12
Deželni zbori.
Deželni zbor krajnski.
Začel se je deželni zbor krajnski 8. dne t. m. s slovesno sv. mašo. Že prejšni večer se je njemu na čast in po smislu gosp. žl. Radič-a predstavljala dva-najstica podob iz različne dobe zgodovine krajnske. Gosp. predsednik baron Codelli je pozdravil zbor z ogovorom, v kterem trdno zaupanje razodeva, da bo brez vse strasti dognal mnogo važnih nalog, ki ga čakajo, ter sklenil govor svoj s trikratnim „hoch" Njih Veličanstvu, kar je zbor nadušeno ponavljal. Po začetnem tem govoru je posnel nekoliko važniših opravil, ki jih je dognal deželni odbor celi čas, kar deluje. — Za tem ste se pretresovale nove volitvi g. dr. Skedel-na in g. Kapele-ta; obe ste bile potrjene; g. dr. Skedel je brž stopil v zbor in postavno obljubo storil; gosp. Kape le-tu pa je bil odpust dovoljen za 14 dni. Za zapisovavca sta bila gg. Ghittman in dr. Skedel izvoljena, dokler se ne ustanovi opravilni red.
Ko je vse to bilo končano, je Nj. eksc. c. kr. deželni poglavar baron Schloissnigg zboru izročil iz Dunaja prejeti krasno vezani diplom od 20. oktobra 1860 v slovenskem jeziku (v nemškem ga je prvi zbor že prejel) in pa patent od 26. febr. 1861 v slovenskem in nemškem jeziku, — za tem je izročil še osnovo nove občinske postave, osnovo postave o stroških naprave in ohrane katoliških cerkev
13
in d uho v s kili poslopij   in   kar   se ^ tiče druge njih oprave, in pa osnovo postave o šolskih patronatih in o stroških za poslopja ljudskih šol.    Ko je gosp. c. k. deželni poglavar vse to izročil zboru, poprime gosp.  dr. T o man  besedo in   se   v  slovenskem jeziku nadušeno zahvaluje za cesarjeve slovenske pisma takole: „Od kar je naša dežela zvezana z vladarji iz habsburške hiše, in odkar je naša domovina v dotiki z drugimi deželami,  ktere  stoje pod temi vladarji,  bila je med njima zveza pravičnosti in zvestobe.  Naš narod je stal zmirom zvest na strani vladarja,  bojeval  se je na meji proti Turkom in drugim sovražnikom, ter prelival slovensko   krv  za blagor cele domovine;   naš narod ni nikdar zaostal za   drugimi   narodi,   zmirom  je   ohranil svitli  kinč   svoje   udanosti   in   ljubezni;   zatoraj   so pa našim prededom in  dedom tudi   vladarji svojo ljubezen skazovali,   in so jih obdarovali s posebnimi pravicami. Danes pa je prvikrat, da nas je naš cesar in vojvoda v našem materinskem,   slovenskem jeziku  nagovoril,   in nam pokazal,  da je doba prišla,  da se moramo posluževati jezika  slovenskega;   on   nam je   dal  ustavo,   v našem jeziku pisano;  dal je zakon enakopravnosti,   iz ktere  le  zamore izrasti stanovitno blagostanje narodov. Kako bi jez mogel   o tem molčati,   in ne izreči glasne hvale v imenu slovenskega naroda, v imenu vseh vrlih Slovencov za ta dar pravice? Položeno ima biti ustavno pismo v deželni shram;   ostane nam porok za postavno veljavo našega jezika.    Raduj se, mili slovenski narod! Veseli se, draga domovina!   Vem, da bode odmeval od gora do gora, od dolin do dolin glas, ki ga vskliknem iz radostnega  srca:  Slava našemu  svitlemu  cesarju in vojvodu Franc Jožefu L!"
In slava-klici so grmeli po dvorani vsi. Slovesen je bil res ta trenutek, važne pomembe v zgodovini naši, ker prvikrat, kar se shajajo deželni zbori na Krajnskem, nam je došlo z lastnoročnim slovenskim podpisom slovensko cesarjevo pismo.
Kar je sledilo v 1., 2. in 3. seji dosihmal važnega, bile so — zraven nekterih temeljitih in nekterih praznih govorov — volitve posamesnih odborov, ki bojo zboru ali po vladi ali po deželnem odboru izročene predloge poprej sami za-se pretresli in jih še le potem občnemu zboru v sklep podali.
Prva reč te vrste je bil popis vseh opravil, ki jih je deželni odbor dovršil in tedaj tudi tistih stvari, ki jih bo predložil zboru v prevdark in sklep. Temeljiti ta popis je složil žl. gosp. Strahl, namestni deželni odbornik, in odbor gaje natisniti dal; gosp. Ambrož ga je zboru bral. Obveljal je dr. T o man o v predlog, naj se za pretres tega popisa izvoli odsek treh zbornikov; izvoljeni so bili gospodje baron Apfaltern, dr. Toman in Brolih.
