105. številka. Ljubljana, v sredo 7. maja XVII. leto, 1884. ŠUMSKI MOR Izhaja vsak dan ivrčer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v a t rij sk o-oge rsk e dežele za V8e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Glcdališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 7. maja. Izmej vseh predlog, o katerih bode državnemu zboru posvetovati se, je ona o dogovoru vlade a Ferdinandovo severno železnico najveće važnosti in gotovo najznamenitejša nnrodno-gospodarska predloga sploh, kar jih je vlada stavila v teku zadnjih let. Mi smo se že parkrat bavili s perečim vprašanjem Beverne železnice, ne bode pa odveč, ako se še jedenkrat pečamo s tem predmetom, posebno pa z znamenito sejo železničoega odseka v 5. dan t. m., v katerej ae je obravnavalo to vprašanje. Ta odsekova aeja znamenita je za tega delj, ker, da si sti v odaeku zastopani večina in manjina državnega zbora, vender nihče ni zagovarjal dogovora oziroma pogodbe a aeverno železnico, niti aam trgovski minister baron Pino ne, od katerega bi se smelo v prvej vrati pričakovati, da bode za svoj stvor imel nekoliko toplih, ali vsaj opravičevalnih besed. Druzih ministrov pa ni bilo niti jednega, kar bi se smelo tolmačiti v tem zmislu, da jim oaoda predležeče pogodbe ni pobebno k srcu prirastla, da se ne misli od nobene strani staviti portfelj nega vprašanja, bode li predloga vaprejeta, ali pa za-vrnena. Iz navedenega sme se zaključevati, da omenjena piedloga ni državi na korist, da je možno dobiti boljših pogojev in to kljubu rnzpeljavi.m naših „lepopiscev", ki se v tem Vjirašanji kažejo bolj vladne nega ministri sami. Navedena aeja železničnega odseka pa je zna-menita tudi zaradi tega, ker Be v nobenem vprašanji ni kazalo toliko soglasje mej levico in desnico, kakor ravno v tem. Počenši z drom. Herbstom, ki je poudarjal, da podjetje aeverne železnice nema ni-kake pravice za obnovljenje privilegija, odnosno za podelitev koncesije, in drom. Riegrom, ki se je strinjal glede pravnega vprašanja s predgovornikom in naglašal, da se predložena pogodba vsprejeti ne more, so vs: poslanci v svojih govorih postavili ae na stališče Herbsta in Riegra, vsi so se odločno izjavili, da se ta predloga v interesu države vsprejeti ne sme. Stvarno najboljši bil je govor poslanca Rich-ter-ja, ki je rekel mej drugim, da najvažueji na-rouno-gospodarski in atrategični oziri zahtevajo ab- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. Pripovedovanje. (Daljo.) Ivan je v črnej suknji, izpod katere se je videla oklepna srajca, stal s tresočo palico v roki, uprši strašne oči v ranjenega razbojnika. Prestrašeni sluge držali so prižgane sveče. Skozi razbito okno se je videl požar. Vsa sloboda se je zazibala, v daljavi se je razlegel plat zvona. Koršun je stal, zježivši obrvi, povesivši oči, podpirali so ga opričniki; kri je s širokimi pegami opisala njegovo srajco. — Slepec! — rekel je car: — govori, kdo si ti, in kaj si mi mislil storiti? — Kaj bodem tajil! —- odgovoril je Koršun. — Hotel sem dobiti ključe od tvoje blagajnice, a tebi nesem mislil nič storiti! — Kdo te je poslal, kdo so tvoji tovariši? solutno podržavljenje severne železnice. Kar se tiče fiuancijalne strani, je težko navajati gotove številke, a ou meni, da najnižja vsota bilo bi onih 106 milijonov, katere je severna železnica sama postavila v svojo bilanco; najvišja vsota pa bi bilo onih 130 do 140 milijonov, katerih treba po mnenji strokovnjakov za zgradbo in opravo take železnice. Če se vzame, da bi bremena, katera prevzame država s podržavljenjem, znašala 150 milijonov, se pa more tudi misliti, da neso dotične proge po 15 milijonov na leto. Polovica teh dohodkov zadostuje, da se v 80 letih amortizuje uporabljeni kapital, tuko da bi državi skozi 80 let ostajalo po 7 Va milijona čistega dohodka nu leto. Ta dohodek pa bi se kot darilo prepustil, ko bi bo vsprejela predležeča pogodba. Govornik navaja celo vrsto še drugih jako tehtnih razlogov in pravi naposled, naj se dragi čas ne trati a to predlogo, temveč o njej preide na dnevni red, kajti jedino podržavljenje je prava in hasnovita rešitev tega vprašanja. Izmej slovenskih poslancev govoril je v želez-ničnem odseku dr. Ton kl i rekoč, da predloga ui niti v interesu države, niti »narodov, da sploh ni taka. da bi se o njej razpravljajo. Vse koristi so na strani severne železnice. On ni brezpogojno za podržavljenje, ker meni, da bi se potom nove koncesije dovolj koristi dosegi I Po teh govorih in soglasnih izjavah v želez-ničnem od.seku je osoda omenjene predloge že gotova. V seda njej obliki ne bode potrjena, marveč z veliko večino zavržena. In to je dobro, kajti bodi konečni resultat ta, da se vsprejme v uovej obliki, ali da prodre podržavljenje, v vsakem slučaji bode za koristi države in davkoplačevalcev boljSe skrbljeno. