TRST, petek 10. januarja 1958
Leto XIV. . Št. 9 (3854)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI St. «, II. nad. — TELEFON »J-M* IN 54 *31 — poStni predal 558 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 28 —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; ietrUetna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dm.
St. 37-338 — Podru2. GORICA: Ul. S. PeUico Ml.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenile,
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	dm.	Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska o. zoz - l rs
Medtem ko se na Zahoda še niso sporazumeli o odgovoru
Bulganin ponovno predlaga sestanek voditeljev NATO in varšavskega pakta
Zaradi važnosti vprašanj, o katerih bi govorili, naj bi se sestanka udeležile tudi Indija, Jugoslavija, Afganistan, Švedska in Egipt ■ Ponovitev prejšnjih predlogov Ugoden sprejem Mac Miiianove izjave o nenapadalnem paktu
MOSKVA, 9. — Medtem ko se v Parizu države članice NATO posvetujejo o vsebini odgovora na zadnja Bulganinova pisma, je ta poslal Eisenhowerju, Mac Millanu in drugim 17 državam pismo, s katerim predlaga sestanek med voditelji držav NATO in varšavskega pakta. Poleg tega naj bi na tem sestanku bile zastopane še Indija, Afganistan, švedska, Jugoslavija in Egipt.
Moskovski radio je nocoj oddajal izvleček pisem. Sovjetska vlada predlaga, naj se v dveh ali treh mesecih skliče konferenca «na najvišji ravni*, ki bi lahko bila v Ženevi. Na konferenci haj bi razpravljali o takojšnja ustavitvi atomskih in termonuklearnih poizkusov za dobo dveh ali treh let.
Sovjetska vlada predlaga dalje, naj bi konferenca Proučila načrt poljskega zunanjega ministra Rapacke-ga za določitev breaatom-skega področja v Evropi.
Poleg tega naj bi proučila sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO jn varšavskega pakta, kar w bilo v korist ustavitve hladne vojne.
Zaradi važnosti vprašanj, o katerih bi razpravljali, predlaga sovjetska vlada, naj bi se te konference udeležile ?olag držav NATO in varšavskega pakta tudi Indija,
Afganistan, Švedska, Egipt in Jugoslavija.
„ Sovjetska vlada zavrača na-ch o konferenci zunanjih ministrov, kakor predlagajo zahodne države, «0 kateri ne bi hiogli biti gotovi, da bi dala Pozitivne rezultate«.
Pismo pripominja, da v pri-"!eru ugovorov zahodnih dr-Zav se sovjetska vlada ne bi uPria sklicanju ožje konfete.
latern omenja pismo nedav-demobilizacijo 300.000 mož Sovjetske vojske in izre-a Upanje, da bodo vlade treh zahodnih velikih držav v ena-1 meri zmanjšale število i^hjih čet, kar bi bil kon-*jreten prispevek k pravi mednarodni Varnosti in k o-Krepitvi splošnega miru.
. .Po mnenju sovjetske vlade 1 sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO h varšavskega pakta ali tu-
di
sklenitev dvostranskih po-
| db o nenapadanju med dr-avami obeh blokov imela o-«r°ttien ugoden vpliv na med-afodno pomirjenje. Zatem j huarja pismo potrebo zmanj jj.hJa števila tujih čet v Nem-^zh r v cliru8hi državah na
?is: U
in Zahodu
izč m° Prav' tudi, da »niso ja "Pane možnosti sporazuma j, onemogočitev nenadnega vpr 'n 0 sMepih glede zoruSani mednarodnega nad-jStva« g tt.m v zvezi pred-razn ®°Yiels,ka zveza, naj se stvfavlja o uvedbi nadzor-k rižu z Postaj na železniških av, ' c'h, v pristaniščih in na te ^Ptobilskih cestah. Poleg naj se določi področje kilometrov na obeh stra-
danes
i ot
hitro
Pice
em ko bo čitatelj na Preletel današnje no-
n 0 Eisenhoiverjevi letni in ,ilci o stanju v državi QaiuSe^n° najnovejših Bul-atlnVih Pisem državam r .antskega pakta, bo mo-aJ ugotoviti:
ZnL,Sz te predvčerajšnjim tij0ia z. demobilizacijo 300 *hht Votekov, včeraj pa je doSpeHVal, Eisenhower poleg io rianjih — menda okrog en« "}fard dolarjev — še n0v ?jtliterdo in 300 milijo-njf ~°larjev za nadaljeva-
2 °?0T°zevalne tekme.
m 'n .loanin, ki se vedno prua	odgovora na svoja
raj s Pisma, je poslal vce-rik nova pisma, v kate-in j,,?- Predloge ponavlja 0®7a«?a7a le t0■ nai se po-Uielplu na najvišji ravni skeon 1° P°leQ držav atlant-ie	Varsavskega pakta
sfca lJa' Jtl()oslavija, /tvcd-istean °JPt in Afganistan; ^ K,Jne ~ v6eraj - pa Sz	izjavil,	da se s
3 ' n . n<- mara pogajati. v*oka ,?Jf?nčno te izgubil Predi,,?' tevo Mac Millanov *iuinr„L 0 sklenitvi nenupa-dorn ?? Puktu med Zaho-Pa^ ZSSR. ki je bil po Prvi	Antski konferenci
sc j,??	mistični	znak, da
* mrl,? stvari premaknile
Te e t0(;ke. ne trn/A ugotovitve pač hijub I utejo komentarja, *ibu m Sfnhowerjevemu podtakni	naj začne s
(lkcHn Prmi in otipljivimi trditvi i. in kljub njegovi 'Praviti	pripravi
,’ukon!!	"vsak	korak z
0 to ?Tina Sf,mlH. če nus temu mirutllal0 bliie pra'
neh demarkacijske <jrte za fotografsko nadzorstvo iz letal.
Sovjetska vlada predlaga dalje, na) se prizadete države, vključno oba dela Nemčije, sporazumejo, da se l.a nemškem ozemlju uvede obširnejša oblika nadzorstva nad ukrepi, o katerih obstaja možnost sporazuma. Sovjetska vlada je mnenja, da bi ((prenehanje hladne vojne in razširitev mednarodnega sodelovanja bila v korist rešitve nemškega vprašanja z zbliža-njem obeh suverenih držav«.
Zatetn poudarja, da rešitev vprašanj Srednjega vzhoda »ni samo potrebna, pač pa tudi nujna«. Sestanek na najvišji ravni bi omogočil sporazum, na podlagi katerega bi se velesile obvezale, da ne bodo storile nobenega koraka, ki bi ogrožal nadovismost držav tega področja, ter da ne bodo uporabljale sile pri reševanju vprašanj Srednjega vzhoda.
Na koncu poudarja^ pismo, da «politika, ki izključuje Kitajsko iz proučevanja mednarodnih vprašanj, prinaša veliko škodo mednarodnemu položaju v celoti, predvsem pa delovanju OZN«.
Pismo za Eisenhovverja je v Washiingtonu izročil danes popoldne sovjetski poslanik Za-rubin. Za Mac Millana pa je pismo izročil v Londonu sovjetski poslanik Malik zunanjemu ministru Selwynu Lloy-du. Gaillardu bo izročil pisir.o jutri sovjetski poslanik Vinogradov V Parizu.
Foreign Office javija, da je pismo za Mac Millana dolgo i8 strani s prilogo, ki ima 19 strani. Kakor poroča moskovski radio, pravi pismo za Mac Mdlana, dg Bulganin in njegovi kolegi ugodno sprejemajo zadnjo Mac Millanovo izjavo, ki predlaga sklenitev svečane pogodbe o nenapadanju med prizadetimi državami. Bulganin omenja, da je Sovjetska zveza večkrat predlagala sklenitev take pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta, in Mac Millanov predlog bi sedaj to omogočil.
Bulganin dodaja, da je preletavanje bombnikov z atomskimi in vodikovimi bombami nad evropskim ozemljem neposredna akcija proti Sovjetski zvezi »n drugim miroljubnim državam. Postavitev raketnih oporišč na evropskih ozemljih pa bi spremenila te države v vojaško pozorišče :n bi jih izpostavila prvim uničevalnim udarcem, ki bi sledili morebitnemu napadu.
V pismu Mac Millanu pravi Bulganin tudi, da se bo nevarnost atomske vojne vedno bolj večala, če ne pride do sestanka vladnih voditeljev pri okrogli mizi.
Bulganin pravi tudi, da je z naklonjenostjo sprejel govore nekaterih voditeljev na zadnji konferenci sveta NATO v Parizu, ki so podprli konferenco na najvišji ravni. Dodal pa je, da so tem govorom sledili sklepi, naj se nadaljuje hladna vojna in pospeši oboroževalna tekma. Dokaz o tem je sklep, da se države NATO opremijo z zalogami atomskih konic za raketne izstrelke ter da se postavijo na ozemlju članic raketna oporišča. Bulganin pripominja, da «se skuša ustvariti stanje, v katerem naj bi zaloge jedrskega orožja bile predvsem v Evropi, t. j. kolikor mogoče daleč od ozemlja tistih, ki bi utegnili bi' ti glavni krivci za začetek nove atomske vojnea.
Zatem pravi Bulganin, d« z. naklonjenostjo sprejema Mac Millanovo izjavo o nenapadalnem paktu in dodaja, da je nemogoče ne podpisati izjavo Mac Millana v spodnji zbornici, s katero je izjavil, da je pripravljen pogajati se za konkretne rezultute. Končno omenja Bulganin, da se zatrjuje, da sedaj ni ugoden trenutek za pogajanja a Sovjetsko zvezo, ker ima ta prednost pred Zahodom zaradi medcelinskih raket; na Zahodu pa težijo po pogujanjih s položaja sile.
»Hoteli bi, da bi bilo jasno ljudem na Zahodu zaključuje Bulganin, da Sovjetska zveza ni vodila in ne misli voditi politike sile«.
Kakor zrnano, bodo v Parizu stalni namestniki NATO ju-Iri nadaljevali razpravljanje glede glavnih smernic odgovora n« zadnja Bulganinova pit ma. V zahodnih diplomatskih krogih izjavljajo, da je namen nove sovjetske diplomatske pobude pruv v tem trenutku vplivati na stališče zahodnih držav do sovjetskih predlogov. Medtem je predstavnik F'1 reign Office« dane« na tiskovni konferenci izjavil, da ne vidi nobene razlike med stališčem britanske vlade in a-meriskegu državnega tajnika Dullesa glede morebitnih ,r«z-govorov nu najvišji ravni * Sovjetsko zvezo, Kakor znano, jo Dulleg na tajni seji zuna-
njepolitičnega odbora kongresa izjavil, da absolutno nasprotuje sešta-nku s Sovjetsko zvezo na najvišji ravni.
Predstavnik Foreign Officea je dejal, da bi Velika Britanija, ka-kor tudi druge države NATO želele, da bi o razorožitvi razpravljali zunanji ministri. Te izjave pa je predstavnik podal, še preden je b,-lo izročeno novo Bulganinova pismo.
Ugoden potek pogajanj med Bonnom in Moskvo
BONN, 9. •— Nemško-sovjet-ska pogajanja dobro na-preidu-jejo. Izredni poslanik Lahr se bo vrnil v Moskvo šele konec januarja. Njegovo sedanje doL go bivanje v Bonnu je treba pripisati dejstvu, da je sovjetska vlada predložila več predlogov, ki jih sedaj proučujejo.
V pristojnih krogih zagotavljajo, da se bodo sedanji razgovori v Bonnu končali do konca meseca. Tedaj se bo poslanik Lahr lahiko vrnil v Moskvo in se razgovarjal z voditeljem sovjetske delegacije Semjonovom o dokončnem sporazumu. Gre za sklenitev trgovinske pogodbe, konzularnega sporazuma in sporazuma o repatriacij Nenvcev rz Sovjetske zveze.
Tudi Kubieku
je Hruščev voščil
RIO De JANEIRO, 9. — Popoldanski dnevnik »Ultima Ho-ra» piše, da je Nikita Hruščev poslal brazilskemu predsedniku Kubičku poslanico za Novo leto, katere besedilo pa ni bilo objavljeno. List pravi, da je Hruščev v svoji poslanici sporočil, da želi SZ v skladu s svojo politiko miroljubnega sožitja blagostanje vseh narodov. Po prelomu sovjetsko - brazilskih odnosov v 1. 1948 je sedaj prvič, da se kak sovjetski voditelj o-brne na brazilskega državnega predsednika. V Rio de Ja-neiru še ne vedo, ali bo Ku-biček odgovoril.
Posojilo Burmi iz SZ in Kitajske
RANGUN, 9. •— Burmansk-ministrski podpredsednik, k. je nedavno obiskal Sovjetsko zvezo. Vzhodno Evropo in Kitajsko, je sporočil, da sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili dati Burmi posojilo za 6 5 milijonov šterlingov. Znesek bodo uporabili za zgraditev dveh jezov in nekaterih tovarn.
Sovjetska zveza je sklenila dati dve posojili: prvo za 3 milijone 750 tisoč šterlingov plačljivo v dvanajstih letih, drugo pa za en milijon 125 tisoč šterlingov plačljivo v pe-
tih letih. Kitajska pa bo dala posojilo za 1,5 milijona šter-lingov.
 «»-------
Burgiba o odnosih s Francijo
TUNIS, 9. -— Predsednik tunizijske republike Burgiba je po radiu izjavil, da je pripravljen pogajati se o obrambni pogodbi s Francijo, če se Tuniziji omogoči popolna neodvisnost i-n če francoska vojska
Protesti v Kairu zaradi spletk ZDA na Srednjem vzhodu
KAIRO, 9. — Ameriški poslanik v Egiptu Hare je imel te dni več razgovorov z raznimi osebnos-tmi v zvezi z udeležbo Dullesa na konferenci bagdadskega pakta, ki bo v Ankari, Poslanik se je sestal predvsem z zunanjim ministrom Fav-zijem, z državnim ministrom Sabrijem,, s poslaniki Indije, Indonezije, Tunizije, Irana, Sirije, Libije in Maroka v Kairu ter z glavnim tajnikom Arabske lige Hasu-no in s prestolonaslednikom Saudove Arabije.
Hare se je razgovarjal o Srednjem vzhodu in tudi o Zahodni Novi Gvineji ter o sklepih nedavne afriško-azij-ske konference v Kairu.
V Kairu je napovedana Dol-lesova udeležba na konferenci bagdadskega pakta povzročila številne proteste. Egiptovska poslanska zbornica je vprašala zunanjega ministra, kakšna je uradna reakcija egiptovske vlade na ta sklep. Minister je sporočil, da bo odgovoril v ponedeljčk.
Tudi egiptovski tisk je pro-
zapusti vsa oporišča v Tuni-ziji razen pomorskega opori-1 testiral poudarjajoč, da je na-šča v Biserti.	men ameriške udeležbe poiz-
Burgiba je dodal, da če ne kus, da se bagdadski pakt po-bo mogoč sporazum, bo Tuni- veže z atlantskim zavezni-zija prisiljena obrniti se na štvom, kar bo še povečalo ne-druge države in tudi na NATO. | varnost vojne.
Poslanica ameriškemu Kongresu <o stanju države»
Eisenhower zahteva nove milijarde za ameriški oboroževalni program
1300 milijonov dolarjev dodatnih kreditov za oborožitev - Črtanje ali skrčenje nekaterih civilnih programov - Glede razorožitve se ne sme opustiti iskanje podlage za sporazum Duiles ponovno izjavlja, da nasprotuje konferenci na najvišji ravni
WASHINGTON, 9. — Predsednik Eisenhower je danes prebral pred obema zbornicama ameriškega kongresa običajno poslanico o stanju v državi. Pozval je ameriško ljudstvo, naj sprejme program v osmih točkah, «katerega izvedba je potrebna v sedanjih okoliščinah*. Eisenhower predlaga:
1. Reorganizacija obrambe:	da se odpravijo na-
sprotja med tremi rodovi vojske, sta potrebna reorganizacija in centralno vodstvo, ki mora uživati popolno podporo in sodelovanje vseh članov obrambne organizacije.
2. Pospešitev naporov za o-brambo: to pomeni pospes-ti programe za izstrelke z dolgim akcijskim radijem, pospešiti programe za druge izstrelke in bolj moderno letalstvo. To pomeni dalje podmornice in križarke na atomski pogon, gibčne sile, ki lahko zadušijo
lokalne spopade, in končno pomeni dolgoročne programe za raziskovanja in načrtovanje.
3. Medsebojna pomoč: Predsednik je s tem v zvezi izjavil: «še dalje moramo večati naše napore za medsebojno varnost in ohraniti program za gospodarsko in vojaško pre.. komorsko pomoč.« Dodal je, da ta pomoč ne pomeni nepotrebne izdatke.
4. Medsebojna trgovina: Predsednik predlaga, naj se zakon o gospodarskih dogovorih podaljša za pet let ter naj do pušča večja pooblastila pri pogajanjih. Dejal je, da svetov-
•Miiiii,luiiiitiiiHiiiililiMiiiiiuiiHliiniiMiiiuiiiiiiiiiiiHMiMiMnif inittiiinMlHimillliiiiilliltmiiiiiiiiiiitiiiiimiiiMHitmii, milni,miiiiiiiiimMjiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiim
Programska izjava vodstva PSI
Rimski župan izvoljen s podporo monarhističnih in fašističnih glasov - Pella pristaja na parlamentarno razpravo o zunanji politiki - Nove komplikacije z «malo reformo» senata Kozirev izročil Pelli sovjetsko noto
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Pozno zvečer je zunanji minister Pella, ki se je vrnil danes iz Ženeve v Rim, sprejel v palači Chigi sovjetskega veleposlanika Kozireva, ki mu je izročil noto sovjetske vlade, kakršno je poslal Bulganin danes tudi drugim evropskim vladam držav članic atlantskega pakta. Pred tem pa se je Pella sestal z Zolijem in mu poročal o pariškem sestanku «male Evrope*; svoje poročilo pa bo jutri ponovil na seji vlade. Pella in Zoli sta tudi razpravljala o Nenni-
jevem pismu, ki ga je napovedal voditelj PSI že včeraj in v katerem zahteva parlamentarno razpravo o zunanji politiki. Po sestanku je Pella izjavil, da vlada ne nasprotuje tej razpravi, vendar ni še določeno ali se bo razprava rešila v poslanski zbornici ali pa le v stalni poslanski komisiji za obrambo, ali pa v zunanjepolitični komisiji senata. V primeru, da bo razprava v poslanski zbornici, se to ne 'bo moglo zgoditi že 21. t. m., t. j. prvi dan po parlamentarnih praznikih, temveč pozneje, ker so za ta dan vpisane na dnevnem redu interpelacije in vprašanja ter nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku za preureditev predsedstva vlade.
