tndko. Obenem se bodo tamk j prodajale desko, le« ln dtOffl. Slovencem w> bodo brezplačno tajate eventualne informacija.
Za mnogobrojna naročila e» pripor«-*a 685 28-8	ojf Peve^v
I m
3
m i m
m
9
m i
i i
>
Pred nakupom
vsakovrstnih izdelanih oblek. Jahalnih hlač, površnikov, raglanov Itd. si oglejte nalogo
Večja naročila po meri.
^USKAJ^ * FRANDE H
Ljubljana, Emonska cesta 8
460 7
Brzojavi t DERENDA, LJUBLJANA, Telefon Interurban itev. 313 I	BRNO-PROSTE JO V (CefikoslovaSka)
mr boste prepričani, da Je vsestransko ▼ kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter j	nima nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah.
Lastna izdelovalnica perila in čevljev.
O 55
>o
e
<y
u
3
a o
F. 8RUMA? Mubljana
486 52—-14
Manufiktupa in tkanine
Mestni trs 25/1.
*
o s
s
-n
a
o<
re
n n a n>

Naročajte in fiteite sledeče
leposlovne knjige:
#r*tale 7ranoa-Debel Jak: Pinjvineki otok. Boman. Cena broi. 42 K, po pošti pripor. 2 U 40 v več.
V«*M»JevskiJ-I.evstlk: Besi. Bonna v IT. delih. Broi. 36 K, vez. 46 K, po poŠti pripor. 4 K 60 » več.
ffoa wurt-?astulkin: Dekls Etir*. Booan. Broi 10 S, ves. 16 K, po poŠti 1 K 80 v več.
CarcaTsf^Sorll: Tri novel - Bro?. 10 K, ve*. K, po pošti 1 E 80 ▼ več.
&h&X*»:>p&*2^ -Zupančič: Sen kroma noči. Brc«. 22 K, ves. 28 K, po ooiti I ti 80 v več.
Aata Dobeljak: Solaee in "^nee. Broi. 10 K, vez. 15 , ?j pošti 1 K 80 v več.
Strišr.rjcra anielorUa. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 18 S, po polti « K 60 v v? d,
Jos'pa Jurčiča sbv«ai spisi. Draga izdaja. Uredil dr Tvan Prijatelj. T. zvez. broJ.» K, po polti S K vsi, U. zvea. broV 22 K, po pošti 9 K 60 v več.
Knjige se naročajo pri založništvu:
Tiskoma zadruga ? Ljubljani,
Sodna ulica 6.
I
66 18
Almanah
kraljevina SHS 1921"
Spoštovani čitatelji I
Javljamo Vam, da izide leta 1921. izpod tiska Almanah „Kra-Ijevina SHS 1921", ki bo kot knjiga za pojasnila, izdelana na znanstveni podstavi in t dnhn nacionalne slovanske ideje, dopri-našala k tema, da bo marsikdo pravilno spoznal naio kraljevino.
V almanahu bo cela slika kraljevine: kratka zgodovina, zemljepis, nstroj, kultura, finance, trgovina in industrija, iz peresa znanih naših strokovnjakov, in tadi sezoamek vseh društev, Časnikov, odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov in vseh velikih finančnih, industrij-skih in trgovskih podjetij.
Naslovi in pregledi bodo tiskam ▼ štirih jezikih, da seznanimo inozemstvo z življenjem kraljevine.
Cena je približno 100 dinarjev izvoda vezanemu v mehke in 125 dinarjev izvodu vezanemu v trde platnice.
Knjiga obseza kakih 600 strani v osmerki.
Gospode veletrgovce, indostrijce, društva in druga podjetja pozivi jemo, da svoj oglas t almanahu tudi v 2—3 jezikih natisnejo.
Gena oglasu din. 75 za V« str. in din. 125, 200, 350, 600 t tekstu in din. 1000 na kartonu.
Besedilo in denar naj se pošljeta Srbski Trgovski Banki v Novem Sadu.