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. G. Franjo Ks. So u van poroča o dopisu c. kr. finančnega vodstva za Kranjsko, katero je zbornici poslalo slovenski obrazec meničnega blanketa, vabeč zbornico, naj hi se izjavila o obrazci in odgovorila na vprašanje, je li izdavanje slovenskih meničnih blanketov priporočljivo. Odsek, prenare-divši v nekoliko tekst na predloženem obrazci, izreka željo, naj bi se ta prenaredba vsprejela. Na vprašanje, je li priporočl|ivo izdavanje; slovenskih Koršun je neprestrašen pogledal Ivana. — „Nadepolni, pravoslavni car ! Ko sem bil mlad, popeval sem pesen: „Ne šumi mati sira dubrava". V tej pesni poprašuje car dobrega fanta, s kom da je pobijal? A ta mu je odgovoril: imel sem štiri tovariše, prvi moj tovariš bila je črna noč, a drugi moj tovariš . . . — Zadosti je! — pretrgal mu je besedo Ma-ljuta, — videti hočemo, kaj bodeš zapel, ko te bodo začeli raztezati in mučiti! A vraga, — nadaljeval je, — kje sem že videl to kodrasto glavo. Ker -uii se je zasmejal in poklonil se Miljuti. — Midva sva 86 že videla, očka, Maljuta Skur-latovič, videla sva se že, ali se več ne spomiujaš, pri Pagauskej Luži . . . — Homjak! — pretrgal mu je Maljuta besedo, obmivši se k svojemu nadkonjarju, — odpelji tega starca, pogovori se ž njim, poprašaj ga, čemu je on prišel k njega carskej milosti. Jaz pridem takoj sam v raztezevalno sobo. — Pojdiva, starina! — rekel je Homjak, zgra-bivši Koršuuo za vrat, — pojdiva, ko bova sama, se bova ložje pogovorila! — Postoj, — rekel je Ivan. — Ti, Maljuta, meničnih blanketov, je odsek z ozirom na to, da je na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem več posojilnic, katere občujejo večinoma z ljudmi, kateri ne umejo nemščine, dalje z ozirom na to, da se tudi v trgovini rabi mnogo menic, dalje tudi z ozirom na to, da mnogo strank, katere so pač nemščine zmožne, vender terja slovenske menične blankete, sklenil nasvetovati zbornici, naj ona izreče, da je izdavanje meničnih blanketov s slovenskim tekstom ne le priporočljivo, mar več celo potrebno. Glede na to predlaga poročevalec v imenu odseka: Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila c. kr. finančnemu vodstvu svoje mnenje nazuani. G. K. Luckmann meni, da je samo ob sebi umevno, da, kdor listino podpiše, jo tudi poznati mora, in torej kdor menico podpiše, mora tudi menično pravo poznati. V trgovini, trdi govornik, se ne čuti potreba po slovenskih menicah, ker je slovenščina omejena le na slovenske dežele, in navstale bi lehko pri odbitkovanji (suoutovanji) težkoče; Slovenci, kateri nemščine neso vešči, bi se težko poučili o menicah in sploh o meničnem pravu, treba bi b'lo v to preložiti menično pravo na slovenski jezik. Govornik torej ne more podpirati odsekovega predloga. G. Vašo Petričič izreka začudenje o trditvi predgovornikovi, k*jti trgovci in obrtniki sploh dobro umejo, kaj je menica, iu že s stališča jednakoprav-nosti se ne more nasprotovati in oporekati odseko-vemu predlogu. G. Knez opozoruje g. Luckinanna na knjižico pouk o menicah, katero je na svitlo dal dr. Razlag; za tega delj tudi nihče trditi ne more, da bi Slovenci nemščine nevešči ne mogli pri-svojiti si potrebne vednosti o meničnem pravu. On iz lastne izkušnje ve, da veliko strank terja menice s slovenskim tekstom, torej podpira tudi odsekov predlog. Pri glasovanji se vsprejme z večino glasov odsekov predlog. IV. G. Petričič poroča o ustanovi višjega železnocestnega vršbenega urada v Ljubljani. Mestni magistrat je nami c predložil zbornici prepis prošnje, katero je uložil pri c. kr. trgovskem ministerstvu za ustanovo vod.tva državne železuice za južne proge s sedežem v Ljubljani. Poročevalec prečita omenjeno piošujo ter utemeljuje uaslednja predloga: privrruj tega starcu; ou ne sme umreti na raztezo-valuici. Jaz si bodem izmislil zanj primernejšo kazen, kakeršne se še ni videlo in ne slišalo, tako kazen, da bode še tebe osupnila, oče paraklisijarh! — Zahvali se carju, pes! — rekel je Maljuta Koršunu, sunivši ga, — da bodeš še živel nekaj časa. Nocoj ti bomo samo malo ude presukali! In vkupe s Homjakom odpeljal je on razbojnika iz carske spalnice. V tem je Perstenj, porabivši splošno zmešnjavo zlezel čez vrtno ograjo in prišel je na trg, kjer je bila ječa. Trg je bil prazen, vsi ljudje so zbežali k požaru. Plazeč se previdno ob ječinem zidu, zadel je Perstenj na nekaj mehkega, — otipal je mrtvega človeka. — Ataman! — zašepetal mu je na uho oni rudečelasi pevec, kateri ga je ustavil zjutraj, — stražnika si m zaklal! Daj hitro ključe, odpriva hitro ječo, potem pa z Bogom, jaz pojdem ropat k pozam s svojimi ljudmi! A kje je pa Koršun? — V carjevih lokah! — odgovoril je odkritosrčno Perstenj. — Vse je izgubljeno) Zbeii svoje ljudi in bežimo! Tiho! Kdo je tu? 1. Zbornica naj prosi visoko c. kr. trgovsko i mioisterstvo, da bi blagovolilo ustanoviti v Ljubljani višji Železnocestni vršbeni urad. 2. Zbornica naj se obrne oa mestni magistrat v Ljubljani, da bi oa reš 1 vprašanje, kako bi se do-bila stanovanja za uradnike višjega železnocestnega | vrŠbenega urada. Pri glasovanji se vzprejmeta oba predloga. V. Gosp. Knez poroča o ministerskem uka/.u, katerega je c. kr. deželna vlada zbornici naznanila, da izjavi o njem svoje mnenje. Ta ukaz pravi, da je od c. kr. nameatništva za Ćesko došla prošnja Češkega kulturnega sveta, naj bi se po ztkouodaj-skem potu upeljalo, da se žito samo po metrični vagi u kakovstveno podstavo bektoliterske vage in pO razmerji kakovosti (L, II., III.) razpečava. Ta prošnja se utemeljuje s ttm, da se skoro na vsakem Bemji jedne kronovine po drugih, časih popolnem različnih vagah in merah, da celo neprimernih navadah, v mnogih kraj.h celo po stari vagi in meri žito razpečava, za tega delj so tudi tržna poročila tako različua, du more le izvedi ntc dobiti iz njih ceno, ki bi mu v trgovini pri razprodavanji žita biti mogla kot ravnilo- V Nemčiji, Franciji in v druzih državah da je to že urejeno. Zaradi rešitve te prošnje se je trgovinsko nnuiaterstvo posvetovalo z miuister-stvom za poljedelstvo in za uotr.uije zadeve, ter izrekla so miuisterstva soglasno, du je smer te prošnje primerna in vredna, da se