Druga važna novica pa je izvolitev novega rimskega župana. -ki bo odslej Cioccetti, demokrščanski prvak, bivši generalni podpredsednik Katoliške akcije in papežev »komornik sablje in kute.« Star je 52 let Sele pri drugem glasovanju je prejel potrebno število 46 glasov proti 31, ki
jih je prejel radikal oclv, Cat-tani. Za novega župana so glasovali poleg demokristjanov še liberalci, monarhisti obeh strank, fašisti in — socialdemokrati. Zaradi tega je izvolitev izzvala v levičarskih socialdemokratskih vrstah precej hude proteste, ker so levičarji že pred nekaj dnevi zahtevali, naj se skliče vodstvo stranke, ki bi preprečilo rimskim socialdemokratskim občinskim svetovalcem, da prispevajo k ((desničarski rešitvi« krize, ki je nastala z ostavko bivšega župana Tu-pinija. Pristaši Zaganja in Matteottija poudarjajo sedaj, da bodo najbrž ponovno zahtevali razpravo o sporazumu, ki so ga sklenile posamezne socialdemokratske struje, ko so sestavljale vodstvo stranke.
Socialistično vodstvo pa je danes zaključilo svojo sejo in objavilo poročilo, v katerem je rečeno med drugim, da bo PSI pobijala negibno in protislovno politiko konservativnega bloka, ki mu načeluje krščanska demokracija, s politiko: popolnega izvajanja ustavnih določb, demokratizacije države in družbe, obnove javnega šolstva, razvoja in načrtne industrijske
lllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMMItllllMIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllltlllllllllllimiliiilliiltliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiililllimillllllliiiilililliiiiilll
Indonezija odklanja wdobre uslnye»» O Z M
Predsednik Sukano je po razgovorih z Nehrujem odpotoval v Bombay Indonezijski veleposlanik pri von Brentanu ■ Od treh ilunov komisije OZN sta dva očitno naklonjena Holandski
NEW DELHI. 9. — Dopoldne je imel indonezijski predsednik svoj tietji razgovor z Nehrujem. Opoldne pa je prisostvoval kosilu, na katerem je bil tudi Muc Millan in tako »ta se državnika sestala. Sevedu nista kdove koliko govorila o indonezijskih zadevah, saj kosilo ni bilo zgolj »politično«, ker se ga je udeležila tudi Mac Mil-lanova žena. Gotovo pa je, da ima svoj delež zasluge, da je do tega srečanja med Muc Millanom in Su-karnom prišlo, predsednik Nehru.
Po razgovorih med Sukar-nom m Nehrujem Je bilo objavljeno uradno poročilo, k1 najprej podčrtava, da obisit Slikama v Indiji nima ura 1-nega značaja, temveč da je Sukamo na potovanju za odmor. Državniku pa sla izkoristila priložnost /a izmenjavo gledišč o problemih, ki zadevata obe držoiVi kakor o mednarodnin problemih sploh. Mukarno je poudarjal moc čustev, ki jih )e indonezijsko ljudstvo dokazalo ob vprašanju Nove Za hodne Gvineje. Rekel je tud', da si njegova dežela zeli, d.i bi mogla sodelovati s Holandsko v korist obeh držav. Nehru je izrazil upanje, da se bo zadeva Zahodne Nove Gvineje rešila na miren način ter ;e dostavil, da morala obe strani kljub sedanjim težavam nadaljevati svoje napore, da pride do omenjenega sodelovanja. Poleg tega pa poudarja Nehru tudi zahtevo, da žgite kolonializem.
Sukarno je popoldne z letalom odpotoval v Bombay v spremstvu zunanjega ministra Suba-ndria. Pred odhodom je Sukarno izjavil, da v tem trenutku ni možnosti za razgovore s holandsko vlado, toda obisk v New Delhiju je bržko ne ustvaril ugodno atmosfero za take razgovore. Omenil je tudi, da je imel z Mac Milli-nom »plesni razgovor.
Iz Damaska se je izvedelo, da »e je Sukarno opiostil, di zaradi že prej sklenjenih obveznosti ne more sprejeli Kuatlijevega vabila za obisk Sirije. Predstavnik predsedstva v Damasku je v odgovor Indonezijskemu diplomatskemu predstavniku na to sporočilo dejal, da bo predsednik Kustli vesel, če bo lahko Slikama sprejel , ko bodo okol-nosti dopuščale.
V Bonnu je danes zahodno-nemški zunanji minister von Brentano sprejel indonezijskega veleposlanika ter se z njim dolgo časa razgovarjal. Menijo, da je veleposlanik zaprosil von Brentanu, du bi sprejel posredovalno nalogo med Indonezijo in Holandsko. Ne ve se še, kaj je von Brentano odgovoril.
Indonezijski minister za informacije je danes po radiu odgovoril na trditve holandskega ministrskega predsednika Dreesa v njegovem intervjuju agenciji »United Press«. Ne Indonezija, je dejal, pač pa Holandska s svojim nepopustljivim »tališčem ter s pod-
poro drugih kolonialističnih velesil je napravila, da so pogajanja prišla na mrtvo točko. Razen tega je minister Holandsko obtožil, da je hotela ustvariti razcep med predsednikom Sukarnom, vlado, zakonodajno oblastjo in ljudstvom. Končno je indonezijski minister dejal, da je vlada v Djakarti vzela pod nadzorstvo indonezijska podjetja, da bi preprečila nerede in da bi zagotovila njih normalno delovanje.
Indonezijski minister za informacije je tudi povedal, da bo morala indonezijska letalska družba »Garuda« zmanjša* za polovico svojo med-otučno službo, ker bo odšlo holandsko osebje družbe K L M, ki je delovala skupno z indonezijsko družbo.
Predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva pa je danes iz javil, da Indonezija ne more sprejeti dobrih uslug komisije OZN ?u poravnavanje spora s Holandsko, kot je včeraj sugeriral holandski ministrski predsednik Drees. Ta komisija je bila sestavljena iz treh članov: iz ZDA, Belgije in Avstralije. Avstralija m Belgija očitno podpirata Holandsko in samo /.DA so nev tralne je dejal omenjeni predstavnik. Kako naj v takih razmerah Indonezija pričakuje dobrih uslug od organizma, v katerem sta dve tretjini glasov nHklonieni Holandcem, je zaključil predstavnik indone zijskega zunanjega ministrstva.
ter kmetijske proizvodnje, politiko polne zaposlitve, socialne varnosti in blaginje za vse in s politiko tehničnega napredka v proizvodnji.
V Evropi in v Italiji je sedaj manj ugodna gospodarska konjunktura v primeri s prejšnjimi leti. Nazadovanje proizvodnje se začenja že v ZDA.
S' skupnim tržiščem pa se začenja poizkus integracije evropskega gospodarstva, ki ie prepuščeno koristim monopola in veleposestnikov. Tako se bodo povečale gospodarske težave in socialna neenakost v naši deželi. Do napredka za vse pa bi prišlo, če bi pri poskusu s skupnim tržiščem prevladali moderni socialni pogledi, ki odgovarjajo koristim delavcev in proizvajalcev. Stara in obrabljena de-mokristjanska in centristična večina je povsem nesposobna načeti in rešiti ta vprašanja v splošno korist.
V zunanji politiki pa je izbira med demokristjansk« politiko, ki obvezuje in vleče državo v propadlo politiko pozicij sile in oboroževalne tekme, in politiko, katere predhodnik je bila PSI in ki danes zajema v Evropi in v svetu vedno večje sile; za organizacijo miru na podlagi .načela miroljubne koeksistence in sodelovanja različnih političnih in gospodarskih sistemov, za razorožitev, za neposredna pogajanja med Vzhodom in Zahod um vse do popolne odstranitve vojaških blokov. Vlade, kakršna je angleška konservativna in za-bodnonemška demokristjanska, se niso mogle izogniti pritisku javnega mnenja v svojih deželah, ki zahteva zunanjo politiko, ki bolj odgovarja interesom pomiritve. Narašča pa fronta nevtralnih držav in držav afriško-azijškega bloka, ki zagovarjajo politiko aktivne nevtralnosti. Naša vlada pa o-staja še kar naprej v službi politike ki zaostaja za sedanjim časom, čeprav so dejstva potrdila, njen polom in njeno nevarnost.
V poročilu je končno rečeno, da bo 5., 6. in 7. februarja zasedanje centralnega komiteja PSI, na katerem bodo izpopo -nili članstvo komiteja s člani «l)-nita popolare« in odobrili volilni program stranke. Vodstvo je ugotovilo, da so štirje poslanci PSI prekršili skleo stranke o izstopu PSI iz organizacije partizanov za mir. ker so odšli s to organizacijo na obisk v ZSSR.
Na jutrišnji seji vlada ne bo razpravljala o Campillijevem namestnika, ker morajo njegovo imenovanje za predsednika »Evropske banke« potrditi prej njeni guvernerji, kar pa se ne bo zgodilo v tem mesecu.
Vprašanje »male reforme« senata pa se je danes še bolj zapletlo. Na sestanku, ki ga je imel predsednik jmslamske zbornice Leone z bivšim predsednikom republike De Nico-lo, je ta kot priznani strokovnjak za ustavno pravo ugotovil, da so poslanske spremembe zakonskega osnutka bistvenega značaja in da bo morat zaradi tega senat načeti razpravo o reformi popolnom-i od začetka, t. j. ne z. drugim, temveč s prvim čitanjem. Socialistični in komunistični po »lonci pa bodo zagovarjali se nadalje one male spiemembe v zakonu o senatu, ki so jih I senatorji že odobrili pri prvem čitanju.
 ««-------
Biddlekrjjer odhaja
BEOGRAD. 9.	—	Drž:,	m
tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil danes
poslovilno kosilo na čast ameriškemu veleposlaniku Riddle-bergerju, ki odhaja v soboto iz Jugoslavije.
Callas bo še pela <i vso ponižnostjo pred umetnostjo*
MILAN, 9. — Danes zvečer se je vrnila v Milan pevka Maria Meneghini Callas. Tednik «Oggi« pa objavlja članek, ki ga je Callas sama napisala in v katerem podrobno opisuje, kako je prišlo do neljubega dogodka. Pravi, da je naslednjega dne sklenila, da ne bo nikoli več pela. Toda po raznih pričevanjih spoštovanja z vseh strani sveta se ji je vrnilo zaupanje vase. »Pela bom še naprej, dokler ml bo bog dal moči, z vso ponižnostjo pred umetnostjo in z nezmerno hvaležnostjo do tistih, ki me v žalostnem trenutku niso zapustili,« zaključuje Callas svoj članek.
WELLINGTON, 9. — Doktor Fuchs je s svojo ekspedicijo še 370 kilometrov od Južnega tečaja. Računa se, da bo prispel na tečaj 17. januarja. Hillary pa je v radiotelefon-skem razgovoru z novozelandskim ministrskim predsedni-
na trgovina krepi prijatelje ZDA in veča željo po prijateljstvu.
5. Znanstveno sodelovanje z zavezniki: Velike važnosti je. da kongres poskrbi za potrebno zakonodajo, da bodo ZDA lahko izmenjale s prijateljskimi državami potrebne znanstvene in tehnične informacije.
6. Izobrazba in raziskovanja: Priporočal je izenačen program za boljše izkoriščanje a-meriškega bogastva vstevši investicijo milijarde dolarjev v štirih letih.
7, Izdatki in prihranki: Zi radi dodatnih naporov za o-bram-bo je treba izdatke v vojaške in znanstvene namene povečati za 4 milijarde dolarjev v letošnjem proračunu v primeri z lanskim proračunom. Za finančne leto 1958 znašajo dodatni krediti za obramba 1300 milijonov dolarjev. Zaradi tega poviška bo potrebno odložiti a-h razveljaviti nekatere civilne programe, te se hoče, da ostane proračun približno izenačen.
8, Akcije za mir: Predsednik je izjaviti, (is ta poziv na akcijo ne velja samo ameriškemu kongresu in ljudstvu. Ve lja za ameriško ljudstvo, za narode vseh drugih držav, zla. sti pa za narode Sovjetske zveze. Omenit je nedavna pogajanja s Sovjetsko zvezo v Washingtonu, pri katerih se je načelno pokazala podlaga zu večjo svobodo komunikacij :n izmenjave oseb.
Predsednik je nato dejal, da, če bi bilo mogoče skupno delovali pri načrtih za blaginjo človeštva, bi moralo biti mo goče skupr.o delati prt obširnem programu za znanstvene pridobitve v miroljubne namene. «Od Vseh pobud za mi'-, je dejal predsednik, ni nobena bolj potrebna kakor razorožitev in ne sme se opustiti iskanje podlage za sporazum.«
V svoji poslanici pravi predsednik med drugim:	((Pozi-
vam sovjetsko vlado, naj sodeluje pri uveljavljanju načel s takojšnjimi in otipljivimi akcijami. ki naj razbijejo sedanje nenaravne pregrade, ki so u-stavile pretakanje misli in razumevanja med našimi narodi. Ponovno pravim vsem narodom, da smo pripravljeni napraviti vsak korak z vsakomer na zemlji, če nas bo to pripeljalo bliže pravemu miru.«
Poslanica govori v glavnem o ameriški vojaški moči s povezovanjem na sovjetske u-spehe na področju izstrelkov in satelitov. Predsednik med drugim izjavlja: «Naš obrambni ščit vsebuje celo vrsto kopenskih, pomorskih in letalskih enot, ki so izvrstno o-premljene in strateško razmeščene po svetu. Najmočnejše zastraševalno sredstvo v svetu je danes moč za represalije našega strateškega letalskega poveljstva ter letalstva naše mornarice. Napadalcu, ki bi začel vojno v svetu, bi prinesli popolno uničenje njegove dežele.«
Predsednik pravi dalje, da
se tiče bližnje prihodnosti, pa podaja Eisenhower sledečo o-cenitev glede varnosti: »V tem trenutku prevladuje mnenje, da mi dokaj zaostajamo za Sovjetsko zvezo, kar se tiče balističnih izstrelkov z dolgim akcijskim radijem. Toda moje mnenje, ki temelji na skrbni proučitvi vseh informacij, je, da bomo imeli potrebno količino izstrelkov in to pravočasno, da podpremo in okrepimo zastraševalno moč naših bombnikov, katerih učinkovitost stalno narašča; to se bo zgodilo, če se bomo primerno potrudili. Naš glavni problem ni torej naša današnja moč:	gre bolj za
življenjsko potrebo, da danes začnemo z akcijo, zato da si jutri zagotovimo našo moč«.
Prva reakcija republikanskih parlamentarcev je seveda ugodna, medtem ko so demokratični parlamentarci manj ugodno reagirali na poslanico. Predsednik zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice demokrat Gordon je izjavil; ((predsednikova poslanica vsebuje skoraj izključno splošne izjave, glede katerih mislim, da se večina članov zunanjepolitičnega odbora strinja. Vsi pa bi radi slišali podrobne predloge za izvedbo tega, kar je treba napraviti.« Demokrat Carl Albert je izjavil, da predsednik ni dal zadostnih podrobnosti, ki bi lahko omogočile kak zaključek. Demokratični senator El-lender je označil predsednikovo poslanico kot ((premlevanje običajnih starih stvari brez vsake nove ideje«. Neki drug senator pa je poslanico označil kot «slavospev, ki se bere ob mrtvaškem odru sedaj že mrtve uprave«. Demokratični senator Kefauver pa je dejal, da je predsednikov govor «eden najmočnejših v njegovi karieri«.
Medtem je državni tajnik Duiles danes v zunanjepolitičnem odboru senata ponovil, da v sedanjem trenutku nasprotuje sklicanju konference na najvišji ravni. Dejal je, da je »povečana sovjetska gospodarska ofenziva morda sedaj največja grožnja za svobodni svet«.
Nekateri demokratični senatorji so kritizirali način, kako je Duiles vodil zunanjo politiko, in so izjavili, da ni povedal nič novega. Senator Morse je izjavil, da so ga Dullesove izjave «povsem prepričale o polomu zunanje politike uprave«. Sen. Fulbright pa je izjavil, da je Duiles dejal, da »verjame, da bodo Sovjeti v bodoče bolj pripravljeni na pogajanja in da ni izgubil upanja«.
in Mijatovic na komemoraciji Gramscija
BEOGRAD, 9 — Na va-b-ilo inštituta Gramsci sta danes odpotovala v Rim člana CK ZKJ Ziherl in Mijatovič. Udeležila se bosta jubilejnega sestanka,
bi ameriška bombna letala takoj izvršila represalije, če I ki ga organizira inštitut ob kom Nashom dejal, da se pri-j bi prišlo do nenadnega napa- dvajseti obletnici smrti Gram-pravlja za odhod na bazo 700. ] da na ameriška oporišča. Kar I scija.
»iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiititiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig
Mac Millan upa v dolgo prijateljstvo ki bo še družilo Britanijo in Indijo
Prihodnji lorek bodo v Veliki Britaniji podpisovali za S00 milijonov šterlingov posojila
NOVI DELHI. 9. — Indonezijski predsednik Sukarno ter britanski ministrski predsednik Mac Millan sta se danes sestala na kosilu, ki ga je priredil indijski ministrski predsednik Nehru. Govorila sta malo časa in neuradno o sporu med Indonezijo in Holandsko. Iz indonezijskih virov se je zvedelo, da je Sukarno Mac Millanu zagotovil, da bi prehod Zahodne Nove Gvineje k Indoneziji na noben način ne bil nevaren za mir in stalnost na tistem področju.