Prosimo, da sam javite, če moremo na Vas kot naročnika računati.
S spoštovanjem
5-8
Glavno uredništvo
Almanaha ..Kraljevina SHS"
Naslov: Novi Sad, Trg. zanatL komora.
Povečane fotografije SiSrj
vsaki sliki izdeluje Josip Pelikan, fote graf, Celje.	400 10-8
5*1 STAMPIHp
LJU3LJAIVA J
'03 62—30
ČEVLJI
na debelo in na drobno, vsa vrste moški ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnik cenah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER OBLAT,
Ljubllana, Sv. Petra cesta 28
Ml se pošilja po ooneliu po tsss kraljestva
Mer si Zeli nabaviti pristnega io znaneji
haložana
saj se blagoioil poslofltt tvriike:
Prva haloška trgovina z vinoa 9nte tajali in drug pri Svet 9 Barbari v Halozah. 36-a
8
8
Zadnji teden!
Kupite srečke Dri. razredne loterile!
Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka draga srečka zadene!
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju je
1! 4,000.000 kroa 1!
Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron.
607
!! Ne zamudite prilike !!
Žrebanje v prvem razreda se vrši že dne 3. januspja ln dne 4. januarja 1921.
Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina:
Zadruina Gospodarska banka d. di
■v Ljubljani, Dunajska cesta St. 38, X. nadstr.
	ic
	ID
%	7»
i	d
	%h
	n -rf
H	
M	
f£	
H	
BB m	
Bi B BI	•s
i	vi
m	<i
si	JV
i	
H S	•S i
a	
Pivovarna „UNION
Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana.
M Ljubljana-Spodnja Šiška
priporoča svoje izborno pivo v sodcib in stekie-nieati. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki == so kot 2ivinska piSa zelo priporočljive. 43 52-18
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in droge vloge pod najugodnejšimi pogoji m* frevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
F m m m
Jeograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, fjnbljana, JKaribor, jtfetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Vien. 8
Poslovne um z vsemi vecjUi kraji v ti- (b inozemstva.^JO


Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
Uitanovljena leta 188%
obresi ^ie hranilne vloge po čistila:
Ustanovljena let« 1881.
0/
O
brez odbitka rentnega ^ -irlca, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. M
Kredit vseh «rst.	Hranilne vloge K 70,000.000.	Te*°'i ražuw- «« M

delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Spedbalkan.	<
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien
___ii mu ■KI 11 lin	i
I Spsdicp mih ursf. SprsjBinaniB blaga v skladišča. Carinska agenta ZsEsrfnlBiih in zpiTOflja. Mednarodni nreiroi. Ssiitos s patent, pohištgsniaii yozo?i na ase strani.	I
. =s Prv^ ljubljansko Javno skfadilfe, spolen© s tirom luine železnice.	^	■
I Naiirečie domače spediciJss^o podjetje ^r Jugoslaviji.	1
M	vv	________________.	......... ■ m 11——r~ fMIFITMIllllll I IIIIM I III ilBg^T-l 11II lli'f' TTn
■• ■aseapsMMM	STr^re?	S.?iUflfl S!M3	MiMtH Wf ■ j offi* ^ .Ud^-fl	^s.--»»■?
Kdor hoče kaj prrdati ~ Kdor hoče kai kupiti i Kdor išče službe iid. f — inseriraj v „iutru" a
Pozor, si. iiili!
Oglejte si razstavo fino izdelanih, ▼ izložbi gosp. J. GričarJa v LJubljani, Selenburgova ulica, se nahajajočib čevljev. Delo iz najfiaeifefa usnja na roko po dunajskih vzorcih. 624 8-1
illj
Celovška ceata it. 89 v salonu znane gostilne Vodnik.
632
samostojno moč. z večletno prakso in znanjem dvojnega io; m-1 vodstva
iSče družba »Jadran"
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Vodovodno esvi 10-5
v premeru po 4/4 in 5/4 <•"'■• fMs.irv, dokler sslopa traja, mnogo pod dnev->o reac, t*r3H J. Hazboriak, ornrtno ->ri 3T.«tiJ«.