Pri volitvi odbornikov za pretres opravilnega reda, po kterem naj se obravnavajo stvari v občnem zboru in ki ga je osnoval deželni odbor, se je vnelo dosti živo besedovanje; g. Derbič je zagovarjal, naj se sprejme osnova kakoršna je; temu se je protistavil g. dr. Toman, dokazaje, da to nikakor ne gre; gosp. Desch mann ga podpira, in tudi g. dr. Zupan, toda ta pravi, naj se le tisti razdelki v občnem zboru pretresajo,   ki jih  odsek v pretres prinese;   obveljalo je:
*) Diplom in patent so Njih Veličanstvo podpisali tako-le: Franc Jožef. Dobro nam je delo to viditi z lastnimi očmi. Naj tistim šolskim in kancelijskim gospodom , kterim je naaa sedanja, že od leta 1845 vpeljana in v vseh c. kr. zakonikih že davno rabljena pisava tolikšen trn v peti, da jo denuncirajo za „panslavističnoa, prepovedujejo in izbrisujejo, ta cesarjevi podpis bode autentično kazalo, da ta pisava je zdaj edino prava slovenska, vsaka druga je spaka slovenskih besed in imen.                                                                            Vred.
naj se celi načrt pretrese v zboru, in po nasvetu dr. žl. W urzbach-ovem naj se voli 5 odbornikov. Izvoljeni so bili gospodje: grof Ant. Auersperg, dr. Toman, Deschmann, dr. žl. Wurzbach in Krommer.
Dalje se je volil odbor za pretres opravilnega reda za deželni odbor. Po nasvetu dr. Zupanovem naj se voli 5 zbornikov: izvoljeni so bili gospodje: žl. Strahl, Derbič, baron Apfaltern, Brolih, dr. Skedl.
Nova občinska (soseskina) p o s t a v a je med vsemi stvarmi za prerojstvo Avstrije po ustavnem duhu naj-važniša postava za to, ker je podlaga vsem drugim napravam. Treba je bilo tedaj, da odbor, kteremu naj se izroči vladna osnova v presojo, se napravi veči memo drugih. In izvolilo se je 9 zbornikov, namreč gospodje : bar. Apfaltern, Koren, Zagorc, Ambrož, grof Anton Auersperg, dr. Toman, dr. Bleiweis, Golob, dr. Zupan. Važno nalogo je prejel ta odbor, in možje, ki so izvoljeni bili za to, si bojo gotovo na čelo svojih posvetovanj napisali §. 1 občinske postave od leta 1849, ki pravi: „Svobodna soseska j e podlaga svobodne države."
V 3. seji je bilo po dolgem besedovanji sklenjeno, naj se predlogi deželnega odbora, ki so bili današnji seji namenjeni, poprej pismeno in z dotičnimi podpornicami vsakemu zborniku v roke dajo in potem še le prinesejo občnemu zboru v pretres in sklep. In tako so bili začasno odloženi za današnjo sejo namenjeni predlogi zastran dozidan j a v bolnišnici ljubljanski, zastran nornišnice ljubljanske in zastran v k v ar tiran j a vojakov na Krajnskem.
Druga zraven soseskine postave važna postava je postava, kako naj se vprihodnje delajo nove ceste in popravljajo stare in komu gre beseda in oblast o tem. Vlada je o tej zadevi izročila osnovo nove postave, ki vse ceste (razun velikih cesarskih, ki se delajo in popravljajo iz državne kaše) razdeluje v trojne, namreč deželne, skladne ali kantonske in pa soseskine, in za vsako teh cest določuje, v čigavih rokah ima biti in kdo ima skrbeti za-nje, da se delajo in popravljajo, in kako. Ceste so bile dosihmal sem ter tje velike nadloge ljudem po deželi, kteri so jih mogli delati in plačevati, pa niso smeli nič govoriti. To bo vprihodnje vse drugac; že vladna osnova nove postave je prav pametno in pravično izdelana; kar bo še treba, bo dodal deželni zbor. V odbor za naprejšni pretres vladne osnove so bili izvoljeni gospodje: žl. Langer, Mulej, Derbič, Kozler, žl. Wurzbach, grof Gustav Auersperg, Vilhar.
Za tem je bila volitev odbornikov za naprejšni pretres nove postave zastran patronatov, cerkvenih in šolskih poslopij; izvoljeni so bili gospodje: žl. Strahl, Deschmann, tehant Toman, Krommer, dr. S k e d e 1, R e c h e r, baron Anton Zois.
Na predlog dr. Toman-ov, ki ga je podpiral dr. Bleiweis, je bilo določeno, da dobivanje vstopnic v deželni zbor vprihodnje ne bo več tako nepotrebno težavno, kakor je bilo dozdaj, in da se zlasti tudi unanjim ljudem, ki pridejo v Ljubljano, pa želijo v zbor iti, polajša vstop s tem, da vstopnice dobijo tisti dan, kadar pridejo in tudi že med sejo. Očitnost je prva pogodba ustavnega življenja. Danes so bili tudi sedeži zbornikov nekako drugač postavljeni, ker se je kazalo, da tako, kakor so zdaj bili, niso ugodni govornikom.
Ker so odbori za posvetovanje mnogovrstnih postav začeli svoje dela in še le potem, ko bojo saj ne-kteri teh dovršili svoje naloge, se more začeti občni zbor, tedaj ta teden ne bo občnega zbora.