Potem ko je dopoldne Mac Millan položil venec na mesto, kjer je bil sežgan Gan-dhi, je obiskal notranjega ministra Govinda Ballabha Parita, ministra za industrijo in trgovino Morarjija Desaia ter podpredsednika Itadakrišnana.
Pri večerji, ki jo je njemu na čast priredil Nehru, je spregovoril Mac Millan, ki je med drugim dejal, da angleško ljudstvo želi mir in dobro razumevanje med narodi ter vedno spoštuje tako velike kot male države. «V skladu s temi načeli, ki ste jih vi objavili kot «pancha silila« (pet načel koeksistence), je, da se morajo dežele naučiti živeti«. Mac Millan je potem poudaril, da je on prvi britanski ministrski predsednik, ki je obiskal Indijo. Obe deželi sta že več kot dve sto let neločljivo združeni, je nadaljeval Mac Millan, Po njegovem mnenju pa je eden izmed najbolj pomembnih dogodkov v svelovni zgodovini v dejstvu, da je Indija, ko je
prišel zanjo trenutek, da si izbira svojo ureditev, ne le o-hranila večino tradicij, po katerih se še sedaj upravlja, ampak je tudi prostovoljno pristopila k Združenemu kraljestvu v popolni enakosti in s popolno svobodo akcije kot član Commonvvealtha. Com-montvealth . je tako postal največji praktični in aktivni zgled mednarodnega sožitja, kar jih pozna svet. Na koncu je Mac Millan izrazil	upanje,	da	bo
še dolgo prijateljstvo združevalo obe državi.
Na koncu banketa na čast Mac Millanu je rekel Nehru, obrnjen proti svojemu gostu: «V Indiji upamo z vso odkritostjo, da bo vaš nedavni predlog o nenapadalnem paktu med Vzhodom in Zahodom dovedel	do rezultata,	da	no
lahko senca vojne, ki se razprostira	nad	svetom-,	končno
izginila.	Tak	predlog	je	bil
toplo sprejet v vseh državah Azije, poleg Evrope in Afrike. Človeštvo teži k mednarodnemu pomirjenju in ni več časa, da bi odlagali za pozneje rešitev takšnega vprašanja. Človeštvo hoče, da se napravi korak na poti miru in varnosti. Ce bi se moralo čakati, potem bi bil svet razočaran in bojazen bi se povečala« Na koncu je izrazil prepričanje, da bo človeški duh premagal strah in pa grožnjo orožja. »Mi nikakor ni zahtevamo, da bi svetu diktirali, kako naj ravna, toda upamo, da bo na5 glas uslišan.«
LONDON, 9. — Niti tri dni po odstopu Thorneycrofta je
njegov naslednik Amory najavil razpis važnega posojila 500 milijonov šterlingov. Posojilo, za katerega bodo sporočili podrobnosti jutri, bo u-radno razpisano prihodnji torek, 14. januarja, in bo še istega dne zaključeno.
Prvi predvolilni sestanki v FLRJ
BEOGRAD, 9 — Takoj po Novem letu se je začela v vseh krajih Jugoslavije živahna predvolilna aktivnost. V okviru te aktivnosti se je danes sestal v Ljubljani plenum KZDLJ ljubljanskega okraja, na katerem je predsednik Janez Vipotnik govoril o pomenu volitev v zvezno in republiško skupščino, o političnem položaju, o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih in o tehničnih pripravah za volitve.
Na plenumu so sklenili, da za poslanca z zvezni svet kandidirajo Edvarda Kardelja, za republiški svet skupščine Slovenije pa Ivana Mačka in Vido Tomšičevo.
V Beogradu pa je danes delegacija mestnega odbora SZDLJ in mestnega komiteja ZKJ obiskala predsednika Tita in ga o-bvestila, o želji Beograjčanov, da ga ponovno kandidirajo za poslanca v zvezno skupščino v volilnem okra--ju občine Cukarica in Rakovica. Tito je kandidaturo sprejel.
V rome rčera): Najvlšja temperatura }, aajuižja 3,1 zračni tlak 1014,7 pada, veier 17 km, vlaga 36 odst, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temp. morja 9,6.
Vreme danes: Freitežno oblačno vreme, vmes nekaj padavin.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 1». januarja
Pavel, Vilko Sonce vzide ob 7.45 in zaton« ob 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna Vzide ob 22.43 in zatone ob 10.08. Jutri, SOBOTA, U. januarja Higin, Božidar
Tudi včeraj stavka v ladjedelnicah in arzenalu
FIOM pristane na prekinitev stavk le v primeru konkretnih pogajanj
Potrebna so namreč jamstva, da se vodstvi CRDA in Tržaškega arzenala odpovesta dosedanjemu trmoglavemu odklonilnemu stališču
Tudi včeraj so delavci v CR in ne sindikati zdaj oceniti
DA in Tržaškem arzenalu zapustili delo pred zaključkom rednega delovnega urnika, in sicer ob 12.30 v vseh obratih; dnevne izmene so zapustile delo po petih urah dela, nočne izmene niso stavkale, pač pa bodo stavkale od drevi do jutri zjutraj. Danes bodo delavci v CRDA zapustili delo ob 16.15, v arzenalu pa ob 15.30; dnevne izmene pa bodo delale osem ur. Stavkali torej ne bodo, pač pa se bodo vzdržali nadurnega dela.
Jutri bo javno zborovanje, ki ga organizira Zveza kovinarjev FIOM. Kraj in uro bodo še sporočili. Zaradi velike važnosti naj se zborovanja udeležijo vsi prizadeti delavci in občinstvo. Sindikalni aktivisti FIOM v CRDA in arzenalu pa bodo imeli danes ob 17. uri v Ul. Madonnina važen sestanek. Danes bo tudi seja izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL; prihodnji teden pa se bo sestal glavni svet sindikatov CGIL. Na o-beh sejah bodo v glavnem razpravljali o sporu v CRDA in arzenalu in sklepali o nadaljevanju borbe tržaških kovinarjev.
Včeraj popoldne, kakor je bilo napovedano, je bilo v Ljudskem domu zborovanje, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM in se ga je udeležilo ogromno število stavkajočih delavcev. O razvoju spora, sedanjih razmerah in perspektivah je obširno govoril prof. Sema, nato pa glavni tajnik Delavske zbornice CGIL Banoma Tominez. Dvorana je bila nabito polna in ni mogla sprejeti vseh delavcev, ki so morali ostati na dvorišču, da sd lahko sledili govornikom. Tudi na tem zborovanju je prišla ponovno in še bolj do izraza borbenost kovinarjev, ki so poudarili, da hočejo nadaljevati borbo do končne zmage in so predlagali, naj se stavkovno gibanje prav v sedanji fazi razširi in še bolj okrepi.
Tajništvo FIOM pa je sinoči izdalo poročilo, v katerem obvešča delavce v CRDA in arzenalu ter ostalo prebivalstvo, da je OGIL na zadevno vprašanje nekega funkcionarja ministrstva za delo trem vsedržavnim sindikalnim or-
položaj in sklepati, ali so pogoji primerni za začetek pogajanj. Kakor smo že včeraj omenili, je namreč te dni ministrstvo za delo vprašalo vodstva treh vsedržavnih sindikalnih organizacij, ali se strinjajo s predlogom za začetek pogajanj; CGIL pa do sedaj ni dobila še nobenega potrdila, oziroma jamstva, da bi nasprotna stranka nudila več kot pred meseci, ko so se v Rimu razbila pogajanja zaradi smešne in žaljive ponudbe delodajalcev.
CGIL poudarja, da je vedno pripravljena in naklonjena pogajanjem, toda pripominja, da se bo spor lahko rešil le, če bo dosežen ugoden sporazum. Na to je tudi opozorila ministrstvo za delo, medtem ko sta CISL in UIL v zvezi s ponesrečenim predlogom njihove pokrajinske organizacije
v Tržiču izjavili, da se strinjata in pristajata na začetek pogajanj.
Pokrajinska zveza FIOM o-pozarja delavce, da prav zaradi prej omenjene pobude CISL in UIL iz Tržiča ni mogla priti še do izraza solidarnostna akcija ter skupna borba tržiških delavcev s svojimi delovnimi tovariši v Trstu, medtem ko je tržaška FIOM že večkrat predlagala omenjenima sindikalnima organizacijama skupno akcijo s tržaškimi kovinarji.
Glede prekinitve sindikalne borbe pa FIOM poudarja, da bi lahko proučili možnost prekinitve stavkovnega gibanja, ne pa sindikalne agitacije, le v primeru, če bi se pogajanja ugodno razvijala in bi jamčila konkreten zaključek. To pa zaradi dosedanjih izkušenj in trmoglavosti vodstev obratov ORDa in arzenala.
Nove ladje
V soboto opoldne bodo v ladjedelnici »Sv. Justa* splavili motorno ladjo za prevažanje suhega tovora «La-speeds, katero je naročil brodar Mihkel Leuter iz Stockholma in ki jo bo vpisal v pomorski register v Palermu. Botrica ladje bo soproga brodarja Hertha Leuter.
Gredelj ladje so postavili 19. maja. Ladja bo imela naslednje značilnosti:	največja
dolžina 66,3 metra, največja širina 9.9 metra, višina do glavnega mostu 3,74 metra, grez 3,71 metra, registrska to-naža 499 ton. Ladjo bodo o-premilt z motorjem tipa Deutz RBV8M 545, ki bo razvijal 1.000 konjskih sil in ji omogočal bržiho 12 milj na uro.
Prihodnji teden bo preizkusna vožnja podobne ladje, ki so jo prav tako zgradili v ladjedelnici »Sv. Justa«. Gre za ladjo «Chanteclair», katero so zgradili za pomorsko družbo »Compagnie continen-tale de navigation« iz Pariza in jo bodo izročili takoj po opravljenih preizkusnih vožnjah.
V ladjedelnici Felszegy pa bodo v kratkem izročili brodarjem 4.500-tonsko motorno ladjo «San Sebastiano«, ki je do sedaj največja ladja, zgrajena v tej ladjedelnici.
 «»--------
O Namestnik poveljnika tržaškega pristanišča Battaiglie-ri je bil včeraj povišan v polkovnika.
iiiHiniiiMiimiimiuHiiiHiiitiiiiiiiiiiimiHHHimiiiiiiiitiiiiitiiiiHiiiiimmimMHiiiiiiiMiiMiiiiHiimimmiiimiiiiMiiiiMiiMiiiiiiiiHiiiimiiiiiuf
Manevri demokristjanskih koritarjev
Nedopustno	z
upravnega sveta Delavskih
volitev
zadrug
Tudi glede tega se demokristjani neupravičeno izgovarjajo na {pristojne oblasti*, saj imajo prav oni v rokah škarje in platno
Tudi za lani so Delavske zadruge napravile obračun svojega delovanja, ki je vsaj po izjavah krogov, ki jih sedaj upravljajo, precej zadovoljiv. Obenem pa napovedujejo, da bo tudi novo trgovsko leto te velike zadružne ustanove zadovoljivo. Tako zagotavlja demokristjanska agencija (oGiulia« in pravi, da bodo letos Delavske zadruge na področju prodaje blaga in o-krepitve trgovske mreže napravile nov korak naprej. «S konkretnimi podatki bodo zavrnile neutemeljene glasove o neki namišljeni in dejansko neobstoječi krizi, ki se širijo okrog«.
Obenem pa poudarjajo, da Delavske zadruge izvajajo
_____________ takšno politiko cen, ki je v
ganizacijam odgovorila, da bi i obrambi kupne moči potrošni-moralo omenjeno ministrstvo | kov. S tem Delavske zadruge
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiMMiiiiiiiiiiitMMiimiimmMiiiiiininiiiiiiiiMiniimiuiiiiiiHiiHiiiiiiiiii
Žene delavcev na vladnem komisariatu
Nezadovoljiv odgovor vladnega komisarja
Žene poudarjajo, da sta sindikatu vložila vse svoje sile za rešitev spora
Odbor žena stavkajočih delavcev pa v svojern včerajšnjem poročilu sporoča, da je 7. t. m. vladni generalni komisar po tolikih prošnjah in protestih končno le sprejel na razgovor njihovo delegacijo. Zene so vladnemu generalnemu komisarju opisale žalostne razmere svojih družin zaradi stavke in poudarile, da so bile plače delavcev iz o-bratov CRDA in arzenala še pred začetkom stavkovnega gibanja prenizke in nezadostne.
Na pritožbe žena in njihovo prošnjo, naj bi posredoval za
čimprejšnjo in ugodno rešitev spora, pa je vladni generalni komisar dal res čuden odgovor, ki ga ne bi pričakovali od najvilje oblasti na našem področju. Glede tega pravi poročilo odbora dobesedno; »Vladni generalni komisar je izjavil, da je večkrat posredoval pri obeh strankah in da smatra za odgovorne sindikalne organizacije, ker nista pristali na pogujanja na podlagi začetnih ponudb Confin-dustrie, čeprav v obliki ene same lire. Nadalje je dr. Pa-lamara dejal, da bi morale žene prepričati svoje može in vztrajati pri sindikalnih orga nizacijah, naj pristanejo nu začetek pogajanj, zato da bi prišlo do konca tega spora«.
Odbor žena poudarja, da sta sindikalni organizaciji vložili vse svoje sile za rešitev spora, toda ponudbe delodajalcev so bile smešne in sramotilne. Na koncu poročila pa obvešča javnost, da bo v prihodnjih dneh priredil tiskovno konferenco in nadaljeval z raznimi pobudami v podporo stavkajočim delav-cem.
Zdi se nam, da nasveti vladnega generalnega komisarja in njegove pripombe ne potrebujejo komentarja, saj so dovolj zgovorni in osvetljujejo miselnost nekaterih vladnih krogov.
Avto in poltovornik povozila pešca
Miramurski in -D Annunziov drevored imata v našem mestu žalostno prednost, da sko: raj ne mine dan, da se ne bi pripetila na njunem asfaltnem tlaku kaka nezgoda. Včeraj se je pripetila Antoniji Štolfa vd. Zanetti iz Ul. Moltn a vento, ki je hotela prekoračiti D’Annunziov drevored, kar pa se ji ni posrečilo, ker jo je Verardo Tressoldi iz Milana podrl na tla s svojim fiatom 1100
čjtollova, ki se je pri padcu čala.
ranila po glavi in se odrgnila na raznih delih telesa, je morala v bolnišnico, kjer je ostala na opazovalnem oddelku.
Podobna nezgoda se je pripetila v popoldanskih urah tudi 60-letnemu trgovcu En-ricu Torosu s Trga sv. Antona novega. Pozno popoldne je mož stopil z doma in hotel na sprehod. Pri prekoračenju trga je stopil med dva avta, ki sta parkirala, a brž ko je napravil nekaj korakov po cesti, ga je podrl na tla mali poltovornik, katerega je šofirat 19-letni Roberto Calzet-ta iz Ul. Galilei. Kljub razmeroma hudim poškodbam, med katerimi so ugotovili tudi verjetni zlom desne stegnenice, so ga odslovili iz bolnišnice, a Vseeno se bo moral zdraviti doma in počivati 10 ali v najslabšem primeru 40 dni.
V trenutku, ko je Paola
Domanin vd. Mascara iz Ul. Crispi stopila iz avtobusa št. 25 na prvo stopnico, je zdrsnila in tako nerodno padla na tla, da si je zlomila koleno leve noge. Jasno je, da so jo zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno ostala pod njihovim nadzorstvom 40 dni.
Prijatelj tujih vozil
Zelja, da bi se vozaril s tujimi lambretami, je komaj 20-letnega Claudia Ghizzonija precej drago stala; zaradi nekaj km poti s tujim bencinom in vozili je končal za zamreženimi okni m nihče ga n« bo mogel rešiti kazni.
Ghizzonija so ustavili agenti prometne policije popoldne 6. t. m. v bližini kamnoloma Faccanoni, ko se je vozil z lambreto, ki Jo je 1. t. m. ukradel Mariju Candareju iz Ul. Molin a vento. Na policij: »kem poveljstvu Je Ohizeoni priznal tatvino .zaradi česar »o ga odpeljali na kvesturo, kjer so ga agenti letečega oddelka začeli zasliševati. Ta ko je prišJo na dan, da se je Gšiizizoni pregrešil še z dvema tatvinama tujih lambret. Prvo Je ukradel avgusta lani v Istrski ulici. Po vožnji po predmestjih jo je pustil v Ul sv. Y>da tn K oddaljil.
14. decembra pa je opazil na vogalu Ul. Koštalungu Ul, delle Campanelle lambre-to, se usedel nanjo in se odpeljal, Ko »e je naveličali šofirati,- je lambreto pustil v bližini konjskega dirkališča n« Montebellu ,kjer so jo agen ti letečega oddelka našli in so jo tudi vrnili lastniku. Se daj se je njegova zabava kon-
preprečujejo podražitev osnovnih živil. O tem piše tudi zadnja številka «Zadrugarja», ki ga izdajajo Delavske zadruge in ki zlasti poudarja, da je bilo ugotovljeno, da so bile cene blagk široke potrošnje v prodajalnah Delavskih zadrug nižje od cen v drugih trgovinah, kar naj bi bilo dokazano tudi v občinskem statističnem biltenu.
Po gornjih ugotovitvah nam ne bi ostalo drugega, kot da se razveselimo, da so Delavske zadruge preteklo leto izvršile svojo nalogo v korist delavcev, saj so jih prav delavci pred toliko leti ustanovili. Obenem pa nas veselijo tudi napovedovanja za letošnje leto. Sicer pa nam kljub temu nekaj ni jasno. Zakaj se nekateri krogi in zlasti demokristjani tako trdovratno upirajo zahtevi dejanskih lastnikov Delavskih zadrug po svobodni izvolitvi u-pravnega sveta, ki naj bi nadomestil sedanjo imenovano upravo? Toda na to naše vprašanje nam ponovno odgovarja demokristjanska agencija »Giulia«, ki pravi; »Vprašanje volitev v okviru ustanove (misli na izvolitev u-pravnega sveta in drugih organov ustanove), je še vedno odvisno od oblasti, kar se sicer dogaja tudi v mnogih drugih italijanskih zadružnih ustanovah. Po drugi strani pa ni mogoče pričakovati, da bi katera koli drugačna uprava dosegla boljše rezultate od sedanje. To se lahko doseže samo z besedami ali pa z nepojmljivim zmanjšanjem socialne vloge te ustanove«.