Pisalne stroje Remington
nudi tvrdka 526 10—8
K. A. Kregar, Ljubljana.
H. SELJAK, Ljubljana.
Veliko zalogo čevlje?
po znatno znižaai ceni nudi za Božič in Novo leto.
621 2-2	Prešernova ulica 52.
IBBBBgSBBBaSR*
MlionsHo strojno
olje
Olje, lahko, za vretena;
Olje za transmisija
olje, strojno za poljedelske stroje;
olja, strojno za teike stroje;
olje za avtomobile, lahko;
olje , „ , izredno težko;
Olje za cilindra;
olje proti prahu.	57 104—34
Glava«. zaloga:
■ I
Z0.Z.
prej A. Zanklj^i sinovi.
•BSSSaSUSBSaeBaBSBBBB
£
I ^	d. Z O. Z.	21 104-36
Ljubljana, Dunajska cesta ift. 9
ima ▼ skladišča in oddaja po najnižjih cenah:	to
Psenično moko, banačko in lastne mletve, koruzo, ovei, j pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor češki M v kockah, amerm^nski, Java kristal beli, kavo, naj- o fine j še namizno jedilno olje, testenine, riž, Ceylon-čaj, £ poper v zrnju, sol. morsko in nemško-belo, petrolej, belo -čil če ni, bosanske slive vseh vrst, čebulo roakovsko, T orehe, krompir in različno drago blago, tudi sukneno F in mannfaktarno perilno blago, čevlje, moške, £apske in deške, izborno blago v vseh številkah, oddaja se le H	v večjih množinah.
'ft—A R—fl P—fl R—fl V TV-fl! TS—fl B—41 fl fe^DB

O! ,C ii
cl
Mogrofi! Umsterj!! Pozor!
Prodi se nov, jako fin fotogr&flčni aparat, vel. 9x1'^, znamke «lca», kompleten, t vsemi k temu spadajočimi potrebščinami. — Obenem se proda isto tj m kompletna priprava za gumijev tlak (Guma! dr nek). Naslov se izve v uprav-ništvu «Jutra».	619 2—2
Abadie 620
cigaretni papirčki
z vodenim tiskom, na debelo h, K 120•—i Naslov pove upravništvo «Jutra>.
P. n. inserente
najvljudneje prosimo, da nam pošljejo svoja cenjena naročila za novoletno številko najpozneje do srede. 29. t. m. dopoldne. Priporoča se
Uprava dnevnika »Jutra".
600 5—6
Največja izbira vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov ete. lastnega izdelka.
Špecijalna trgovina angleškega sukna
Naročila po meri se izvržnjejo točno v lastnem
prvem ljubljanskem modnem salona! 602 2—2
Pm kranjska razpošiljalna mannfaKturs, mode in konfekcije
SCHWAB & BIZJAi
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Prost ogled!	Neprisiljen nakup!
(L?
Za Božič in Novo leto
kupujte	_ 456 20
_ . za otroke:
Ciha Jova-Gradnik. Kalamandarija. Pesmi za otroke. .Vez. 16 E, po poŠti pripor. 1 K 40 v več.
Bob ln Tedi, mladinska povest s slikami, broš. 24 K, vez. 30 S, po pošti 2 K več.
f^T* za odrasle:
Anatole France: Fingvlnakl otok, broš. 42 K, po poŠti K 240 vec.
Shakespeare-Znpaačič: Sen krtine noči, broš. 22 K, vez. 28 X, po pošti 2 k več;
Helik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Sloveaoev, L ia H del, skupaj 57 K, po pošti K 2-20 več.
Naročila na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Sodna uL 5.
Knjige so najcenejše darilo.
Ne rabite inozemskega in importiranega mila, ker je to dražje. Kakovost „ZLATOROG MILA" dosega kvaliteto najboljših inozemskih izdelkov. Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska c. štev. 7.
Prva mariborska tovarna mila
preje C. BROS, Maribor.