izpelje nje zahteva, ker bi se na ta način pri tržnih poročilih upeljala jeduako-mernost in bi ae iz njih izvedela res prave tržne cene po kakovosti. Vender meaijo ministerstva, da se tej prošnji in nje zaht.vi ne more ugoditi po za-konodajaki poti, marveč da se to prepusti interesi-rauiiii krogom, da naj bi delali na to, da se na gori označen način žito razpečava, in sicer naj bi B6 to doseglo s tem, dt» se dotične usance vredo iu izpeljejo. Naroča ae toraj češkemu nainestništvu, da gleda na to, da nižja oblastva ter trgovske iu obrtne zbornice skrbe za upeljavo takih primernih navad pri razpe-av: nji Bit*. Za tega delj se priporoča tudr c. kr. deželni vladi za Kranjsko, naj bi tudi ona po mogočnosti in razmeram primerno ter s pogojnimi izpremembami v svojem upravnem delokrogu držala se te smeri, kakor se je zaukazalo že pri trženji s seuom iu slamo. Odsek ;e to stvar pretresavši, in pokazalo 36 je, da se v veletržji z žitom samo na metnčno vago tržuje. V mali trgovini, tudi na tnuogih semniih pa to še ni udomačeno, in tržuje so še celo po star vagi iu mtri. Muogo bode še torej dela, da se puv-sod metri u* vaga upelje. Pripozualo so je, da bi bilo ne samo za prodajalca, nego tudi za kupca bolje, ako bi se povsod uprljala v trgovini z žitom met-rična vaga iu se cena odločevala ,.a 100 kilo. A da se to tudi v Utini uvede, treba j', da tuli občinski zastopi skrbijo za to, na se samo metrična mera iu vaga smeti rabiti is da se cene le za 100 kilo določajo iu razglašajo. Na podlag) tega uasvetuje odsek: 1. Slavni c. kr. deželni vladi se poroča, da zbornica priporoča, naj bi se žico samo na inetrično vago prodajalo in ae cene za 100 kilo določevale. 2. Slavna c. kr. deželna vlada se prosi, da blagovoli ukreniti, naj bi one občine, v katerih so žitni semnji. skrbele, da se cene žitu po metrični vagi li sicer za 100 kilo postavljajo in razzglašiio. 3. Slavui mestni magistrat se prosi, da bi od slej žitne cene po metrični vagi razglašal. Pri glasovanji se vzprejmo predlogi jednoglasno. VI. G. Vaso Petričič poroča o deželnega odbora dopisu, s katerim se naznanja sklep dežel nega zbora glede sestave odbora, kateri naj bi na to delal, da so vender že naposled uresničijo želje glede gradnje dolenjske železnice. Ob jednem vabi deželni odbor zbornico, Daj bi zastopnike v ta odbor izvolila ter niemu imena izvoljenih naznanila. Odsek predlaga z ozirom na to, da se zbornica že 20 let poteguje za dolenjsko železnico: Zbornica naj izvoli v omenjeni odsek tri Člane. G. Eichelter predlaga, uaj se jih voli pet. G. dr. P oklu kar omenja, da ne bode v tem odboru zastopana samo zbornica, nego tudi mestni zbor Ljubljanski in Kranjska hranilnica ter da so se v U odbor povabili tudi dolenjski zastopniki in izvedenci v železničnih stvareh. Po tej izjava g. dr. Poklukarja odstopi gosp. Eichelter od svojega predloga. Po nasvetu zborničnega člana, g. J. Kneza, iz voli zbornica v ta odbor naslednje gospode: Zborničnega predsednika Josipa Kušarja in zbornična člana Pankracija Eichelterja in Vaso Petričiča. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. maja. Na danes je predsedstvo gospodske zbornice državnega zbora sklicalo izredno sejo. Predmet tej itrednej seji bode najbrž ta, da izreče zbornica svoje ža'ovanje vsled smrti cesarice Mirije Ane. Poseben dnevni red za to sejo ni razglašen. — Ka kor „C«sas"' ve povedati, šesti član obrtni jske novele ne pride več v tem zasedanji državnega zbora na vrsto, ker bode do Binkoštij še sam > kakih deset sej. Da bi se pa zasedanje državnega zbora podaljšalo po Binkoštdi tega pa ne mara desnica, ker se boji priti v manjšino. — Zbornica poslaucev je vsprejela zakon o obdačenji žganja, kakor ga je vsprejela gospodska zbornica. Najvišje sodišče je zavrglo odločitev Levovskega višjega deželnega sodišča, katera je izjavila, da je nek edikt Belehovskega okrajnega sodišča neveljaven, ker je pisan v nemščini. Vi*je sodišče je priznalo, da je dotični edikt veljaven, ker se sme domnevat', da čitanja in pisanja vešče prebivalstvo Galicije razume nemščino. Res čudno se včasih tolmači jezikovna jednakopravuost. Generalni zbor čeških učiteljev v Pragi se je posvetoval, kako bi se dalo preprečiti, da ne bi češki otroci hodili v nemške šole. Nekateri govorniki so priporočali, da se uvede zakon, po katerem se bi varovala narodnost otrok, kakor se veroizpo-vedovanje, da bi je jim oče do štirinajstega leta ne smel menjati. Nord. Allg. Zeit. dementuje vest, katero je priobčil „Czas,w dH je Bism .rek naročil uemškemu poslaniku opozor.ti avstrijsko vltdo, da nuj preveč ne pospešuje poljskega življa, ker bi to utegnilo škodovati Nemčiji ali Rusiji. Nemški oficijozn: organ pripisuje to vest temu, da bi Poljaki radi zasejali nezaupanje mej Nemčijo iu Avstrijo. „Sloboda" piše u postopanji Starčevičevcev v bodečem zasedanji hrvatskega sabora: „Stranka prava bode tudi na dalje v saboru in izvan njega storila svojo dolžnost. Izgredi se bodo tako dolgo ponavljali, dokler se ne bode proti stranki prava pravično postopalo in ae bole omejevala svoboda govora. Na nasprotnikih je tedaj ležeče, da premene svoje postopanje in odbran-jo priložnosti takim neredom. Ako pa večina izključi vse poslance pravne stranke tedaj bode pa na mesto besed nastopil čas dela." Og-rskl ministerski predsednik je predvče-raj imel daljši pogovor s skupnima državnima mi-n stroma grofom Kalaokv-jera in pl. Ktrllay-jem, ter je tudi vsprejel ooisk grofa Ta«ffeja. Popoludne je pa odpotoval v