Vsak član Delavskih zadrug je lahko zadovoljen, ko sliši, da se Delavske zadruge lepo razvijajo, d« širijo svojo trgovsko mrežo in da vedno bolj koristijo delavcem. To seveda pravijo demokristjani, ki tudi trdijo, da si ni mogoče zamisliti boljše uprave Delavskih zadrug, kot je sedanja.
Dejstvo pa Je, da se zlasti demokristjani zelo krče-
Delavskih zadrug, čeprav morajo priznati, da bi se morale vršiti volitve upravnega sveta. Toda njim je sedanja uprava bolj všeč. Ce jo toliko zagovarjajo in ničesar ne ukrenejo, da bi lahko dejdn-ski lastniki Delavskih zadrug svobodno odločali o svoji u-stanovi, potem pomeni, da imajo od tega stanja določene koristi.
Kar pa je najbolj značilno, je dejstvo, da se Krščanska demokracija tudi glede izvolitve vodstva Delavskih zadrug izgovarja na »pristojne oblasti«. Stranke zanje nič ne pomenijo in ne smejo ničesar zahtevati. To pomeni, da tudi oni nič ne pomenijo, kljub temu pa se kot stranka urinja-jo, kamor morejo. Sicer pa ne moremo razumeti, kako prav oni, ki imajo vlado v rokah, ki so relativno večinska stranka v državi, ne morejo ničesar zahtevati pri »pristojnih oblasteh«. Kdo so torej te »pristojne oblasti«? Ali niso pristojne oblasti vlada in njeni krajevni organi? Ali niso na vladi demokristjani? Zato je o-
Doslej ni nobene resne nevarnosti
Mornarji vlačilca«Hercules» na ladji «(itta di Trapani»
Tržaški mornarji se niso mogli pravočasno rešiti z ladje na bližnjo obalo
Deset mož posadke tržaškega vlačilca «Hercules» je ostalo zaradi valov ujetih na motorni ladji »Citta di Tra-pani«, ki je nasedla 4. decembra v bližini mesta Tra-pani. «Hercules» je reševal to ladjo, zaradi česar so bili na njej omenjeni mornarji. Nenadoma pa je nastalo slabo vreme in visoki valovi, ki niso samo preprečili nadaljnje reševanje, temveč so tudi o-nemogočili, da bi se mornarji lahko pravočasno rešili na bližnjo obalo.
Položaj mornarjev ni kritičen in so včeraj s pomočjo konservne škatle poslali na o-balo sporočilo, da jim ni nič hudega. Popoldne pa so dvakrat skušali s posebno, prav v ta namen narejeno pištolo, izstreliti na obalo vrv, po kateri bi se rešili, vendar se jim to ni posrečilo, ker se je vrv zapletla.
Poveljnik «Herculesa» kapitan De Bellis je izjavil, da ni nevarnosti za usodo desetih mož in da je predvidel, da bodo morali prenehati z delom. brž ko bo morje postalo ponovno nemirno, vendar pa niso pričakovali, da bodo valovi tako narasli. Dva mornarja posadke «Herculesa» stalno stražita na obali, če bi postal položaj v pesnici nevaren. Za sedaj še ni mogoče predvideti, koliko časa bo morje nemirno in kdaj bo mogoče rešiti mornarje.
Zaradi neurja je bila brezuspešna večina reševalnih del, ki so jih opravili mornarji in potapljači »Herculesa«. Vendar pa se jim je pravočasno posrečilo, da so prenesli ria o-balo del tovora in med njim tudi zaboj dragocenih slik, ki je bil namenjen za angleško poslaništvo v Tunisu. Slike je morska voda le neznatno poškodovala.
 «»-------
prenos tiskovne konference
Tiskovno konferenco vladnega generalnega komisarja bo prenašala tudi televizija med poročilom ob 20.30. Kot smo izvedeli, nameravajo prenašati začetek tiskovne konference, to se pravi tisti del, med katerim bo imel besedo vladni generalni komisar, nato pa filmane posnetke del, ki jih je izvršila uprava v zadnjih
treh letih. Kot vidimo, vse kaže, da nameravajo tiskovno konferenco izrabiti za propagandistično akcijo, češ v Trstu je vse najbolje in torej vladi za Trst ni treba nič več narediti.
Tiskovna konferenca se bo pričela ob 17.30 v sejni dvorani št. 38 vladnega generalnega komisariata.
V BAZOVICI OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE GOVEJI ŽIVINE V nedeljo ob 16. uri bo v
gostilni «Na pošti« v BazoViei občni zbor zavarovalnice goveje živin?. Člani so vabljeni, da se zbora polnoštevilno udeležijo.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Otvoritev razstave
Jožeta v občinski
Sinoči ob 18. uri je bila mala občinska galerija na Velikem trgu nabito polna,- tržaški slovenski slikar Jože Cesar, je po večletnem premoru razstavil devet scenografij in dmridvajset olj" in ob tisti uri je bila otvoritev razstave, ki pomenil. puitn kulturni dogodek v našem mestu, pa nas Slovence pa še posebej — mali praznik. Poleg slikarja so bili nanizati na otvoritvi dr. Zennari, kot žastppnik ' p te-fekturnega komisarja na tržaški občini dr. Muttucc ija, načelnik občinskega oddelka za šolstvo odv. Marino Fortuna, ravnatelj tržaških muzejev prof. dr. Silvio Rutteri, generalni konzul FLRJ Mitja Vošnjak, številni italijanski in slovenski slikarji, med katerimi smo opazili Lojza Spacala. Roberta Hlavatyja, Av-relija Luketiča, Milka Bambiča, Mascherinija, Orlanda, Sofianopula, Zormanija, Bru-mattija in druge; iz Kopra pa je prišel ravnatelj tamkajšnjega'muzeja prof. Janez Kra-
llllllHIIIIIIIIHIIIHlIlllMHHIIIIHIIIIHlUiHlliniuIHIIIIIIIimiUIIIIIIBIIlilllllllllliniHlinilllllMII
Pritožbe Lonjereev
Avtobusna zveza se mora takoj
Podjetje {Aiitovie Carsiehe> pravi, da raka samo na dovoljenje pristojnega občinskega urada
Od Lonjereev smo prejeli več pritožb, ki se nanašajo na vzpostavitev redne avtobusne zveze Lonjer-Trst. Eno izmed pisem, ki smo jih prejeli. pravi med drugim;
sMnogo truda in intervencij nas je stalo, da je bila Lonjerska cesta končno popravljen a in asfaltirana. Se pred prazniki so po njej začeli voziti kamioni in druga prevozna sredstva, zaradi česar smo bili prepričani, da bo tudi avtobusno podjetje »Antonie Carsiche» zopet vzpostavilo redno avtobusno zvezo med Lonjerjem in Trstom. Toda prazniki so že daleč za nami, avtobusov pa še ni od nikoder' Pozanimali smo se, kaj to pomeni in zvedeli, da je lastnik podjetja vložil prošnjo za nov vozni red, a še ni bil odobren in to naj bi bil vzrok, da zveza še ni bila vzpostavljena...»
lliiHlilMlliiliHilliillilliiinilllliiiiiiiiitiMiiilimMiiiiiiiiiitiinlliiiiiliiiililillllllliltllliilltHnlui
V Bologni aretiran «niilijonar»
Sinoči je policija v Bologni aretirala 37 let starega Silvia
_________________________    _	_	Angelinija,	namišljenega do-
čitno, da jim sedanje stanje | bitnika 233 milijonov lir, ki
v Delavskih zadrugah najbolj koristi, saj je v tej ustanovi zaposlenih na stotine ljudi, kjer se lahko vedno da kaj spremeniti, koga nadomestiti in si tako ustvariti v tem velikem podjetju nove položaje, ki jih ne bi v nasprotnem primeru nikoli dosegli.
Okrepitev prog družbe <Adrialica»
Pomorska družba »Adriatica* bo dobila prihodnje leto tri nove moderne ladje za redno pomorsko progo med Jadranskim morjem in Sirijo. Gre za tri 4.500-tonske ladje. Eno grade v tržiški ladjedelnici, dve pa v ladjedelnici v Livornu. Predvidevajo, da bodo te ladje spravili letos spomladi, dokončali in izročili družbi »Adriatica« pa spomladi prihodnjega leta.
naj bi jih zadel z listkom športne stave «Totocalcio».
Angelinija so aretirali na kolodvoru, ko je telefonično zahteval, da mu iz neke garaže pošljejo avto s šoferjem. Toda namesto šoferja se je za volan vsedel policijski brigadir, ki je nato moža odpeljal na kvesturo. Angelini, ki bo prijavljen sodišču zaradi prevare, je na kvesturi izjavil, da je prišel v Bologno po listek športne stave, ki naj bi bil shranjen pri nekem notarju, za katerega pa ni vedel povedati niti imena.
Gročanka se je urezala pri pobiranju repe na njivi
22-letna Marija Kažem iz Gročane št. 18 je včeraj popoldne šla na njivo po repo. Med pobiranjem pa se je z nožem nehote porezala po desni roki. Dekle je mislilo, da rana ne bo nevarna, a ne-
vito držijo sedanje uprave   ................  »h™...«......—.«—..................      -...................................................
Na Opčinah iztirjena lokomotiva
kaj ur kasneje, ko krvavitev ni hotela prenehati, se je z zasebnim avtom odpeljala naravnost v bolnišnico. Imela je prav, kajti zdravniki so mnenja, da si je povzročila mišične in živčne poškodbe, zaradi česar bo v naslednjih dneh še potrebovala njihovo nego.
Prometne nezgode
Ze nekaj kapljic dežja, ki so zmočile ceste, je zakrivilo več nezgod. Giuseppe Balzano s Scale Sante je med vožnjo z vespo po Nabrežju Sauro zdrsnil in padel, pri čemer se je potolkel po čelu in desni strani obraza.
Qkoli 18. ure je prišlo do trčenja tudi na križišču Šentjakobske ulice z Ul. Scuole nuove. Trčila sta drug v drugega fiat 500 Maria Millerja iz Ul. Piccardi in Aermacchi, last 38-letnega Enrica Moce-niga iz Ul. dell Eremo. ki 'je moral zaradi udarcev po prsnem košu v bolnišnico, kjer pa so ga odslovili.
Tudi Alda Orlandija iz Ul. del Friuli so odslovili iz bolnišnice s prognozo okrevanja v 7 ali 8 dneh. Orlandi je v večernih urah postal žrtev prometne nezgode v Mira-marskem drevoredu, kjer se je med šofiraujem skuterja zaletel v taksi, s katerim je Gšovanni Mauri is Ul. Gin-nastica zavijal, da bi se približal postajališču taksijev pri glavni železniški postaji.
Dv« nesreči na gradbiščih
Padec težkega kosa železa z žerjava je povzročil zrušitev zidarskega odra na gradbišču v Drevoredu C. llisi. Ena izmed desk pa je priletela na Angela Bearzija iz Basiliana pri Vidmu, katerega so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 25 ali 35 dneh na ortopedskem oddelku.
Giovanni Jazin iz Ul. Bono-mea pa je med prekoračenjem gradbišča, kjer je zaposlen, izgubil ravnotežje in nerodno padel prav na kup železja. Pri tem si je zlomil levo nogo in tako se bo moral zdraviti 25 do 30 dni na ortopedskem oddelku.
Tudi z naše strani smo se o tej stvari pozanimali pri lastniku podjetja «Autovie Carsiche«, ki nam je dal naslednje pojasnilo:
»Avtobusna proga Trst-Lonjer je bila za 8 mesecev suspendirana Ker bo ta proga odslej v okviru mestnih prog, je bilo treba napraviti prošnjo za nov vozni red. Veliki avtobusi bodo namreč vozili do Podlonjerja, kjer bodo potniki za L<J n j er presedli v manjšega in ta jih bo odpeljal v vas. Ce bo dovoljenje prišlo danes, bodo avtobusi začeli voziti jutri...«
Na pristojnem občinskem u-radu je glede tega interveniral tudi bivši občinski svetovalec NSZ Bortolo Petronio, kateremu je bilo zagotovljeno, da bo lastnik avtobusnega podjetja že v kratkem prejel ustrezna dovoljenje in da bo o tem obveščen še pred zaključkom običajnega birokratskega postopka.
Po vsem tem lahko torej zaključimo naslednje:
Lastnik avtobusnega podjetja je dejansko vložil prošnjo za nov vozni red in čaka, da bo odobren, pristojni občinski urad pa je zagotovil, da se bo to v najkrajšem času zgodilo. Želeli bi, seveda v imenu vseh prizadetih Lo-njercev, da bi na občini pohiteli in v najkrajšem času izdali ustrezno dovoljenje, kar bi bilo v splošnem interesu vseh prebivalcev Lonjer-ja in Podlonjerja.
mer. Obilno so bili zastopani tudi predstavniki slovenskih in italijanskih kulturnih in u-rnetniških krogov.
Vsem je razstava zelo ugajala, italijanski obiskovalci pa so se še posebej ustavljali in z velikim zanimanjem ogledovali razstavljene Cesarjeve scenografije, saj so zunje novost. ker jim je bil Cesar doslej kot scenograf precej neznan. Opazili smo tudi, da so bila že sinoči nekatera dela takoj prodana. Razstava bo odprta do 20. januarja (od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). Vsem priporočamo, da si jo ogledajo.
Posebno srečanje
Najprijetnejše in najveselejše srečanje bomo menda doživeli v nedeljo 12. t. m. na eZabavnem popoldnevu«, ki ga bo priredila Glasbena Matica v Avditoriju. To srečanje nam bo prineslo spomin na sveži zrak in opojni vonj planin, Kajti počastil nas bo s svojim obiskom naš stari znanec iz «Planinske rože«, igralec Kobal — Izidor.
Nad 4004 oseb je lani obiskalo predstave »Planinske rožen in vsem je gotovo še v spominu imenitno zabavni gledališki sluga Izidor. Ker ima Glasbena Matica svoje stalno, zvesto občinstvo, lahko trdimo, da bo v nedeljo gotovo 90 odstotkov obiskovalcev veselo pozdravilo tega svojega ljubega znanca in prijatelja.
Izidor bo napovedoval posamezne točke sporeda; njega poslušati bo vsekakor bolj prijetno nego poslušati šelest papirnatih programov, kar moti uho Prosimo le naše ljubo občinstvo, naj se od nakazanega Izidorja ne da zapeljati k prehrupnemu odobravanju, ker bi se le-ta potem u-tegnil preveč «razpištolitin in se nam lahko pripeti, da zamudimo večerjo!
GM — F. M.
SNG
v TRSTU
odpoveduje predstavo UTVE v nedeljo na Kon-tovelu zaradi obolelosti v ansamblu.
V sredo 15. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu A. P. CEHOV
UTVA
Veljajo gledališki ku. poni in izkaznice «/.«.
GLASBENA MATICA
priredi 11. januarja 1958 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
PLES
12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju
VESELI
POPOLDAN
Sodelujejo: priznam ansambel Boruta Lesjaka duet Majda in Polonca Janez Cuk, znani slovenski filmski igralec in Izidor iz operete »Planinska roža*
1 gosz; 18.55 Majhne vokalne zasedbe; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Melodije Vincenta Youmansa; 22.00 O glasbilih: prof. Pavle Merku: (13.) «Orgle, harmonika ih ustna har-monica«; 22.15 Klavirski jazz-kvartet;’ 22.30 Franck; Simfonija v d-molu; 23.05 Nokturni.
TRST 1.
11.30 Operna glasba; 12.10 Popevke iz Piedigrotte; 13.20 Glasbeni album- 16.30 Orkester Angelo	Brigada;	17.30 Orkester
Franico Russo; 18.20 Havel: «Daphnis in Cloe«, suita št. 2; 18.30 Pojejo Bruno Rosettani, Nella Colombo in duet Blengio;
19.00	Koncert	orkestra Guido
Cergoli; 19.30 Koncert tria »Ars Nova«.
KOPER 237 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30,
15.00.
poročila v ital.: 6.30,	12.30,
17 15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja	glasba;	71KL7.15 Prenos
RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski (Sosveti:	«Piianje goveje živine«;
13.45 Popoldanske melodije- 14.30 Gospodarska oddaja:	»Goriški
okraj v prihodnjih petih letih*; 14.40 Spored solistične, zborovske in orkestralne glasbe; 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom:	15.40- 17.00 Prenos
RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17 25 Od melodije do melodije; 18.10 Operna glasba; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Melodije za trobengo.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m. 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 8.00,
10.00.	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored; 6.40-
6.45 Naš jedilnik; 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - X.; 9.20 Zabavni expres;
10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov: 11.30 Za dom im žene; 11.40 Bostonski promenadni orkester igra ameriške koračnice; 12.00 3 uverture Gioac-china Rossinija: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne;
13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Jakob van der VVelde: Velika sobana; 16.00 Koncert ob štirih;
17.10 Malo od tu in malo od tam; 18.30 Poje zbor I. gimnazije iz Celja; 1850 Družinski pogovori: 20.00 Mali koncert zabavnega orkestra; 20.30 Mozart komponira glasbo za ples; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15 Lahko noč varm želi Jackie Gleason s svojim orkestrom.
TELEVIZIJA 11.45 Prenos smučarskih tekem v Grindelvvaldiu; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 19.30 Pisma TV; 20.30 Poročila; 21.00 «Bratj« Castigliona«, komedija v 3 dej.
Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjigarot Ul. sv. Frančiška 20, tel 37338.
Vabila za veseli popoldan bodo na razpolago tudi v nedeljo od 15. ure dalje v Ul. Rama 15.