Pešto. — Ogerski državni zbor se bode 20. t. m. zaključil s prestolnim govorom. V nanje države. Kakor se „Peh Corr.u poroča iz Belega grada te din izide kraljevi ukaz, ki imenuje 44 poslaucev za srbsko skupščino. Kralj iu kraljica z vsem dvorom poda sta »e 18. maja v Niš, kamor se že 16. maja podajo ministri s svojim osobjera. V NiŠu se delajo priprave za dostojen vsprejem kralja. Ministerski sovet ima vsak dan dve seji, da pripravlja gradivo M skupščino. „Nordd. Allg. Ztg.M dementuje vest, katero so prinesli razni nemški listi, da hoče ruski car obiskati nemškega cesarja v Berolinu. Bismarckov organ pravi, da je širjenje take vesti moglo imeti samo borzne nauiene. Porta neki misli priporočati mesto Aleko-paše Rustem-pašo za vzfiodiioruiiieliJsli«»gra generalnega guvernerja. Pa ni misliti, da bi ga Rusija potrdilu, ker je katolik, kajti Rusi zahtevajo, da bode guverner pravoslavne vere in bolgarske narodnosti. Zato tudi Ilustemova kandidatura nema dosti upauja, naibrž pride na to mesto Plodi vski generalni tajnik Krestovič, katerega je priporočila Rusija. Velevlasti tudi neki ne bodo nič ugovarjale proti Krestovicu. Predvčeraj je italijaiaskej zbornici predložil minister Geuala konvencijo o prometu iu gra-denji ja i i it. tiski h, sredozemskih in sicilijanskih železnic. Ob jednem je predložil minister kraljevi dekret, VBled katerega ae umaknejo dotične predloge prejšnjega ministra B«ccariui|a. Baccarini si pridržuje pravico, o umakaenji dotičnih predlog staviti interpelacijo. Bonacci je zahteval, da se določbe o administrativnih volitvah in o volitvah mairov iu predsednikov provincijali lili deputadj izpuste' iz komunalne iu provincijalu*-- reforme. Depretis se je izrekel ji roti temu. Bonacci stavi o tem formalni predlog, katerega priporoča Depretis postaviti na dnevni red, kn dar se bode predložilo dotično poročilo. Predlog Crispijev, da bi se o tem takoj glasovalo, se s 169 proti 75 glasom zavrže. V mnogih občinah na Francoskem bode treba ožjih volitev. V mnogih krajih izvoljen je sumo jedeu ali dva kandidata, za druge bode treba ožjih volitev. V Bordeauxu in Montpellieru celo noben kandidat ni dobil uadpolovične veeine. Volitve so se v Parizu vrSile kaj mirno, mnogo delavcev se jih je udeležilo, zlasti zato, ker so tisto nedeljo, ki je bila prva v meseci, tedaj prva za velikim plačilnim din in, skoraj vsi praznovali, kar se pa ne godi ob drugih nedeljah. V provincija h pa ni bilo tako mirno, na Coiv.iki je celo jeden maire ustreljen. — Minister notranjih zadev izdal je ukaz vsem prefektom pirenejskih departementov strogo paziti na čez španjsko mejo pnbegle Špaujce in zadržavati vsake sovražne pojavu proti Španiji. 18. t. m. bodo shod nemških narodnih liberalcev v Berolinu. Tega shoda se bodo udeležile vse veljavnejše osobe te stranke, pa tudi mnogo druzih, ter se bode ukrepalo o daljnem postopanji te stranke v postavodajaluih shodih in zunaj njih. — Jutri se bode zveznemu svetu predložila predloga proti zlorabi dinamita. — Jaz! — odgovoril je Mitka, stopivši od zidu. — Poberi se od tod, tepec! Beži, kar te neso noge! Bežite hitro vsi iz slobode! Zberite se pri krivem hrastu. — A knez? — vprašal ga je Mitka, leno za-tegnivši besedo. — Tepec! Ali ne slišiš, da je vse izgubljeno! Stnjca Koršuna so zgrabili in ključev nesva dobila! — Kaj, ali je mari ječa zaprta ? — Kako, da ni zaprta? Kdo jo je pa odprl? — Kdo, jaz ! — Kaj, ti, tepec! Povej, kako? — Kaj hočem praviti? Pridem, nikogar ni; stražnik leži, raztezujoč nogi. Rekel sem sam pri sebi: poskusi, če so kaj močna vrata? Uprl sem se vanje z ramo; počila so in skočila s tečajev! — Oj, tepte ti! — vskliknil je vesel Perstenj. — Prav pravijo: na norcih svet stoji! Oj, ti tepec, tepec! In Persteuj zgrabil je Mitko za glavo, poljubil ga na obeh licih, pri čemer je Mitka tudi pritisnil cmokajoč svoja debela ustna Perstnju na lice, potem pa hladnokivno obrisal se z rokavom. — Pojdi za menoj, ti vrli bratec! A ti z balalajko počakaj tukaj. Če bode kaj, pa zužvizgaj! Perstenj šel je v ječo. Za njim valil se je tudi Mitka. Za prvimi vrati bile so dvoje duri, ki so se pa še rajše udale bogatirskemu pritisku Mitke. — Knez! — rekel je Perstenj, prišedši v podzemeljsko ječo, — ustani! Serebrjani je mislil, da so že prišli, da ga od-vedd na morišče. — Ali je že jutro? — vprašal je, — ali pa ti, Maljuta, ne moreš čakati, da se razsvetli? — Jaz nesem Maljuta! — odgovoril je Perstenj. — Jaz sem tisti, kogar si ti smrti otel. Ustani knez! Čas je drag. Ustani in jaz te odvedeni vun! — Kdo si ti? — rekel je Serebrjani, — jaz ne poznam tvojega glasu! — Saj tudi to ni Čudno, bojar; kako bi me mogel pomniti. Samo ustani! Nemava časa obotavljati se. — Serebrjani ni nič odgovoril. Mislil je, da je jeden Maijutinih rabljev in imel je njegove besede za zasmehovanje. — Mi li ne verjameš, knez? — nadaljeval je ataman z nevoljo. — Spomni se Medvedovke, spomni se Paganske Luže: jaz sem Vanjuha Perstenj. Veselje je zaigralo v prsih Serebrjanega. Srce mu jo začelo biti iz ljubezni do svobode, iz ljubezni do življenja. Prikazali so se mu v mislili gozdi, polja in slavne uit ve in predstavil se mu je kakor BOlnce svetli obraz Helene. Že se je uzdignil s tal in bil pripravljen iti za Perstnjem, pa ta hip se je spomnil prisege, dane carju in kri mu je šinila k srcu. — Ne morem iti s taboj, — rekel je. Obljubil sem carju, da mu ne bodem uhajal, da bodem Čakal njegove sodbe, naj bodem kjer koli! — Knez! — odgovoril je začuden Perstenj: — jaz nemam časa razgovarjati se s teboj. Ljudje moji čakajo; vsak trenutek lahko nas stoji glavo; jutri te usmrtijo, ustani in pojdi z nami! — Ne morem! — odgovoril je mračno Sere-brjaui! — jaz sem prisegel. — Bojar! — zakričal je Perstenj, in njegov glas se je premenil od jeze: — ali se norčuješ iz mene V Za tebe sem zažgal slobodo, za tebe sem pogubil svojega najboljšega človeka, za tebe bomo morda mi vsi dali svoje glave, in ti hočeš ostati? Ali smo mi semkaj zaman prišli? Ali smo mi mari tebi za norca? Jaz hočem vedeti, kdo se bode norčeval iz mene! Povej, tli greš ali ne? Egfflptovaka vlada je po poročilu „Daily Telegrapha" storila jeden korak /a rešitev Gordona. Prosila je uekega veljavnega sudanskega rodonačel-nika, da se poda v Cbartum in odpelje Gordona. Ponujala mu je 5O0O egiptovskih funtov. Sudanec je pa neki hotel poprei vedeti, kakf pol tične posledice v Sudanu bo imel odhod Gordona; na to mu pa de vlada ni odgovorila. — Egiptovska vlada je pa tudi res v zadregi zaradi Sudana, privojevati ga zopet ne more, tako bode pa vedna nevarnost za Egipet. — Po nekem poročilu iz Assuaua je iz Koroška tja prišlo že nad 2000 begunov. I'.praznenje se vrši v lepem redu pod vodstvom polkovnika Duu kan*. Oie, ki so Cbartum zapustili, preduo so ga obkolili Vhtajntkt, prihajajo S'»daj v Egipet. — Polkovnik Wortiey in majorja Kitchtiu-r in Rundle podajo se rekognoskovat po Nilu. Ob Nilskem bregu spremljevalo j h bode več beduinskih šejkov, da se obdrži zveza mej Bssuanom in Dongolo. — Angleška vlada je objavila neko brzojavko generala Gordona s 16. maja na Sir Evely na Baringa, v kate-rej se pritožuje, da vlada ne pošlje nobenih čet v Berber in ne odpošlje Ziber paše v Sudan. Gordon pravi, da zdaj on hoče delati, kakor se bo njemu dobro zdelo. Držal bode Chartum, k dikor časa bode moč in zatrl odajo, če se bo dalo, če pa ne bo moč se vzdržati, umaknil se bode proti polutniku ter pustil vladi sramoto, da so se posadke v Kassuli, Berberu in Dongoli izročile poginu. Sicer je pa on prepričan, da bode vlada prej ali tdej prisiljena z velikimi teži vami zdrobiti Mahdijevo silo, ako hoče ohraniti mir v Egiptu. — V konferenčnem vprašanji bode Franciji neki tudi Turčija pritekla na pomoč, kajti tudi ona misli zahtevati, da bi se obravnavalo tudi o družin egijitovskih zadevah, ne samo o finančnih. — Egiptovske finance kažejo po oficijalnih poročilih 8 milijonov šterliugov deficita poslednja leta in več kakor 1,600.000 Šterliugov letnega primanj kljaja. Dopi si. Z Dunaja 5. maja. [Izv. dop.] Poslanec Schdnerer je sejal vihar, a žanje |>opularnost. Ne koliko dobre besede dobil je za svoj govor pri prvem branji vladioega dogovora s severno železnico celo od liberalnih listov v provinciji. Kaj že je dejal „Cato cdisonam"' v okrajno-leviSUem kotu državne zbornice? „K^ko se obnašajo vlačuge, naše velike novine, zlasti Dunajske novine v tem vprašanji, v katerem so zopet od starega židovskega nRoueu-ta vzele vel ko nesramnega denarja, o tem nečem več govoriti, uego le poudariti čem besedo, katera je znana že po vsej Evropi, namreč: da je vedenje Dunajskega časojdsja pravi evropski škaudal". Tako je dejal. ali nemško liberalna „Ebrenpresse", ki pred „krvavimi rihtami14 sicer varuje vsako pičico „častiu, ona na to molči. „Neue Fr. Presse", »Tag-blatt", „Fremdenblatt", „Estrablatt", po Schonerer-jev govor ali čisto ignorirali, ali pa ga priobčili brez laskavih stavkov. Objuvili sti ga pa „Presse" in pa — „Deutt-che Zeitung", ki menda ne ve, čemu bi še prikrivala, kar je njena zadnja pravda od krila. „Vaterlaud" pa se na prvi strani obrača do pl. Schonererja ter izraža nadejo, da bode poslanec Zvettelski preklical svojo izjavo, da vse Dunajsko no-vinastvo prodaja svoje poštenje, torej tudi „Vater-land«. Pogodba s severno železnico že stoji z jedno nogo v papirnem košu. Podpirajo je le še oficijozi in pa nekateri levičarski listi. Podižavljenje pa bode vender težko dobilo v državnem zboru svoje večino. Najbrže se bode zgodilo, kakor danes „Pokrok" pravi, da dogovora ne bode odobrila nobena stran, — Ne! —odgovoril je odločno Nikita Roma-novič in legel je na vlažno zemljo. — Ne? — ponovil je Perstenj iu zaškripal je z zobmi: — ne! Tako naj se pa ne zgodi po tvojej volji! Mitka, zgrabi ga s silo! — In pri tej priči zagnal se je ataman na kneza in zamašil mu je usta s predpasnico. — Zdaj se ne bodeš prepiral! — rekel je zlobno. Mitka prijel je Nikito Romanoviča z obema rokama in odnesel ga je iz ječe, kakor otroka. — Živijo! Idimo! — zaklical je Perstenj. V jednej ulici so jih srečali opričniki. — Koga nesete? — vprašali so. — Nekega seljaka je pri požarji ubilo bruno! — odgovoril jim je Perstenj. — Nesemo ga v mrtvašnico. Pri izhodu iz slobode ustuvil jih je stražnik. Hoteli so iti mimo; stražnik je raztegnil usta, da bi zakričal, Perstenj ga je udaril s kovano palico iu on se je zvalil, ue da bi zakričal. Razbojniki so odnesli kneza iz slobode brez daljših ovir. (Dalje prih.) in da se bržkone sklene resolucijo, vsled katere naj vlada stavi boljše nasvete glede let koncesije, maksimalnih tarifov in boljs h financijalnih dobičkov. Domače stvari. — (Sprevod dr a. Gogale) včeraj popolu-dne ob '/a 5. uri bil je, da si je dež neprestano lil, res veličasten. Pred krsto so bili razvrščeni: učiteljska pripravnica z učitelji, potem dečki in dekleta iz sirotišnice, realka in gimnazija s profesorji, Mah-rov kupčijski zavod, črno ovita zastava katoliškega društva, odborniki družbe sv. Vincencija, odsek