RADIO
TRST POSTAJA A PETEK, 10. januarja 1951
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod In... Življenja in usode: »Giuliet-ta Mastna«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12,55 Znane ciganske melodije; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Brahms: Koncert za violino v D-duru op 77; 1840 Zabaval vas bo orkester Jan Lan-
iiiiiiMiiiMiiiiiiiniinmniiMiMitiiMiMtimii»iDi»»iiHiuiiiM»iiiinininiiiunnnniiiniiiimii mm
( OtEDAHSČX~]
VERDI
Danes ob 20. uri: Wagner:
«Tristan in Izolda«. Abonma C za parter in loze ter B za galerije. Danes se prične prodaja vstopnic.
Jutri ob 21. uri: R. Leonca-vallo: «Pagliacci» in C. Orff: «Carmina Burana«. Dirigent Ugo Rapalo.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri: Nastop gojencev gledališke šole: »Čudež rojstva, trpljenje in vstajenja Gospoda našega«, povzeto iz Hvalnic XIII. in XIV. stoletja po priredbi S. D'Amica. Vstop z vabilom.
Jutri ob 21. uri: U. Betti: »Lepa septembrska nedelja«. Zadnja predstava.
KINO
D
|OD VČERAJ DO DANES
L—1 1 111 II	*	1 111 ■■ —■mi	|	^
( UUUNKA PK49NVKTA )
lzvrtnl odbor Slovenske pru-lvetne zveze v Trstu bo imel redno sejo danes 10. januarja t. I. ob 18. ur| na sedežu v Ul. Homa 15.
r^sas
bijoč na koncu tira. ga podrla in se skoraj dva "»jj*™ niže zarila j) I*ml}°n0či so de-
zj-js! »nar-
Vsr:% bilo ‘za ma nf ”k a j^t i* f k o I es j e "riVi r jene** lokoma?, uV saje le še bolj pcRezalo v
Ijo. Dopoldne so na sosednji t,r pripeljal, dnu	u0	,e	jt	Iokfmotiua	dni(/nila za
tivo dniautt s posebnimi dvigali na «ti*njen zrak. Br- ko se ie lokomotma d II	(
tri ali itir centimetre, so pod njo podložili debele ,hrastyve plohe in ko »o JO dvigmlt za kukega pol metra, so pod njo začel, razkopavat, zemljo Ur pod kolesa poIujjaMjnm
niče. teknili n a cesti
strojevodje tud, njegov	0J(alu	nepuikud	obanu
ikepu pol metra, so pod njo začel, razkopavali zrmijv .r,	e«™?-"
Ob mraku «o ž delom prekinili in danes dopolSni bodo lokomotivo verjetno ?P h na tir. - Nezgoda, ki nu srečo n, terjala žrtev, se je zgodila prav	-
"t, k vodi z Opčin v Velik, Repen. V lokomotiv, je bit Vole,, ;e oni. njenepa .»odi* tudi njegov pomočnik Sergio Gnilobo m kot srno e omenili, .tu oba kljub
DAK49VI IN 1‘HINI‘KVKlJ
Namesto cvetja na grob pok. Antona Cdka, trgovca, daruje družina Cok-IVČar 50o lir za Dijaško Matt-co.
S. O. daruje 500 Ilc za Dijaško Matico,
 «»--------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. januarja 1958 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 9 oseb, porok pa Je bilo 10.
POROČILI SO SE; kovač Kdvl-no Pertott! In šivilja Adriana Martellani, šoter Giuseppe Hor-tohn In trlzerka Maria Glurlnl, kurjač Ferdinandu Calncrl tn gospodinja Ltcia Brennt, mehanik Dano Krnili In krznarka Evelina Calnerl, natakar Sergio Degrassi In uradnica Bof ia Pel rotilo, natakar VHtorio Zaochlm In študentka Annu Orcinolo. uradnik Luclano Cavalllnl In uradnica Giuliana Bizzarrl, gradbenik Lunarno de Domlmcis In gospodlnla Lucla Pacor, novinar Llcio Bur-ltnl lit uradnica Ltvla Miehell, uradnik Oeneroso De Sanclu |n uradnica Paola de Tomasi.
UMRLI SO: 55-letna Maddate-na Gueyrand, 66-letoa Bronistava Putvlak vd. Brodzjuk, 76-letni Giovanni Vascotto, 72-letna Anta-lia Sabbadkn por. Crtm, 80-letnl Gtacomo Bislanl, 80-letnl Leonardo Roasutl, 47-letna Elnabetta
 	  ...	---- ----- Cernecia pijr. Ardessl, 66-leln4
Giuseppe ltoae>i, 70-lelnl Antonio Bruasi.
Avtomobilske takse
Rok za plačilo takse za kroženje avtomobilov so podaljšali do 10. januarja, rok za plačilo takse za motocikle pa so podaljšali do 10. februurja. Taksa znaša na leto; za fiat 500 iir 9045, za fiat 600 lir 9520, za »balillo* 17,140, za fiat 1100 in luncio appio 20.280, za luncio augusto 25 tisoč 705, za »giuliettu« 29.985. za fiat 14oo lir 34.270, zu alfo riimco 1900 in fiat 1900 lir
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Ctpolla, Ul. Bclpoggio 4; Godina Enea, Ul, Glmnastlca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43 Plz-zul Cignola, Korzo Italla 14;' Croce Azzurra, Ul. Cnmmerclale 26.
( MALI OOLAS1 )
PODI IZ FURNIRJA po 310 lil
kv. m — se prodajajo v Ul. Gambinl 3.
PRIMORSKI DNEVNIK
Je v prodaji tudi v naslednjih krajih:
TRZ1C Cusopisnu agenc. ALBANF.SE, Ul. Por-porella 4 HONKE • Sev.: časopisna agenc. GRKOOK1N VIDEM: S.A.F. železni.
ška postaja THHI/.: Knjigurnn Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. »t. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. st. 1 Cen-tiraina post n ja RIM:	S.A.F. železniška
postaja RIM: Časopisna agencija FUCILE, Ul. Miirgut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-ne tlel 1« Stampa ROSOLIN! (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NT, Ul. Umberto 1 C i t a t e I J i, obvestite sorodnike in znance!
Escelslor. 1530:	«Krik», Steve
CocbrsMt, Allda Valil, Dorlad
Gray.	.
Fentce. 16.00: »Krik v noči«, *• VVoodvvard, S. North, dnem*-scope.
Naziouale. 16.00; «Vrtlnec veselja«, E. Fisher, D. Reynolds, technicolor.
Supercinema. 16.00: «Zdravnlk W
čarovnik«, V. De Slca, M. Ma-stroiam.
Filodrainmatlco. 15.15: »Gusar pol
lune«, J I>erek, I. Schoener-Naatop komične skupine «L* Triestlna«,	„
Grattacielo, 16.00: »Parlžanka«, »• Bardot, C. Boyer, technicolor-Arcobaleno. 16.00: »Angelska banda«, C. Gable, Y. De Carlo. Technicolor.
Astra. Rojan. 16.00: «Totpa poštenjakov«. Zelo komičen fU"1-TotO in P. De Fllippo.
Capttot 16.00: «Mi smo stebri«, V. lie Slca, A. Clfarlello, *• Kabrizl.
Crlstallo. 16.00: »Vohunstvo v Tokiu«. U. VVagner, Joan Collins. Edmutid 0'Brlen.
Alabarda. 15 30: »Cajarna ob luninem svitu«, M. Brando, G. Ford, M. Kyo, clnemascope, technicolor.
Aldebaran. 16 00: »Mladost Je čudovita«. Technicolor. John Mul* In Cecll Parker Arlston. 16.00: »Globoko kot morje«, V. Leigh, K. More, cine-m »scope.
Armoula. 15,00:	«Povratek -u*
Dakota«, G. M"honcy, cJnetn*-scope, technicolor.
Aurora. 16.00' »Raketni pilot '*■ lepa Slblrka«, John Wayo*» technicolor Garibaldi. 16.00:	»Golo mesto«.
Harry Fitzgerald, Hovvard Duru Dorothy Hart.
Ideale. 16.00:	oPustolovščlna o*
Kitajskem«, F.. CTBrlen In B Kultlvan.
Impero. 16,00; «Arrlvedercl ma«, M Lanza, M. Allaslo i” R. P.ascel. luna 16.00; »Rlfifl«, j. Rerva^
In Magall Noe! Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 1600; »Vse z.a vse«, vid Brian, Arlene Dahi In B**' ry Sulllvan	.
S Marco. 16.00; »Zmagovalci F^1 Ralston««, c. Colbert, lerhn" color.
Savona. 1600:	»Seme nasl1)*’1
Gleon Ford In Anne Francis. Vlale 16 00 »Zorrova hči«.
Brit ton, VV. Parker.	...
Vltt. Venelo 16.00 »Sede? vil llčastih«, It Clalr, P Belvedere. 1530 »Lord BfUJjr hiell«, S Granger, L. T»y technicolor.
Marcoo! 16.00: »Čarovnica«, w rina Vlady.	„
Massimo. 16.00: »Kralj rock rolla«, Alan Freed, Frank!« mon.
Nuvu cine. 16 00: »Zadnji P* di2». Technicolor. , lmUn,, Odeon. 16.00 »Ljubezni, ""V, 8. toda«, Gina Lollobrlgkhi H.tsvrl	V.
Ratfto. 16 00 »Z »rak Kah"«- . Mature, A, Ekborg,
»tope.
0.
— Počakajte . . . Nisem hotel, da bi odšli . . , Nisem bil celo niti ujedljiv. Pravzaprav se je morda tako zdelo, vendar tega nisem hotel. Ona zgodba o drami ni moja. Neki moj prijatelj, pisatelj, rai je pripovedoval nekaj podobnega. Meni tedaj ta zgodba ni ugajala, nocoj pa sem se nanjo spomnil in nisem si mogel kaj, da bi je ne ponovil. Zdelo se mi je, da jo celo moram povedati. Morda ne toliko zaradi vas . .. ampak zaradi te tišine, tega jezera in mesečine. To so vse čustveni vzgibi in.jaz sem včasih tako pripravljen sprejemati jih kot največjo resnico. Ti so sicer, vsaj zame, bolj prijetni od o-nega neznosnega smeha mojih prijateljev in norosti v družbi neke ženske, ki se Ji vsi režijo v obraz .. .
~ In vendar ste zajedljivi. Nasproti prijateljem, menim...
— In loaj torej? Ali je morda treba, da se skupno z nji-nti le režim in nekoga zabavam? . , ,
Obrnila se je in uprla vanj Presenečen pogled.
— Zakaj? Saj nisem od nikogar ničesar zahtevala. Oni so prihajali kar sami od se-be. Od nikogar nisem zahtevala, da me zabava. Posebno nocoj ne. Hotela sem biti sa-ma. In ko ni nič pomagalo, sem prišla sem .. .
— Se vedno ne razumem, *akaj naj bi bil ujedljiv. Tudi jaz sem želel biti sam in *at0 sem prišel sem, v to ti-s*no, Pa čeprav niti tu ni povsem tiho .. .
...za oni notranji mir, k* 'si ga želite?
— Ki si ga želim?! V tem trenutku zares niti ne vem, kaj sem si želel in kaj si se-^aj želim Razen enega... da osibnete še malo tu in da se nikoli več ne igrate s kozar-c»m vode.
Nasmeh je iz njenega pogleda iztisnil vsak znak presene-^nja. Sedaj se mu je zdelo, so njene oči jezera v no-
či
in da jih obdaja mnogo
mesečine.
~~ Toda jaz nisem prelila '°de. Ce zares nekaj polivam, ■*daj polivam vino ali nekaj 'akega, dražjega . . . Moram po °rbico Takoj bom . . .
Ni se pripravljala na smeh, " Pomislil. Čudno je le, ka-l 0 se je komaj nocoj spomni-a na mir. Morda pa celo niti 111 čudno. Mir prihaja vedno h° nečem nasprotnem. Po razburjenju. Pa tudi po notranji ^tfrznini. Ti trije dnevi, se *di, ji niso bili prijetni. Bila ]e enostavno primorana sede-* njimi in ves ta čas pre-z njimi. Primorana? Se-veda, človek ne more biti pojmoma sam, brez vsakršnega Oživljanja brez srečanj, brez ?odbe, brez smeha... Toda. *®no zvezo ima vse to z enoj? pr; vsem tem jaz ni-
*em
sodeloval. Kako da ni-
feni? j{aj njsem ves £as po-
ovanja z avtobusom, vse do rpa°J kiedal vanjo? Mogel bi tori*’ i* biI° t0 naključje, da lkaJ b' imel od tega? Mor “i nekdo tudi verjel, da je ^tes tako, toda sebe ne bi j o tem prepričati. Otona-ba sem se vendarle, kot bil0 zares tako. Celo pred - ”• ^di se mi, da ni ničesar opazila.
nik°8*edal Protl pravokot-lo k	»teklo	se	je	vide-
je’ kako smejoči se ljudje stopa V s*ek*u mimo in kako o-Uporno maha z roko. Nič v n’ slišalo. Niti brenčanje rencljev
je bila na vratih. Sme bin* iiudle so gledali za v ,- *si do poslednjega Dve
beli
‘«k
bluzi sta celo za trenu-obstali.
pomislila. Morda sem se zares prevarala, morda ni gledal mene in si ni želel, da bi šla z zljim. Toda to, to je trajalo tri dni. To sem opazila takoj. Bila sem prepričana, da gleda vame in da ne sedi z njimi le zato, ker bi mu bili v napoto, Kaj me ni tudi nocoj gledal? In prevrnil ono čašo. Zdelo se mi je, da ga je zelo motilo, ker sem to o-pazila. In vendar sem se prevarala. . .
— Tako je. Treba je leči. Niti ne vem, od kod mi je prišla misel o sprehodu.
— Nič zato .., čemu se o-pravičujete. Tudi sam sem nocoj mislil, da bi bilo dobro malo na sprehod. To sem mislil tedaj, ko sva ločena sedela za mizami v kotu. Toda sedaj, no, ni mi do sprehoda. Ne vem zakaj. Morda zato, ker nisva šla tedaj, ko sem si to zaželel.	i
— Toda tedaj se sploh nisva poznala ... In kako bi mogla vedeti, kaj mislite in kaj si želite?
— Toda ne, ne smete vsega jemati zares. To sem rekel kar tako. Samo ob sebi se razume, da niste mogli tega vedeti. Pa če bi bili vedeli, da je bil to prav trenutek za sprehod in to med neznancema? Zares je neumno, kar govorim. Svet bi bil idealen, če bi se vse želje uresničile v trenutku, ko se pojavljajo. A-li ne? ... In ker vemo, da ni tako, čemu ne bi šla na sprehod nocoj? .. . Greva? ...
Ona je ponovno pokazala v svojih očeh presenečenje. Nekje se je zaslišala eksplozija smeha To so moji prijatelji, ki se veselijo, je pomislil. Nanjo so že pozabili. Jaz pa šele začenjam misliti.
— Greva? ... Seveda greva.
Ona se je brez besed napotila po robu prašne ceste, ki vodi ob jezeru.
Nasproti sta prihajala dva svetleča se žarometa.
Potegnil jo je ob stran.
Zaprašilo naju bo.
Dvignila je roko, da bi si zastrla oči pred svetlobo.
Žarometa sta bila povsem blizu.
Kot dvoje velikih ribjih o-či, je pomislil, in v istem trenutku hkrati z ropotom motorja ujel vzklik: — Kar krepko, fant!
Žarometa sta oddrsela po cesti proti hotelu in pustila za seboj prašno mesečino in rezek smeh.
— Vesela družba . ., Toda jaz jim ne zavidam. Vem kako gre to. V soboto rvečer
mora šofer z gospodom na pot. Z žensko ali dvema v prirodo, na izlet, po navadi h kakemu jezeru ...
— Zakaj vprav k Jezeru .. .?
L1’KA PAVLOVIČ
ffj/« 1 v $PliU4«£t
ALI SO SKANDINAVSKE DRŽAVE SOCIALISTIČNE?
r
v ostajanju socialističnih elementov
Tu so skoro vsi člani ansambla, ki vas bo zabaval na prvem plesu Glasbene Matice 11. t. m.
Nedavno je delegacija italijanske socialistične stranke obiskala skandinavske dežele, da bi se v razgovorih s tamkajšnjimi socialisti in delavci seznanila z življenjem v teh deželah in z napredkom, ki so ga delavci dosegli v svoji borbi za izboljšanje življenjskih pogojev. Znaro je namreč, da se v socialdemokratskih krogih tako v skandinavskih deželah samih, kakor v krogih Socialistične internacionale, smatra, da so Švedska, Norveška in Danska, socialistične države, in da se v tem smislu izraža tudi malomeščansko javno mnenje v Italiji. Po tem mnenju naj bi te dežele bile celo edine socialistične države na svetu, medtem ko bi nekaj podobnega ne mogli reči za Sovjetsko zvezo in niti za Jugoslavijo ali Poljsko.
Tako naziranje pa nikakor ne more biti pravilno, ker ne
upošteva glavnega elementa, | kapitalistične. Resnica je ven ki je odločilnega pomena za I jetno v sredini, da so te dr-
iiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiniiiiinuinuiiiiiMuiiinitiHmiiiiiiiiHmiiiiiiiiHiiiHtHinMiiiiiMiiiiiimiiiitHiMiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiminiiiiMuiiiuHiiiiititiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiH
ZBIRANJE SREDSTEV INICIATIVNOSTI V OKVIRU «MALE EVROPE/
Spoznajmo se tudi z Evratomom
V
Sest zapadnoevropskih dežel je v zadnjem trenutku opazilo, da usodno zaostajajo pred ZSSR in ZDA, zato so se zbrale v skupnost, za katero pa še ni gotovo, če bo rodila zaželene sadove
Te dni se mnogo govori in piSe o evropski skupnosti.
Med predstavniki šestih dežel članic «Male Evrope# se delijo vodilna mesta o raznih upravnih organih skupnega tržišča, Hkrati pa se, pa čeprav v mnogo manjši meri, ureja tudi vprašanje Evrato-ma. Ponavljamo, v mnogo manjši meri, kajti Evratom je ves čas, vse od 25. marca lani, ko sta bila v Rimu podpisana oba sporazuma, igral, pa čeprav neupravičeno, povsem stransko vlogo in se je glavna teža dajala skupnemu tržišču.