gospa družbe sv Vincencijt. vse črno oblečene, oo. frančiškani, gg. bogoslove*, pevci bogoslovci s črno ovitim kapitelskim križem, oo. lazaristi, stolni ko-rurji in duhovščina sv. Nikolaja v črnih cerkvenih oblekah, stolni prost gosp. Zupan z belo mitro na glavi. Okrog krste so gg. bogoslovci svetili z voščenimi baklami. Za krsto šli so najprvo sorodniki, potem pa dolga vrsta žalujočih, mej njimi deželni predsednik baron Winkler, uradniki deželne vlade in finance, deželni glavar grof T h um, deželni odborniki in poslanci, predsednik kupčijske zbornice gosp. Kušar, mnogi svetniki komore, župan g. Gras-selli z mestnimi odborniki, magistratni svetnik g. Perona z mestnimi uradnik1, mestni učitelji, župniki in duhovščina 'z mesta in dežele predseduik C kr. notarske komore g. dr. Jaruej Zupanec z odborniki, predsednik kranjske hranilnice g. Dre o in mnogimi hranilničnimi udi in uradniki itd. Vencev je bilo jako mnogo in to krasnih od Ljubljanskega mesta, bogoslovcev, gimnazijalnih profesorjev, dijakov gornje gimnazije, od sirotišč, od Vincenci-jeve družbe, od rodovine, od Waldherrjevega zavoda itd. Prost g. Zupan je jokaje odpravil zadnje molitve pri grobu, gospodje bogoslovci pa so res moj-sterski ganljivo peli. Red po ulicah iu pri sprevodu bil je vzgleden. — („Matice Slovenske") odbor razjioslal je do posameznih svojih članov tiskano osnovo novih pravil Matičinih ter prošnjo pridal, da bi odborniki dobro preudarili to osnovo. Nova pravila bi se v dvojnem oziru razlikovala od dosedanjih Matičinih pravi: najprvo bi bilo društvenikom odslej plačevati po tri gld. na lete, ne le po dva gld.; drugič pa bi se število Matičinih odbornikov, katerih je bilo do sedaj 40, znižalo na dvajset odborni kov, in ta odbor bi se ločil in na velikem zboru posebej volil a) kot književni odsek s 15 člani, b) kot gospodarski odsek s 5 člani. Odborniki gospodarskega odseka bodo morali po novi osnovi stanovati vsi v Ljubljaui, izmej odbornikov v književnem odseku pa najmanj deset. — O teh bistvenih točkah prenaredbe Matičinih pravil spregovoril je „Ljubljanski Zvon" v 1. letošnjem zvezku korenito obrazložbo; kdor jo je čital iu premislil, prepričan je o muogih nedostatkih v ustrojbi našega imenitnega literarnega zavoda in rad bode pritrdil, da so na8vetovane prenaredbe pravil v stanu innogokaj zboljšati na korist „Matice Slovenske", s tem pa zatrditi redno letno delovanje v našem slovstvu. Nadejati Be je torej, da bode slavni odbor, posvetujoč se še o zasnovanih pravilih, stavil zložno v rečenem smislu svoje nasvete, katere, upamo, da potrdi tudi bodoči izredui veliki zbor „Matice Slovenske". — (C. k. deželnobrambeno mi ni s te r-stvo) namerava za 1884. 1. dobavo nekateri) reči po potu splošne konkurence si osigurati. Med temi stvarmi so tudi ovratnice, predpasniki, leseni uložki, odeja za konje, česala, kuhinjska posoda, čaše, vojne steklenice in lopote z držali. Pisane ponudbe morajo do dne 15. t. m. do 12 ure dopoludne priti v roke deželnobrambenemu ministerstvu. Natančneje se po-izve lehko pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Z železnice.) Nova, znižana voznina, ki jo s 1. julijem t. 1. počenši na svojih progah mede vodstvo južne železnice, koristna bode le za večje dalje. Čim daljša bode vožnja z ozi-rom na Dunaj, tem večje bode znižanje vozne cene. Tako na primero se plača sedaj s kurirnim ali brzim vlakom z Dunaja pa do Gradca v III. razredu 7 gld. 60 kr., od 1. julija naprej pa bode plačati 6 gld. 90 kr., torej ne veliko menj. Večja pa je razlika za vožnjo z Dunaja pa do Trsta. Sedaj se namreč za to progo s kurirnim in brzim vlakom plača v III. razredu 19 gld. 75 kr., s poštnim in osobnim vlakom 16 gld. 50 kr.; s 1. julijem 1884 počenši pa se bode plačalo 11 gld. 80 kr., oziroma 9 gld. 80 kr. za isti ruzred, torej skoro polovico menj, nego li dotlej. — (Veseli dan pijače) praznovalo je sedem Šoopsarjev zadnjo nedeljo pod kozolcem gospod Frana Peter ce, blizu sv. Krištofa. Na Dunajski cesti ukradel je bil jeden gostilničarci goapej Waid-hauierjevej sodček p va in brzo so sodrugi njegovi, k< so zavohali pozivno kapljico isto v v/aj mnej zabavi posušili. A kakor se sliši, je Bstoloravnatelj,tf kakor ves stol, obstoječ baje iz sedmerih žganjarjev že pod ključem. — (Iz Trsta) se nam piše v 6. dan t. m.: Kronika samoumorov pri nas dan na dan narašča. Jedva se je raznesla vest, da se je mlinar Požar sam poskusil umoriti in da je za svojimi ranami umrl, že se zopet čuje, da se je včeraj kočijaž Ko-lovič obesil. Danes dopoludne pa je neka Katarina Sladke, vdova po majorji, akoČila iz tretjega nadstropja ua ulico in z razbito črepinjo takoj mrtva obležala. Pri nas pač velja izrek: „Nulla dies sine linea". — V Korminu bili so preteklo nedeljo soci-jalistični oklici prilepljeni na zidovje neke tovarne. Ti oklici, namenjeni delalcem, imajo datum: Kormin maja meseca 1884. — (Železnica Mostar-Metković.) „Narodni list" poroča, da je počil glas, da so hercegovski trgovci Komandina, Džabič, Bilič, Šeovič in Kisič predložili ministerstvu ponudbo, da bi omenjeno progo dogradili za 300.000 gld. ceneje, nego je razpisana. — („ Vrček".) Ilazuu dosedanjih mer n meric dopuščena je sedaj tudi mera za tekočine s tremi decilitri vsebine, da se jej sme dati postavna ziiameuja — (Razpisana) je služba četrtega učitelja na štirirazreduici v Žužemberku. Plača 400 gld. Prošnje do 20. t. m. ua okr. šol. svet v Rudolfovem. Razne vesti. * (Na čolnu v Evropo.) Kapitan Trajner odpotoval je 