S 1, januarjem pa je stopil v veljavo tudi sporazum o Evratomu, enako kot sporazum o skupnem tržišču in daljnji integraciji gospodarstva šestih držav članic »Male Evrope# in sicer Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, I-talije. Luksemburga in Holandske.
Kot je znano, se je »zamisel o skupnih naporih na področju jedrske energije# rodila na konferenci v Messini v juniju 1955. Vzrok za to pobudo je pomanjkanje «kla»ičnih» e-
nergetskih virov, ki se čuti | sporazumov pa omenjena ko-
iiiiiiiitiHiiitHiniiMi iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiUMnimiiiiiiitnittiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiMiimiUMiiii
POMENEK 0 JEZIKU
Kam bi ra Mo n ja Spreminja
NI PRAVILNO:
Zakaj tako na gosto kamblrajo orar-jo avtobusa? Po nogi poznam, da se bo vreme kambiralo. Vsako soboto kambiramo vsi člani nase družine spodnje perilo. Ste videli, kako hitro je kambirala mnenje?
PRAVILNO JE:
Zakaj tako pogosto menjtvajo avtobusni vozni red? Po nogi poznani, da se bo vreme spremenilo. Vsako soboto menjamo vsi člani naše družine perilo. Ste videli, kako hitro Je menjala mnenje?
* * *
UtRa *e "»Pravil ravnoduš-
i*	vrgla	torbico čez	ra-
J'	potegnil cigareto	iz
“Jeka Ohj.
81 je popravila lase.
~~ & Ha . . .?
~~ Kam?
tv
tnt0 b>'
tnjlen
bi	b’	bilo dobro,	če
*e	v-rt	lc*U-	Za »Prehod	je
tri 1,0 ^a,a n" pretek. Juli L '‘"Jutrišnjem . . . kadarkoli,	Tudi	jaz	bi šel »pat.
‘° takoj
lo	sem,	da	bi	»e	mii-
'Prehodil,
b’ Bin3!' ,hl ob'',B jezero? Da “la luno,
malo na »prehod, legla. Zares sem u-
Morda
kot t!»n0, morda poslušala, či? ,,IU Pravijo, pesem no-lo „u.	'"Hm,	da bi to ne bi-
""•m«nJ zabavno. 7.»-Jim ' bl' Verjetno bi » svo-«»o n	m bil /B,° dolgoča-
vPr4v * m°ren» se smejati '"'ne	1	ko	nekdo	od
»fipov.1 VH Nttl np morem . kovati z*odb vpr#v It-h( 1*' to treba. Nocoj pa •v» n'^ b|lo to potrebno, ker *k)v*dM “ znanca. Ni dovolj, to oj, 1 J* svoje ime In na-t*) bil' - Potrebno h| to-y», to	*** holje spozna-
koriti	* or,'*nl, mnogo go-
kon,.,,	‘>vorltt ure in ure. Na
Vsul'	vendarle ra*
L«	n“ "vojo »tran
Avtocesta A vtoprnmot A vlopark
kaj
mu J« nenadoma, je
NI PRAVILNO:
Ob modernih avtocestah so povsod tudi avto garaže. Na avtopostajah je moč dobiti avtoolje in bencin, pa tudi avto mehanik je na razpolago.
Vedno večji je promet dandanes po avto stradah.
PRAVILNO JE:
Po modernih avtomobilskih cestah (za silo gre tudi avto cestah) so povsod tudi avtogaraže. Na avtomobilskih postaJaMsčih (za silo gre: avto postajah) Je moč dobiti avtomobilsko olje in bencin, pa tudi avtomehanik Je na razpolago. Vedno večji J* promet dandanes po avtostra dah.
Avto- (pisano skupaj) smemo rabili samo v tujih sestav-IJenkah (kadar sta obe oesedi tuji), n. pr.: avtoklub avtobencin, avtopark, avtogaraža, avtostrada, avtomeha nlk, uvtotndustrlla ..v slovenščini pa rabimo pridev nik avtomobilski (kvečlemu in le za silo bi slo, če piše mo narazen, kadar Je druga beseda slovenska: avto olje avto cesta, avto postaja, avto podjetje, avto delavnica).
NAROČNIKI	IN	BR
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
vubtmo, naj poravnajo tudi letos celoletno naročnino za leto 1958 v znesku 4000 lir vnaprej, in to najkasneje do 10. II. 1958
Vsak tak plačnik bo prejel ao nagrado lepo slovensko knjigo.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
skoraj -v vseh t«h šestih evropskih državah. Preostaja torej oskrbeti si nove energetske vire ni jedrska energija je bujen izhod. Poleg tega gredo ZDA, ZSStR in Velika Britanija naglih korakov naprej. Ce hoče zapadna Evropa ohraniti kolikor toliko e-konomske samostojnosti, mora pohiteti, ker bo sicer ne-popravno zaostala.
To so bile osnovne pobude za sklenitev evropske atomske skupnosti — Evratom — in pogodba, ki je bila glede tega sklenjena v Rimu 25. marca, predvideva sledeče: razviti in pospešiti je treba ■ raziskovalna dela in zagotoviti strokovno usposabljanje, ki ga jedrska tehnika zahteva; določiti je treba enotne zaščitne zdravstvene norme za državljane vseh šestih dežel, predvsem pa za delavce in strokovnjake, k> bodo pri tem najbolj prizadeti. Nadalje sporazum terja večja investicijska sredstva ter oporo in podporo vsem industrijskim iniciativam, vsem osnovnim gradnjam, ki so nujne za razvoj jedrske energije v okviru skupnosti. Nadalje ima Evratom nalogo, bedeti nad vsemi jedrskimi rezervami, nad izkoriščanjem surovin in goriv, ki so namenjena jedrski industriji in tehniki, ter nadzirati in zagotoviti, da se jedrske surovine in goriva ne uporabljajo razen za tiste namene, za katere so določene. Organizacija Evratoma ima po rimskem sporazumu celo nekakšno lastniško pravico nad vsemi »posebnimi jedrskiiini gorivi#, hkrati pa mora zagotoviti enotno tržišče za vse surovine, goriva in atomske naprave v okviru svoje skupnosti, in to po načelu »svobodne izmenjave kapitalov, investicij in svobodne uporabe strokovnjakov v okviru skupnosti#. Končno ima organizacija nalogo, Iskati in organizirati stike z ustanovami in organizacijami tudi izven skupnosti, seveda samo »v interesu napredka miroljubne uporabe jedrske energije#.
Kot vidimo Iz gornjega, ima Evratom izredno velik pomen in, kot bomo videli pozneje, posega ponekod celo v samo suverenost držav-članic. Toda to piMtimo »a pozneje. Da bi se sporazum pravilno izvajal, bo vrhovno vodstvo prevzela nase »Evropska atomska komisija#, ki jo bo sestavljalo pet članov. Kot se zdi, bo načelnik te komisije Francoz. Tako vsaj poročajo iz Rima. Ta komisija bo seveda kompetent na le ta tehnično in upravno plat Evratoma Imenovana bo za štiri leta. Komisija bo imela nekulošno izvršno oblast vendar bo njena dejavnost odvisna od sklepov skupnega ministrskega sveta, nadalje od politične kontrole ki jo bo vršil politični »vet šestih držav, ter morda v nekaterih primerih celo od skupnegH sodišča.
Komisiji bo pri delu pomagal »telinično-znanstveni odbor#, ki ga bo sestavljalo 20 članov, ter »paritetni odbor proizvajalcev m uporabnikov#. Predvideva se tudi ustšnovi-tev »ekonomako-socialnegk odbora#. ki pa naj bi imel posvetovalni značaj.	r|l
Proračun Evratoma bo izdelal ministrski svet, seveda s pristankom evropskega sveta ? dvotietjlns' o včino.
Kar >c tiče mednarodnih
misija sme »klepati sporazume tako z drugimi državami, kot z mednarodnimi organizacijami, ki se prav tako ukvarjajo z jedrsko znanostjo in jedrsko industrijo. Nadalje ima komisija pravico pogajati se in sklepati sporazume glede nakupa jedrskih mineralov in goriv. Končno ima ta komisija »izključno# pravico »pogajati se in sklepati kakršne koli pogodbe, ki se tičejo samo znanstvene dejavnosti in izmenjave znanstvenih izsledkov#.
Samo ob sebi se razume, da je temelj Evratoma v »skupnem razvoju# jedrskih raziskovalnih del, to se pravi predvsem v razvoju same jedrske znanosti, zato sam sporazum o Evratomu predvideva ustanovitev «skupnega raziskoval nega centra#, za katerega je določen petletni proračun v »kupnem znesku 215 milijonov dolarjev. To skupno raziskovalno središče pa prav gotovo ne bo moglo zadoščati vsej jedrski dejavnosti šestih dežel, zato je predvideno tudi to, da bo vsaka država lahko delala tudi izven tega središča, vendar pa da bo morala svoje tovrstne izsledke in to svojo dejavnost posredovati evropski komisiji, ki bo po svojem tehničnem in znanstvenem odboru to dejavnost mogla koordinirati in usmerjati, da bi se preprečilo ponavljanje ali bolje dupliranje dejavnosti na Istem področju v dveh ali več državah skupnosti.
Omenjeno skupno središče prav tako ne bo moglo v petih letih samo porabiti 215 milijonov dolarjev. Zato bo del teh skupnih sredstev poverjen posameznim državam-članicam. Italija na pr. bo vplačala v skupni sklad v petih letih 30 milijard lir, to se pravi, da sodeluje v osnovnem kapitalu z 28 odst. Italijanski proračun pa predvideva za prihodnjih pet let 50 milijard Ur za jedrsko znanost. Se pravi, da bo poleg onih 30 milijard porabila v lastni iniciativi nadaljnjih 20 milijard lir. To je v duhu tistega člena sporazuma, ki pravi, da skupni napori v okviru skupnega raziskovalnega centra «ne morejb tn tudi ne smejo# nadomestiti vseh nb-
c iona In ih naporov na tern področju
Poglavje zase je problem o-skrbe z minerali in gorivi. Sporazum predvideva skupno organizacijo, ki ima namen pomagati k naglemu razvoju jedrske Industrije. Ker pa gre sporazum o dobavljanju jedrskih kovin in goriv v tem primeru preko ekoho.nskin in političnih okvirov posamezne države, sporazum o Evratomu jamči načelo popolne enakopravnosti V-feh šestih držav-članic pri črpanju skupnih rezerv in zalog, do'katerih bi priJMi doma ali pa bl jih nakupili v tujini. V ta namen je prepovedana vsaka dejavnost ki bi posameznikom ali posameznim ustanovam zagotovila pfivilegij. V tem smislu vrhovna komisija sme posameznim državam-članicam cfclo «priporot>ati». da nadzira-jo izkoriščanje in uporabo rudnikov m ležišč na svojem področju, da bi se prej omenjeni »privilegij# onemogočil. V tem, kot vidimo, gre sporazum celo v samo suverenost posamezne države, ki se še bolj odraža v tistem členu sporazuma, ki pravi, du Je
skupnost Evratoma lastnik posebnih jedrskih goriv, ki se izdelajo v okviTU skupnosti, ali ki se na področje šestih držav uvozijo od zunaj.
Kot vidimo, je program Evratoma zelo obsežen in leči smemo, da bi znal roditi velike uspehe. S koncentracijo iniciative in sredstev je u-speh bolj zagotovljen, kot če se vse skupaj prepusti naključju ali če se iniciativnost preveč razprši. Vprašanje pa je, ali ne bo morda ta intenzivnost šla v korist le posameznikom in ali ne bo morda služila bolj enim državam kot drugim. V zvezi s Skupnim tržiščem je bilo mnogo govora vprav o privilegiranih in podrejenih gospodarstvih. Kdo
to, da moremo v nekem konkretnem primeru govoriti o socializmu. Ce je po tej strani res, da že samo podržavljanje proizvajalnih sredstev še ne pomeni socializem, je po drugi strani prav tako res, da brez podržavljanja teh sredstev še ne moremo govoriti o socializmu. Socializem pbmeni predvsem nov odnos med ljudmi, in ta odnos je nemogoč, dokler ostanejo proizvodna sredstva v rokah zasebnikov.
V skandinavskih državah, kjer imamo poleg nacionaliziranih podjetij še vedno tudi zasebna podjetja, še ne moremo govoriti o socializmu, kljub temu, da so v teh deželah napravili že precejšnje korake v tej smeri.
Skandinavske dežele so dosegle precej zavidljivo življenjsko raven, so skoro povsem odpravile brezposelnost in ustvarile -zelo izpopolnjen sistem socialnega skrbstva; toda glede nacionalizacije so komaj na ravni Mac Millanove Anglije. Vzemimo 'na primer Švedsko, to je deželo, ki je med skandinavskimi državami najbolj omejila privatno lastnino nad nroizvajalnimi sredstvi. Tu so nacionalizirali železnice, rudnike železa, 40 odstotkov električne industrije, 28 odst, gradbeništva, 25 odst. kreditnih zavodov in 25 odst. gozdov; državna proizvodnja predstavlja 24 odst. celotne proizvodnje, medtem ko državne naložbe dosegajo skoraj 50 odst. vseh naložb. To so sicer precejšnji uspehi, toda zaradi tega se Švedska ne oddaljuje mnogo od držav, ki prav gotovo niso socialistične.
Skratka, zasebna lastnina je na Švedskem še precej močna, kljub temu da nima več take moči, kakršno ima na pr. buržoazija v Italiji ali v Franciji; vendarle pa kljub temu še vedno močno vpliva na javno življenje v teh deže-
OB 15-LETNICI SMRTI
NIKOLA
TESLA
žave na pol poti, na kateri se pristojnost države postopno vedno bolj širi, medtem ko se v isti meri postopno vedno bolj zožuje moč zasebnega kapitala.
Kako pa gledajo skandinavski socialisti na vprašanje nadaljnjega razvoja socializma v svojih deželah? Vsi priznavajo, da bo ta razvoj zahteval precej časa. Glede nadaljnjih korakov v tej smeri pa so med skandinavskimi socialisti precejšnje razlike, pri vseh pa je opaziti skupno potezo, da jih pri tem ne vodijo neki abstraktni pogledi predvsem kar zadeva vprašanje j#opolne nacionalizacije proizvodnih sredstev. Po njihovem mnenju je bistveno to, da država kontrolira vse ključne jx>stojanke, od katerih je odvisno gospodarstvo dežele. Pri tem jih vodi pravilna misel, dk ne bi povzročili prevelike birokratizacije državnega aparata.
Na vprašanje, če oni vodijo razredno politiko, pojasnjujejo, da se še vedno sihatrajo za stranko delavskega razreda. Toda v teh poslednjih 15 letih smo zaradi tehničnega napredka priča stalnemu upadanju števila delavcev in naraščanju števila uradnikov. Tako smo imeli na primer na Švedskem leta 1940 1.800.000 delavcev in 600.000 uradnikov; danes pa, kljub povečanju števila tovarn in industrijske dejavnosti, je število delavcev padlo na 1.600.000, medtem ko je število nameščencev doseglo milijon. Trenutno so torej delavci še v večini, toda predvidevajo, da bodo v nekaj letih, zlasti z razvojem avtomatizacije, nameščenci številčno močnejši od delavcev.
Zaradi tega skušajo skandinavske socialistične stranke zamenjati dosedanjo «delavsko politiko# s politiko, ki naj ščiti koristi vseh tistih, ki se preživljajo z mezdo ali mesečno plačo. V takem položa-
lah. Poglejmo na primer pod-1 ju, ki ga nikakor ne moremo
ročje tiska. Norveška ima 44 socialističnih dnevnikov. Švedska 30, Danska 15; toda najbolj razširjeni so še vedno konservativni časopisi.
Po vsem tem je jasno, da ne moremo govoriti o skandinavskih deželah, kakor da bi šlo za države, kjer so že dosegli socializem. Prav tako bi
ve, če ne bo to veljalo tudi i pogrešili, če bi te države sma-za Evratom?	i	trali za kapitalistične ali neo-
primerjati s položajem, kakršnega poznamo na pr. v Italiji, je nujno potrebno izbirati tudi ustrezne oblike, da bi hitreje napredovali v smeri socializma. Da bodo kos tudi tem vprašanjem nam je porok okeliščina, da so skandinavske države med vsemi zahodnoevropskimi deželami napravile največje korake v tej smeri
			
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Novosti Daljnega vzhoda
Na znamKah raznih afriikih in azijskih driav zasledimo vsak dan napise v črkopisih, ki jih ne razumemo, In le v
nekaterih državah dodajo poleg svojih domačih napisov še napis v jrancoiiini ali angleščini, da lahko vsak neizkušen filatelist takoj ve, pri čem je. Oglejmo si danes nekaj zadnjih izdaj v državah na Daljnem vzhodu. Najlepše in verjetno tudi največ znamk izdaja Japonska, čeprav ji je Kitajska tik za petami, tako kar zadeva kvantiteto, pa tudi kvaliteto.
Na Japonskem so v zadnjem času izdali eno znamko v počastitev prvega
’ atomskega reak-\ tor ja o Tokaj-| Muri, dve znam-j ki v počastitev 12, državnega prvenstva v lahki atletiki in e-no znamko ob pril-ki filatelističnega tedna. Ob koncu leta pa so izdali še znamko v počastitev 100-lefni-ce japonske jeklarske industrije in običajno novoletno znamko, ki jo izdajo vsako lato deset dni pred 1. juvuar-jem, tako da lahko ljudje frankirajo pisma z voščili s priložnostno znamko.
Medtem ko imajo japonske znamke vse napise samo v svoji pisavi, ima Južna Koreja poleg običajnih domačih napisov tudi naziv države v angleščini	»Republic of Ko
rea». Tu so izdali v zadnjem mesecu dve znamki v počastitev ameriško-korejskega trgovinskega sporazuma.
In preidimo kar na rajsko. Pred nekaj leti so Kitajci uvedli na svojih znamkah zanimivost, ki se je takoj priljubila vsem filatelistom. Na spodnjem robu znamke, pod vinjeto sta v arabskih številkah označeni letnica iz-iJa znamke m zaporedna številka, s katero je ta znamka prišla v promet. V zadnjem času so izdali dne znamki v počastitev 30-letnice ustanovitve Ljudske armade, dve znamki v počastitev 4. svetovnega kongresa sindikatov v Leipzigu	(slične znamke s
sličnimi vinjetami so izšle tudi v vzhodnoevropskih državah), pet znamk v počastitev
oktobrske revolucije in tri znamke za letalsko pošto, ki so zelo lično izdelane,
Obe znamki Je izdala L H Kitajska
Na Formozi pa so izdali tri znamke v počastitev skavtskega gibanja in tri o počastitec radijske službe. Tudi na otočju Rvu-Kpu, ki je pod ameriško vojaško kontrolo, izdajajo svoje znamke. V zadnjem času so izdali eno znamko ob priliki tedna novinarstva. Znamke tega otočja so se ze lo razširile med ameriškimi filatelisti m od leta 1948 je izšlo do sedaj 58 znamk, ki i-majo na ameriškem trgu vred nos t približno 150.000 lir.
Na področju bivše francoske /ndokine je nastala cela vrsta novih držav:	Seperni
Vietnam, Južni Vietnam, f-aos, Kambodža. Vsaka izmed teh držav izdaja svoje znamke v veselje filatrlističnih trgovcev, ne pa filatelistov, ki si ivseh teh znamk ne morejo nabaviti. V Severnem Vietnamu so izdali pet znamk v počastHav svetovnega sindikalnega kongresa v Leipzigu, in dve znamki z grbom države. V Južnem Vietnamu pa je prišlo na dan pet znamk ob priliki konference za načrt Colombo, ki je bila v Sutgonu in nadaljnjih šest znamk v počastitev druge obletnice proglasitve republike.
Najbolj slikovite znamke v tem delu sveta pa izdaja kraljevina Laos, ki prikazuje na svojih znamkah motive iz verskega in laičnega življenja svoje preteklosti ter svoja slikovite palače. V zadnjem mesecu so tu izdali štiri znamka v počastitev Hude.
Naj nam Indija dovoli, da zaključimo ta naš pregled o Daljnem vzhodu z njenimi znamkami. Tri znamke so izšle ob priliki Otroškega tedna,
ena pa je počastila 19. mednarodno konferenco Rdečega križa, ki je bila pred nedavnim v Novem Delhiju,
* * *
Filatelisti, ki se zanimajo za tematiko, bodo brez dvoma pričeli sestavljati novo tematsko zbirko,- zbirko znamk, na katerih so prikazane rakete, sputniki in v morda ne tako oddaljenem času tudi medplanetarne rakete. Po prvi italijanski znamki s sputnikom in po sovjetski znamki namenjeni geofizikalnemu letu, in na kateri je bil prikazan zemeljski satelit ter medplanetarna raketa, smo dobili v preteklem decembru že prve znamke, ki so bile posvečene ruskemu sputnifcu. V Sovjetski zvezi so izdali znamko za 40 kopejk, ki prikazuje sputnik, ki kroži okrog zemeljske oble, Poleg običajnega priložnostnega napisa je na znamki tudi vsemu človeštvu znani datum «4. oktober 1957». Poštne uprave vzhodne-vropskih držav niso hotele v tem :ao-stati in prva se je javila Vzh. Nemčija z eno znamko namenjeno geofizikalnemu letu in ki prikazuje sovjetski sputnik
•	■	M.	V.
Od Volte in Faradaya, ki sta odkrila prve uporabne izvor* električne energije, je moralo poteči še mnogo let, preden je elektrika postala najideal nejša dobrina človekovega življenja. Vrsta fizikov se je dolga desetletja na vso moč prizadevala, da bi našla primernejša sredstva in naprave la proizvajanje električne energije, toda dlje od eksperimentalnih naprav dolgo nihče ni prišel. Celo z generatorji za i* stosmerni tok, kakršni so s* pojavili po letu 187’, ki so Ji-cer zadovoljivo rešili vprašanje pogona m razsvetljave, ni bilo moč rešiti osnovnega vprašanja prenosa električne energije na daljše razdalje.
Mladi Ni.kola Tesla, ki je tedaj študiral na Tehniški visoki šoli v Gradcu, je ze takrat menil, da je možna rešitev teh problemov, toda glede na to, da se je sistem istosmemeg* toka že dokaj ukoreninil, je bil strah pred novo tehnični revolucijo, ki bi vsekakor zahtevala tudi nove investicije, tako v«lik. da si je moral mladi genij utirati pot za uresničitev s'*ajih idej od Maribora prek Budimpešte, Strassburga Pariza vse do New Vorka. Tu je deloval skupno z ameriškim izumiteljem Edisonom, ki pa je bil preveč navdušen za lsto-smerni tok, da bi se utegnil razvnpti za takrat že dodelan* Teslove ;deje o polifaznih (mnogofazmh) tokih.
Amerikanci z Edisonom n* čelu so želeli Teslo odvrnit! od njegovih naprednejših poti. Vzlic temu je kaj kmalu poraste! niegov sloves, da so taniosnji akcionarji naposled ustanovili celo «Teslovo elek trično družbo#, ki je imela resen namen, podrobneje preizkusiti Teslove ideje. Poizkusi so trajali pol leta in 12. oktobra leta 1887 je Tesla že prijavil svoje patente s področja polifaznih tokov, ki so imeli povsem nove prednosti glede razsvetljave, pogona in prenosa električne energije na skorajda neomejene razdalje. Originalna zamisel tako imenovanega Teslovega vrtilnega polia je vzbudila izredno zanimanje vseh elektriških družb. Ko so 1. maja leta 1888 bili njegovi izumi priznani, jih je ze odkupila slovita ameriška tvrdk« Westinghouse v Pittsburgu.
Ognjeni krst svojega epohalnega izuma je dosegel Nikol* Tesla že štiri leta .kasneje n« mednarodni razstavi v Frankfurtu, kjer so po njegovih načrtih zgradili v 175 km oddaljenem Lvjffenu na reki Nefr kar posec.io centralo s Teslovim trofaznim generatorjem. Prva večja hidrocentrala po Teslovem sistemu je bila zgra jena leia 1895 na Niagari (18 tisoč konjskih moči).
Zgodovinska potvorba, da j* Marconi oče radiotehnike, j* bila prav gotovo največja žalitev, ki so jo prizadejali Nikoli Tesli. Po dolgotrajni bot* bi, žal šele po Teslovi smrti, je bila ta zgodovinska laž z« vselej izbrisana, ko je ameriško Vrhovno sodišče leta 194J razveljavilo Marcnnijeve patente z raz'ogom, da Je dognano prvenstvo patentov Nikol* Tešle.
T ijina Tesli ni ničesar dala niti nudila. Kar je ustvaril, i* ustvaril ž la.,tnimi silami in svojo genialnostjo. Nasp-otno, mn< gi akcionarji so se n* nje-gov račun znatno obogatili, medtem ko Je on sam te taki skromna sredstva neprestano vlagal v svoje laboratorije.
■m- -i
C>d kdaj tolikšna vnema za astronomijo^
t*oriško-beneškf dnevnik
Po seji občinskega sveta z dne 27. decembra
Demokratična javnost kritizira Zupanovo stališče do monarhije
Republikanci obsojajo župana, ker je dovolil odv. Pe-droniju govoriti o umrlem kralju, preden je sam govoril • 10-letnici ustave - KPI se sprašuje, če je to znak popolnega odprtja na desno
Seja goriškega abčinškega •veta z dne 27. decembra, na kateri je prišlo do čudnega anahronizma, ko je župan dr. Bernardi* dopustil monarhističnemu svetovalcu odv. Pe-droniju poveličevati monarhiji in umrlega Emanuela III. še preden je on sam — župan — v isti sapi govoril o pokojnem kralju in desetletnici republiške ustave, je povzročila med demokratično javnostjo upravičeno nezadovoljstvo. V našem listu smo že nekaj dni po tem dogodku povedali naše mnenje, predvsem pa naše začudenje, kako je mogoče istočasno hvaliti dve stvari, ki si nasprotujeta.
Nekaj dni pozneje, in sicer včeraj, je objavila italijanska republikanska stranka sporočilo, v katerem obsoja župana, ker je dovolil monarhistu odv. pedroniju, da je na začetku seje komemoriral umrlega kralja, čeprav je župan •ejo otvoril in bi imel dolžnost kot prvi spregovoriti o pomenu desete obletnice ustave. PRI zavrača monarhistično zaihtevo, ki jo je sprejel tudi sam župan, da bi kralja pokopali v oslavski kostnici. Po mnenju PRI bi to pomenilo slavljenje ljudi, ki so odgovorni za izgubo Julijske krajine in okrnitve goriške občine.
Dogodek je povzročil velik odmev tudi v vrstah Italijanske komunistične partije, ki je te dni razdelila med go-riškim prebivalstvom letak, v katerem obsoja županovo stališče do monarhističnega predloga, kakor tudi njegovo tolmačenje obdobja, v katerem se je porodila republiška listava. (Zupan je to obdobje imenoval »viharno«), V letaku se obsoja politična linija enobarvnega občinskega odbora v Gorici, ki je toliko prispevala med odporniškim gibanjem, in se sprašujejo politični voditelji Krščanske demokracije, če se strinjajo s popolnim odprtjem na desno, kot je s svojim obnašanjem pokazal župan na tej seji.
Prvi četrtkov semenj po praznikih
Kljub dokaj hladnemu vremenu se je včeraj Trg Battisti ie v zgodnjih urah napolnil s Številnimi kramarji iz Furlanije in Trsta, ki so razstavili pripeljano blago na itevilnih stojnicah, nekateri pa kar na tleh. Obiskovalcev je bilo tudi precej, predvsem z jugoslovanskega obmejnega področja, pa tudi med Goričani je bilo zanimanje vidno, saj semnja ni bilo zaradi praznikov ie mesec dni. Veliko povpraševanje je bilo po zimski obutvi, kateri je cena precej padla, obenem po oblačilih, starih in novih, pa tudi po kuhinjski posodi. Gospodinje so imele tudi lepo izbiro svežih cvetic, ki so v cvetličarnah in na zelenjadnem trgu v tem zimskem času zakadi visokih cen skoraj nedostopne. Precej vrveža je bilo tudi okoli pošte, kjer se je te ustvarila nekakšna zasebna trgovina z mesom, maslom in jajci in tam so potujoči kramarji, ki imajo avtomobile, kar v nji h razstavili svoje samoveznice in druge motke potrebščine Bilo je dosti vpitja in prerivanja, toda tudi precej kupčij, zaradi katerih so kramarji tudi tokrat vese-1» zapustili naše mesto.
delavca 32-letnega Prima Pro-petta iz Lobnika. Propetto je bil včeraj na pokrajinskem uradu za delo, da bi izvedel, če mu bo urad preskrbel kakšno zaposlitev. Ko mu je uradnik sporočil negativen odgovor, se je Propetto najprej skregal z agenti javne varnosti, potem pa še s predstavnikom tega urada Quirinom Steffejem. Ker so se mu zdele besede premile, se je agentov in Steffeja tudi dejansko lotil.
Delavsko zborovanje pred CRDA v Tržiču
Pred delavci tržiške ladj delnice CRDA v Tržiču je včeraj opoildne govoril pokrajinski tajnik FIOM T. Rergomas. Delavcem je nakazal težave, ki so nastale v skupni akcij' za izboljšanje nijhovega položaja zaradi neenotnosti akcije vseh sindikalnih organizacij :n navedel predloge, ki jih je FIOM naslovila na CISL 'n UIL za nadaljevanje skupne akcije na pristojnem mestu v Rimu.
Dvolastniški blok v Škriijevem zaprt
Zaprt bo za dvolastnike vse do 31. marca
S 1. januarjem so po dogovoru obmejnih oblasti zaprli za dobo treh mesecev, to je do 31. marca dvolastniški blok v Skriljevem pri Dolenjah.
nillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIttlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllll
Izpred okrožnega sodišča v Vidmu
Epilog prometne nezgode na cesti Gorica-Videm
Prvi dan 20. mednarodnega smučarskega tekmovanja za ženske
Kallus (Nem.) in Frandl (Avst.) zmagovalki v teku in v veleslalomu
Carla Marchelli v veleslalomu druga ■ Jugoslovanke Rakar v teku na
Odličen plasma 10 km
31. marca se je pri trčenju z avtomobilom tržaškega trgovca smrtno ponesrečil komaj 19-letni goriški dijak Livio Toroš
V Vidmu se je na okrožnem sodišču vršil proces proti tržaškemu trgovcu Eriku Josipo-viču, ki je bil obtožen, da je s svojim avtomobilom «1400» konec marca lanskega leta do smrti povozil komaj 19-letnega goriškega dijaka Li-via Toroša s Placute. Dogodek je globoko odjeknil med gorišlko javnostjo, saj je bil pokojni Livio edini sin vdove Toroš, ki ima na Placuti prodajalno s sadjem in zelenjavo. Nesrečni materi se štirje sinovi prijatelji, kd so bili z njim na izletu in priča tragičnega dogodka, niso niti upali takoj povedati, da je njen edinec mrtev, marveč je nesrečna ženska to izvedela šele, ko se je odpravila v Krmin, kamor so ponesrečenca odpeljali po nesreči, vendar je bil ta prevoz v bolnišnico odveč, ker je nesrečni Livio izdihnil kmalu po nesreči.
Pokojni Toroš se je s štirimi prijatelji odpravil 31. marca na izlet v Furlanijo; ker pa je v bližini Manzana pričelo nenadoma deževati, se je skupina odločila, da se vrne domov. Mlademu Liviu je bilo zelo žal, ker je bil tokrat prvič z lastnim vozilom na izletu, mladenič zato tudi ni bil vešč velikega nedeljskega prometa in je obrnil vozilo, ne da bi se prej prepričal, če je cesta prazna. Morda je tudi opazil, da drvi v isti smeri proti Gorici avtomobil tržaškega trgovca, toda verjetno je upal, da bo uspel obrniti vozilo pravočasno. Popolnoma točne slike dogodka si ni moglo ustvariti niti videmsko sodišče, ker je imelo možnost zaslišati samo obtoženca. Trgovec Josipovič je izjavil, da je pred seboj opazil več mladeničev z vozili in je zato tudi pravočasno zatrobil in ker je verjel, da so ga vsi slišali je nadaljeval vožnjo. Zdi pa se, da je trgovec le prehitro vozil in da bi se morda lahko le izognil nesreči, ki se je tako tragično zaključila. Trgovca je v Vidmu branil odv, Poi-lucci, k'i je izjavil, da je Josipovič tudi poravnal stroške in zahteval zanj popolno f-prostitev. Videmsko sodišče, ki je zaslišalo tudi vrsto prič, je nato Josipoviča oprostilo na osnovi pomanjkanja dokazov,
 «»------
Razstava tipiziranega pohištva
Ministrstvo za industrijo in trgovino pripravlja vsedržavni natečaj tipiziranega pohišitva, S tem namenom bodo orga-včeraj aretirali brezposelnega nizirane deželne razstave. Pri-
Napadel je agente ker ni dobil dela
Agenti javne varnosti so
hodnje dni bo trgovinska zbornica za Trst, Gorico in Videm objavila pogoje natečaja,	ki bo	v enem	izmed
treh	glavnih	mest	od	20. a-
prila do I. maja. Za ta natečaj je ministrstvo določilo 2.455.000 lir.
 <»-------
Plačevanje • avtomobilskih taks
Pokrajinski urad ACI opozarja,	da je	urad	na	Korzu
Italia 22 odprt od 7. do 15. januarja za plačevanje taks. V uradu v Ul. n. Sauro 28, bodo	plačali	takse	lahko sa-
mo člani ACI.
TEMPERATURA VCFRAJ
Včeraj je bil bolj hladen dan in na goriškem letališču so zabeležili ob 7. uri zjutraj —4.4 stopinje C, ob 13. uri pa 7,8 stopinj C.
 «»------
- KINO -
CORSO. 17.00: »Besedo porotnikom«. H. Fonda.
VERDI. 17.00: »Nekaj kar velja*. R. Hudson, D. Winter VITTORIA. 17.15: »Okno v soseščini«. B. Bardot, R. Pel-legrin, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00:	»Pionirji
Wisconsina» G. Johns, C Mitchell, v technicolorju. MODERNO. 17.00:	«Voščen.i
maska«, v barvah.
GRINDEWALD, 9.	— 2C
mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske v Grindewal-du. ki je b.lo zaradi vremenskih neprilik preloženo za en dan. se je začelo danes dopoldne s tekom na 10 km. Tek movalke so morale preteči dvakrat progo po 5 km z višinsko raz,iko komaj 30 metrov. Vreme je bilo lepo, temperatura pa 2 stopinji pod ničlo.
V prvih petih kilometrih je bila najboi ša Nemka Kalips, ki je za 34’ prehiteia rojakinjo Gohler in za 48" Poljakinjo Pekso, medtem ko je bila favoritinja teka Poljakinja Bu kova, ki je prišla lani prva na cilj, šele četrta z zaostankom 53".
V drugi polovici teka pa je Poljakinja z vsemi svojim močmi pospešila tempo in do cilja prehite,a svojo rojakinjo Pekso za 1", ni pa mogla dohiteti Nemke Kallus, ki je v odličnem slogu nadaljevala vožnjo in prišla na cilj prva z ITI” naskoka pred Bukovo. Gohierjeva. ki je med šestim in sedmim kilometrom bila videti zelo utrujena, se je pozneje močno popravila in prispe la na cilj četrta le 4” za Poljakinjo Pekso.
V tej močiti konkurenci se je nepričakovano uspešno borila tudi Jugoslovanka Rekar jeva. ki je prispela na cilj sedma in pust;la za seboj vse Italijanke. Francozinje, Švicark in Avstrijke. Pred njo so se plasirale samo tekmovalke iz Vzhodne Nemčije, Poljske m Češkoslovaške.
Med Italijankami je bila najboljša Elisabetta Bellone, si se je uvrstila na 15. mesio 425” za zmagovalko.