4. aprila iz Bata v Novi-York, da se v začetku juv.ija odpelje ua čolnu z Vu?di v Evropo. Njegov čoln je 13 čevljev dolg, ua njeni je jedna kajuta in za štiri mesece živeža bode seboj vzel. * (Roparsk umor v neke j banki.) Kakor se poroča iz Wat>chingtona udrli so zadnji dan aprila štirje roparji v Medeeine Valley banko v Kan-sasu in zahtevali denarja. Predsednika iu blagvjuika, ki ima ueata hotela dati denarja, so ustrelili. —• Blagajnik je mrtev, predseduik pa težko ranjen. Ko so prihiteli sosedje, so ropariji zbežali na konjih. Kakih trideset osob je zasledovalo roparje, jih ujelo in pripeljalo nazaj v Katisas. * (Veliki gozdni požari) bili so v državah Newyork, New-Jersey in Penusyivania, premogov distnkt penn^vlvaiiski je zelo poškodovan, Mesto Brichm je popolnem razdejano, 3000 oseb je brez strehe. Več oseb je mrtvih. Narodne-gospodarske stvari. O žganjepitji. (Dalje.) Učenjaki narodno gospodarske stroke se že zdavna pečajo s tem vprašanjem in nekateri trdijo, da se socijalno vprašame ue da rešiti, ako se ne jemlie ozir na pijančevanje. Robert Mohl pravi, da revščino pri moških prouztoeuje pred vsem uagnenje k pijančevanju, to pa uničuje s svojo dragoto, z veliko zamudo časa za delo, z omamljeuiem telesnih in duševnih močij, torej z nesposobnostjo za delo. Koliko denarja grld., leta 1882 pa 1,050.000 gfld. Ves direktni davek Kranjske dežele zuaša 1,310.000 gold., torej bi se s denarjem, za žganje izdanem, lahko plačal ne Mamo ves direktni davek cele dežele, ampak tudi zemljišno odveznl zaklad! Žganj epi tj e se od leta do leta množi, kar je razvidno iz tega, da se vsako leto več, špirita v deželo uvaža. Glavne postaje na Kranjskem, kamor se pripelje največ špirita so: LJubljana, Kranj in Rakek. V Ljubljano se je pripeljalo samo po južni železuici: Leta 1881 ....... 11.873 hektolitrov, . 1882 ....... 12 084 v 10 mesecih leta 1883 . . 12 631 „ in v Rakek leta 1881 . . 1.778 „ leta 1882 ...... 1.958 Dostaviti je še, da je 7700 hektolitrov špirita iz tega račun? izpuščenih, kolikor se ga povprek porabi za industrijelne namene, — če se ga sploh toliko. S tem je pač dovolj dokazano, kako ogromne svote se potrosijo za žgano pijačo, ki ne služi ne zdravju, ne telesni moči, ki ima jedino le namen s prva živce vzbujati, potem pa omamljati. Govorn k dr. Samee prav«, da ne hi rad, da bi se mu očitalo, da je s to žalostno sliko hotel grditi slovenski narod na Kranjskem, da ga je hotel Bvetu karati kot zanemarjen narod pijancev. EukCta ima nalof* razkriti vse rane na telesu našega narodu in iskati sredstev, da se zopet zacelijo. NaSe ljudstvo je po večini še zdravo ali kuga žganjepitja ga posebno po Gorenjskem in Notranjskem že nalezuje, torej ne smemo zamuditi, da ga obvarujemo, da se ga preveč ne prime in ga nam ne skvari, kajti nenadomestljiva škoda bi bila za naroda krepkost, pogumnost in vztrajnost. NaSi sosedje Nemci naj bi nas v očigled te slabe strani ne glednli po strani, pri njih (Nemcih) ni to niti za las boljši. V Bnrolinu je bilo leta 1875 izmej 16.800 poslopij 7 3 14 točarnic, izmej njih se je v f>417 točilo samo /y.uije, tako, da je imela vsaka di-iiL-a hiSa to^rnico. Berolinci popijo na leto za 5fe 090.SOO k s«i. žganja; pivopivnic pa imaio 4667. Računimo, da je vsaka skupila samo po 10U0 g'd. na leto, so Berolinčani izdali na leto za pivo 4.0(17.000 nol«i. Vina se je popilo isto leto 4,132 900 litrov, recimo liter po 50 kr., ker Berolinčan* radi pijo inozemska draga vina, tedaj znaša to 2.000.000 »Id. Na i prijatelji D u-najčani popijo na leto 340 do 350 milijonov litrov piva, koliko pa vina in žganja, ne ve se natanko povedati, vsekako pa tudi ogromno svoto denarju izdajo zato. V vsej Avstriji izdalo se je po cenitvi trgovinskega urada 1. 1876, ako se računa vedro vina 8 gld* vedro piva 5 gld. in vedro najizvrstnejšega žganja po 23 gld., za vino 4 gld. 23 kr., za pivo 1 gld. 29 kr in za žganje 1 gld. 27 kr. na vsako osobo kar iznaša pn 36,000.000 ljudi) 982,000.000 K'oldi nar |«> v. (Dalje rjrih.) I.juilslio htcmIhIvo. Moll-ovo »Francosko žganje in bo1u daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici s navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj!) Tuchlauben S). V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mn ll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—5) .J;i v ne dražbe. 9. maja. 3. eks. držb. pos. Frana Vidgoja iz Velike Pristave, 1G27 gld, v Postojiui. 3. eks. držb. pos. Antona ČeBnika iz Palčja, 2066 gld., v Postojini. 3. eks. držb. pos. Štepana Ivca iz Malin, v Metliki. 8, eks držb. pos. Martina Vrani carja iz Slanine vasi, v Metliki. 8. eks. držb. pox Jurija Rojoa iz J iblanice, 1200 gld., v Bistrici. 3. eks držb. pos. Janeza Plavca i? Knežaka, 1390 gld., v Bistrici. 10. maja 1. ckB. držb. pos. Bare Bukovo iz liub-narne, 450 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Pet-kovska iz M dvedjega Brda, 1591, gld, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Franca Bajta iz Planine, (550 gld.. v Logatci. 3. eks. držb. pos. Luke Uršiča iz Dolenjega Jezera 300 gld., v Logatci. B, eks. držb. pos. Jakoba Sviglja iz Dolenje vasi, 2770 gld., v Log itei. 1. eks. držb. pos. Jarne j a Vidmarja iz Loža, 1OO0 gld., v Ložu. — 3. eks. držb. pos. Neže Petrifi iz Dolenje vasi 1595 gld., v Ložu. 3. eks. držb. pos. Josipa Ilomovca iz Cerknice, iti92 gld., v Ložu. 3. eks. držb. pos. Janeza < »omika iz Cerknico, v Ložu. 1. eks. držb. pos. Janeza Ješana iz Hudega vrha, 1215 gld;, v Ložu. 12. maja. 3. eks. držb. pos. Simona Žigona iz Lomov, 5015 gld., v Idriji. 1. eks. držb. pos. Janeza Mubla iz St. Jurju, 2798 gld., v Kranji. Tujci: dne (i. maja. Pri Nlunu . tiross z Dunaja. — Zickert iz Trsta. — Marthaler z Dunaja. — Tomšič iz Hakoka. — Berce od Križa. — Pn Mulini: VVinkler z Dunaja. — Simunich iz Ru-dolfovega. — Lemborger z Dunaja. Umrli so v IJ ubij mi: 5. maja: Adolf Potokar, delavčev sin, 5'/a let, Poljanska cesta št. 18, za davico. V deželnej bolnici: 4. maja: Marija Klinar, agentova žena, 52 let, za jetiko. 5. maja: Marija Marinčic, gostija, 54 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan ČaB opa-zovnnia Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. •si 7. zjutraj i 2. pop. ^ 9. zvečer 733-13 mm.1 + 6*7" 0 733- 57 mm. + 7'6°C 734- 49 mm. J + 78°C 1 si. zali. si. jz. si. azh. dež. dež. dež. 14,5mm. dežja. Srednja temperatura -f- 74°, za 4 7° nad normalom. Tržne cene * I Jiiloljanl dne 7. maja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, » . . . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Špeh frišen „ . . • povojen, „ . . Surovo maslo, Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . mehka, , . . gld. OE 7 90 5 53 5 20 3 25 5 20 5 69 5 20 — 9 — 10 — 3 50 _ 96 _ 86 _ 64 _ 72 _ 85 _ 2 — 8 — 64 — 64 — 72 — 40 — 45 — 18 2 05 1 87 7 — 4 60 ! !DuL33.adsic^ borza dne 7. maja t. 1. (Izvirne telegrnficno poročil«..) Papirna ren a . . . . .....80 gld. 45 Srebrna renta ... . • 81 , 30 Zlata ren.........101 , 45 5°/0 marčna renta.........95 , 95 Akcije narodne banke....... 856 , — Kreditne akcije........317 , 90 London.......... 121 „ 60 Srebro............— n — Napol............. 9 „ 64Vf C. kr. cekini........... „ 72 Nemške marke ..... 59 „ 50 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 124 „ — Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 173 „ 80 4ft/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 , 40 Ogrska zlata renta 6°/0......122 „ 55 . !•/: .... 91 , 95 88 , 70 104 „ 50 116 - — 123 „ - 108 „ 30 107 , 50 176 „ — 19 u 50 116 „ - 209 . 25 „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč. oiLez. oblig. . . Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. Ze.rulj. obč. avstr. 4Vi°/o Blati zaat. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. RudolfOVt srečke .... 10 „ /Vk. • i j e anglo-avHtr. banke . 120 „ 1 i •tiiiinway-(lrust. veli. 1 70 gld. a. v. (15-11) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELICE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine 1 želudca bolesti nrkljana I proti mehurnim kataru, HINKK M ATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Nu etiket« in /.Hiiiali, iMJ^I ''iN ^ kakor kaže podoba \ T 7 ir" ■" ■* treba oMro paziti. . Št. 8002. Razglas. (311-1) Ker je letos izvoljeni mestni odbornik gospod Fran For tuna odboroiatvu se odpovedal, razpisuje se vsled sklepa mestnega zbora ■ dn«5 5. t. m. po propisu p rov. občnega reda za Ljubljansko mesto nova volitev jednega odbornika v I. razredu in določa, da so bode ta volitev vršila dis<; 13. t. m. od S. do IS. ure dopoludne v mestni dvorani. To se naznanja s pristavkom, da se bodo glasovni listki v pravem času gospodom volilcem dostavili. Mestni magistrat v Ljubljani, v 6. dan maja 1884. Župan: Grasselli. V „NAR0DNEJ TISKARNI" sti ravnokar izšli knjigi: X-u.rLa.ls: 3^.a-žegreu časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 strani.|. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Potem: fl>lll>I'4»VSki. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 sir.ti,ij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 9rW Prostovoljna dražba WH vsake baze hišne oprave, vsake baze omar, več ur z godbo, slik, ogledalov, stolov, miz in kuhinjske posode bode v o. dan ma a 1884 Y Ljabljani, na Starem trgu št 34. (310) Lake, flrneže, barve in čopiče priporoča po ceni (286—3) Gustav Treo v Ljubljani. ■■ V n ji »■ j:i niiročilii s t? t u b i »j izvrže. ■■ Prostovoljna dražba zakonskih knji^, državnega zakonika letnikov 1852—1883, leposlovnih knjig, hišne in kuhinjske oprave hode ** inaj;» t. I. na Dim»jMlii ccv«itl v Taiearjovi IiIhi his. štev. 13, 2. nadstropja, stopnice na deaoi. (293—3) ♦ CJmethe (32—34} J ustavlja po aajrovejšam a m i r i k a 'i s k cm načinu « brez vsakih bolečin ter opravlja i»l«»iulkovaii)a in X ♦ vse f.t*l*nv it-t v. i ji ♦ t zobozdravnik A. Paichel, | «i> poleg Ilniili1—4) VIZITNICE v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna«* v Ljub1 jani. V „Narodnoj Tiskarni" in pri lan. Giontini-ju v Ljubljani se dobiva: Časnikarstvo in naši časniki, Spisal * * * Stat nominis unibra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več. RBUDIMSKA I AKOCZY katero so analizovali in označili deželna akademija v Budim-pešii, profesor ur. Stolzel v Bfonakovem, profesor dr. Hnrdy v Parizu in |»r«l'esor dr. Ticliborne v Londonu, priporoi'-ajo profesor dr. IJebhardt v Hudimpršti in nedavno profesor dr. Rokitimskv v Inoinostu, profesor dr. Zeissel na Dunr.ji in proffBur ar. Sigi v 8tuttgartu in drage medioinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine litbiomi; posebno uspešno se uporablja'pri trdovratnih boleznih jirebavilnih organov in zapretji vode ter so pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva so po vseli lekarnah in \y i.-iialnicub mineralnih viidii, vedŠO na novo natočena. Prosi se, da BO zahteva izrecno Budimska Rakoczv (240—8) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tink „Narodne Tiskarne". / 594353