URADNI VRSTNI RED V TEKU NA 10 KM: 1. Kallus (Vzh. Nem.) 46’53”; 2. Bukova (Polj.) 48’04”; 3. Peksa (Polj) 48'09" in Gohler (Vzh. Nem.) 48 09”; 5. Eialova (CSR) 49 03”; 6. Patackova (CSR) 49’09”; 7 Biegum (Polj.) in REKAR (JUG.) 49’3I”; 9. Krzeptovvska (Polj.) 49'56"; 1«. Spiegelhauer (Vzh. Nem.) 50'20”; 11. Krasi-lova (CSR) 50 31”; 12. Dreschel (Vzh.	Nem.)	50’35”;	13. Borgcs
(Vzh.	Nem.)	50'44”;	14.	Bene-
sova	(CSR)	5100”;	15.	BELLONE (IT.)	51-18”;	16.	Steffi
Koehrer (Zah. Nem.) 321«’; 17. Bottero (It.) 52-56”; 18. Blan (Fr.) 53’14", 19. Plattner tlt.i 53'23"; 20. Romanin (It.) 53’28
21. Roeder (Zah. Nem.) 53'49”:
22. Belaj (Jug.) 53’46”; 23. Vi-vot (Fr.) 5444"; 24. Chavtnoir (Fr.) 56-05".
Popoldne pa je bilo tekmovanje v veleslalomu na 1300 m dolgi progi z višinsko raziiko 314 m in z 38 vratci. Vidljivost se je medtem zaradi na letavanja snega in megle znatno zmanjšala, kar pa tekmo-
%
valk ni mnogo oviralo zaradi precej lahko speljane proge. Zmago si je priborila Avstrijka Putzi Frandl, ki je startala šesta in bila za 1”1/10 hitrejša od Italijanke Carle Marche’-li. lanske zmagovalke. Na tretje in četrto mesto sta se uvrstili Francoziniji Leduc in The-lirvge.
Močno je razočarala Kanadčanka Whcler, ki je v pretekli sezoni veljala za najboljšo specialistko v alpskih disciplinah. Uvrstila se je šele na 20. mesto 7”2 za zmagovalko Frandlovo. Med ostalimi Italijankami se je najbolje plasirala Vera Schenone. ki je kljub padcu zasedla 11. mesto. Chenal - Minuzzo je bila 22.. Shir 24.. Poloni pa 29. Plasma Jugoslovank nam do časa ko to poročamo, še ni znan.
Uradni vrstni red v veleslalomu je naslednji:
1. Putzi Frandl (Avstrija) 1’29”5; 2. Carla Marchelli (It.) 1’30”6; 3. Therese Leduc (Fr.) 1’32”3; 4. Daniel Telinge (Fr.) U33”; 5. Sally Deaver (ZDA) 1’33”2; 6. Fneda Daenzer (Sv.) 1’33”3; 7. H. Hoffer (Avstr.) 1’33’7; 8. LOttel Blattl (Avstr.)
  .......................
1-33 -9; 9. Edith Bonlieu (Fr.)
1’34”1; 10. Berit Stuve (Nor.)
1’34”4; 11. Vera Schenone (It.)
1’34"5; 12. Grocholska (Polj!)
1'34”7; 13. Hochleitner (Avstr!)
1-35-2;	14. Haraldsen (Nor.)
1’35”6; 22. Waser (Sv.) in Chenal Minuzzo (It.) 1’37”3; 24.
Jerta Schir (It.) 1’37”4; 29. Role Poloni (It.) 1’3«”5, 49. Lisa Zecchini (It.) l’44’’l; 72. Pia Riva 2’14”6.
Trener italijanske ekipe Roberto Lacedelli je bil s plasmajem Italijank v veleslalomu zadovoljen. Marchellijeva je potrdila svoje izredne sposobnosti, Vera Schenone pa je prekosila vsa predvidevanja. V nasprotju z drugimi trenerji je Lacedelli mnenja, da je bila proga precej težka, če ne zaradi drugega že zaradi tega, ker je bilo to prvo tekmovanje v letošnji sezoni. Izrazil je tudi upanje, da se bo Chenal - Minuzzo v naslednjih vožnjah poboljšala, da pa bo morala še mnogo tekmovai!,' da se bo vrnila v svojo nekdanjo formo.
V veleslalomu je prišlo na cilj 75 tekmovalk.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiMiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiii
CARLA MARCHELLI
Zbor nogometne reprezentance v Caselecchiu
Samo sedem reprezentantov vieraj treniralo v Bologni
Do večera so prispeli v Caselecchio tudi Firmani, Corradi, Ferrario, Piva-telli in Kobotti . Ugoden zdravniški pregled tudi za Firmanija
Mladinski turnir v Viareggiu 1958
Mit
CHENAL
MINUZZO
CASELECCHIO, 9. — Do večera so se v Caselecchiu zbrali vsi sklicani kandidati za italijansko nogometno reprezentanco. ki bo zastopala Italijo v Belfastu proti Severni Irski. Enajstorici, ki je bila zbrana že včeraj zvečer, se je 00 11. uri kot prvi od zaostalih pridružil Firmani. Corradi in Ferrario sta prispela iz Turina z avtom no že zaključenem treningu v Bologni, okrog 19. ure pa sta prispela iz Florence, kjer sta trenirala z vojaško reprezentanco, tudi Piva-telli in Robotti.
Dopoldanske ure so igralci prebili v glavnem v hotelu Pe. dretti. Zvezni zdravnik dr. Ferrando, ki jih je pregledal, je ugotovil, da so vsi v najboljši fizični kondiciji, le Grat-ton je moral k zobozdravniku, ki mu je izdrl boleči zob. Firmanija. ki si je med tekmo Sampdoria-Juventus nategni! mišice v desnem »tegnu, je dr Ferrando napotil v ortopedski inštitut »Rizzoli« in dr. Foni je sklenil na odločitev glede njegove eventualne zamenjave počakati na izid tega pregleda, čeprav je izrazil upanje, da poškodba m tako huda, da bi rezervni srednji napadalec nc mogel odpotovati v Belfast. Njegov optimizem ni bil neupravičen. Direktor inštituta prof. Zaneti je namreč ugotovil. da ne gre za natrganjs mišičevja, temveč le za uda rec s podkožno podplutbo, ki prav nič ne ovira pasivne ir. aktivne funkcije kolena. Svetoval je Firmaniju dva dni mirovanja nato pa postopno obnavljanje treninga. Tako ,ie odpadla kombinacija za njegovega namestnika, za katero so bili vzeti v poštev Virgili, Da Costa in Tagnin. V inštitutu »Rizzoli« se je pustil pregledati tudi vratar Bugatti zaradi bolečin v prstu in tudi zanj so specialisti ugotovili, da groza poškodbo lažje narave, ki ga vsekakor ne more ovirati.
Trening na stadionu v Bologni se je začel ob 14.30, toda udeležilo se ga je le 7 igralcev: Fanetti, Bugatti, Vincer-zi. Moro, Azz.ini, Invernizzi in Montuori. Segato je iz previdnosti počival, Ghiggia se j« podvrgel samo masažam. Schiaffino, ki je v ponedeljek nastopil v enajstorici Milana proti Spalu, pa je ostal v družbi z Grattonom v Caselecchiu,
ker je bil dr. Foni mnenja, da itak ne potrebuje posebnega treninga.
Vsega skupaj je omenjena sedmorica ostala na igrišču uro in 20 minut. Pol ure je dr. Foni s svojim pomočnikom Ferrarijem posvetil telovadnim in atletskim vajam, preostali čas pa podajanju z žogami na sredini igrišča. Pred zaključkom je, kot po navadi, Foni še posebej treniral ODa vratarja.
Giede igre v Belfastu je dr. Foni dejal, da se bo enajsterica držala istih taktičnih principov kot 4. decembra kar pc-meni. da bo ojačila sredine igrišča, v napadu pa se osla-njala na hitre protinapade. Dr. Foni je dejal, da je še posebej zadovoljen s formo, k' jo je pokazal Schiaffino med tekmo Milan - Spal in da upa, da bo «Pepe» v Belfastu zaigral kot v svojih najboljših dneh.
Gassman in Rous na tekmi v Belfastu
RIM, 9. — Tekmi med Severno Irsko in Italijo v Belfastu bosta prisostvovala kot Člana organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo tudi glavni tajnik FIFA Švicar Gassman in predsednik britanske nogometne zveze Rous.
VIAREGGIO. 9. — V Viareg-giu so ze v teku organizacijske priprave za letošnji tradicionalni mladinski nogometni turnir za «Pokal karnevala«. Razen z italijanskimi mladinskimi klubi Fiorentine. Milana in Viccnze, so organizatorji navezali stike z neko madžarsko enajsterico, ki je načelne že pristala na sodelovanje. Prav tako so povabili k sodelovanju po eno jugoslovansko, češkoslovaško in francosko e-najstorico. CSR bo verjetno a-stopal Spartak iz Prage, Francijo pa Racing iz Pariza.
Pred dvema mednarodnima nastopoma
6 golov vojaške reprezentance v trening tekmi s «Pro Firenze»
Cacciavillani. Bicicli, Arrigoni in Eufemi med najboljšimi
FLORENCA, 9. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca, ki bo v kratkem nastopila v dveh mednarodnih srečanjih, je odigrala danes V Florenci na vojaškem stadionu «Marte» trening tekmo r. enajstorico »Pro Firenze«. Reprezentanca je nastopila v po. stavi:
Sarti (Manfredam); Robotti (Orlando), Corsini; Pique. Eufemi. Radiče; Bicicli. Caccia-vBllani, Pivatelli (Carminati), Fontana, Arrigoni.
Tekma z dvema skrajšanima polčasoma, se je končala z zmago reprezentantov z rezultatom 6.0 (4:0). Goie so dosegli: v prvem polčasu v 4’ Cacciavillani, v 12’ Fontana, v 14’ Arrigoni, v 20’ Cacciavii-lani; v drugem polčasu v 8’ Bicicli, v 21' Arrigoni.
Največje zanimanje je vladalo seveda za igro Pivatei-lija m Robottija, ki sta Vključena med izbrane za Belfast, toda oba sta odigrala samo en polčas. Pivatelli, ki je sicer imel na hrbtu št. 9. je igral bolj v ozadju in je mesto srednjega napadalca pogosto prepuščal Cacciavillaniju, kljub temu pa je bil zelo uspešen v mnogih izmenjavah s Cac-ciavillanijem in hitrim Bici-clijem. čeprav ni forsiral. Zelo dobro in mirno je igral Robotti. ki pa ni imel nevarnega nasprotnika. Med vojaki so se odlikovali Cacciavillani, avtor dveh izrednih golov v prvem polčasu, Bicicli. levo krilo Arrigoni in srednji krilec Eufemi. Kot celota je moštve pokazalo dobro kolektivno igro.
Po treningu sta Pivatelli in Robotti odpotovala v Bologno, ostali pa bodo odpotovali jutri v Rim, kjer bodo 11. t. m. odigrali trening tekmo s formacijo «Rome» na olimpijskem stadionu.
BOKS
Loi - Douglas 1. febr. v Milanu
MILAN, 9. — Španski prvak težke kategorije Jose Gonzales, ki je med drugimi premagal tudi Cavicchija. se bo 1. februarja boril v milanski športni palači z Giacomom Bozizanom, za katerega bo to 16. profesionalni dvoboj po petnajstih zaporednih zmagah, V okviru iste prireditve bosta nastopila tudi ameriška črnca Charly Douglas in Bob-b.v Bell, ki sta prejšnji mesec uspešno debutirala v Parizu, prvi z zmago nad San-tabienom, drugi pa z neodločenim izidom proti Valigna-
KOLESARSTVO
Coppi v postelji
BOGOTA’ 9. — Možno je, d ; bo moral Coppi zaradi posledic padca odpovedati vse na slope, ki jih je imel v programu po številnih kolumbijskih mestih. Zunanje poškodbe .-e mu sicer naglo celijo, veno.ir pa je v postelji z nekoliko mrzlice.
PARIZ, 9. — Rene Chesal, tajnik mednarodne kolesarska zveze je poslal italijanski kolesarski zvezi brzojavko, v kateri zahteva, da mora biti dirka Sassari . Cngliari 28. februarja, kot je bilo prvot-.o določeno m da nasprotuje preložitvi datuma na 2. marec, kot so nameravali organizatorji.
tllllllllllllllll Hill III llllllllllltllllllHIIIIItlltllllltitfllllltiattltltllllllHIIIIItllllllltinilHtlltllllllHI
Plavalni fenomeni v Avstraliji
Dva nova svetovn IjHetoe Avstralke
Zrušila je rekorda Crappove na 880 y in 800 m • Nova rekorda tudi na 220 y hrbtno in mešano
SYDNEV, 9. — 13-letna avstralska plavalka lisa Kor-dars je v okviru plavalnega prvenstva Novega južnega Wi-lesa za ženske zrušila svetovna rekorda na 880 yardov in BOO m prosto s časom 10*17"7. Prejšnja rekorda je imela slovita Lorraine Crapp. ki ju je dosegla lani oktobra v soio-plavan-ju s časoma 10’34"fi na 880 yardov in 10’30 ’9 na 800 m. Čas Kond.irsove na 880 yardov je istočasno tudi rekord na 800 m, ki odgovarjajo 874.2 yardom. Na drugo mesto se je kvalificirala Holnndka Schim-mel s časom 10’45”6.
Crappova. ki v tej disciplini ni nastopila, pa je osvojila svoje tretje prvenstvo Novega južnega VValesa z zmago na 110 yardov prosto s časom 1'4"7. Druga je bila Holandka Cockie Vageastelaars s časom I’5’"l pred 15-letno Avstralk) Sandro Moigan s časom 1'05' 3. Rhono Eooldrige s časom I’8”9 in Elizabetho Fraser s časom 1'8"9.
V finalu na 220 yardov hrbtno sta bili prvi z enakim ca som 2’46”3 olimpijka Pat Hun. tingford in Gergania Beckett. Obe sta iznnljšali stari avstralski rekord, ki je pripadal Sin-gletonovi s časom 2'47”6.
Na 220 yardov mešano or, je izboljšala dosedanji rekord Beverly Baindridge, ki je v finalu zmagala s časom 2’48"3.
Tajnik avstralske plavalne zveze Burge Phillips predvideva, da bo nova rekorderka lahko čez eno leto zrušila lahko skoraj vse sedanje Ženske svetovne rekorde,
Konaarsova je prišia v Avstralijo iz Letonije, ko ji je bilo le ekaj let in je bila naturalizirana leta 1956.
Ko je priplavala do cilja, ni bila posebno utrujena če-pr,*v je prvič tekmovala na tako dolgi progi. Njeni vmesni časi za vsakih J10 yardov so r^e.dni': n°. 2'2j"4, 3’ *•	7-43", 9-01-5
in 1017 7
tu. Douglas se bo boril ss Duiliom Loiem, Bell pa s Camparijem. Razen tega se bo italijanski prvak mušje kategorije Pozzali pomeril z Bur-rinijem, ki sodi med najboljše italijanske boksarje mužje kategorije.
TENIS
Pietrangeli izločen v četrtfinalu v Parizu
PARIZ, 9. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu je zadnji italijanski predstavnik v igrah posameznikov Pietrangeli izgubit v dveh setih proti Francozu Molinariju.
Rezultati:	Drobny	(Eg.) «
Jancso (Madž.) 6:2, 6:3, NieU sen (Dan.) - Remy (Fr.) 6:3; 6:2, Molinari (Fr.) - Pietran-geli (It.) 6:4, 7:5, Ulrich (Dan.) - Viron (Fr.) 6:1, 6:3.
♦ $ *
MELBOURNE. 9. — žrebanje nasprotnikov za Davisov pokal 1958 bo verjetno med 20. in 25. januarjem, kot je sporočil tajnik avstralske teniške zveze. Rok za prijavo zapade 15. m. Doslej se je prijavilo samo 17 evropskih držav.
Trening Triestine
Triestina je odigrala včeraj popoldne na občinskem stadionu običajno četrtkovo trening tekmo. Njen nasprotnik je bi» la tolkrat enajstorica CRDA iz Tržiča. Igra se je po dveh regularnih polčasih končala z zmago Triestine z rezultatom 4:3. Za Triestino je bil dvakrat uspešen Milani, po enkrat pa krili Renosto in Attilli. Vsi igralci prvega moštva so bili v dobri fizični in moralni kondiciji z izjemo Tulissija, ki še vedno čuti bolečine v nogi. Igral je samo nekaj minut, nato pa prepustil mesto Rimbaudu, ki bo nastopil tudi v Cagliariju prihodnjo nedeljo. V dobri form; sta Renosto in Milani. V obrambi so bili dobri Bandini. Belloni in Varglien. Treninga se niso udeležili Oli* vieri, Brach in Claut. ki so včeraj igrali v moštvu rezerv proti Crerroni B.
Za tekmo proti Cagliariju bo trener Olivieri verjetno potrdi! postavo, ki je premagala Como.
_____________S A H___________
Kcrcs prvi v Hastingsu kljub porazu proti
HASTINGS. 9. — V Hastingsu se je včeraj zaključil tradicionalni mednarodni šahov; ski turnir. Končno zmago st je priboril Keres (SZ), ki P,J je prav v zadnjem kolu doživel svoj edini poraz na tem turnirju. P.emagal ga je namreč Jugoslovan Gligorič, ki ;e tako sam zasedel drugo mesto s pol točke prednosti pred Ce-hoslovnkom Filipom.
Končna lestvica: Keres 7,5. Gligorič 6.5, Filip 6. Sternef
5.5. Burden 5, Penrose in Clarč
3.5, Fazekas 1,5,
* * *
BEVERWIJK 9. — Od 9.
19. t .m. bo v Bevervvijku ve mednarodnih šahovskih turnir” Jev. V glavnem turnirju bo sodelovalo 10 igralcev, med katerimi tudi Jugoslovani Ma'3^ novič, Pirc in Milič. Na stran-
skih turnirjih bodo nastop
11
še Jugoslovani Fuderer, Boi* Kostič, Božič Dinja in drug“ Na -enskem turnirju bosta nastopili I.azarevičeva in Bačiče-va. ruske igralke pa so odpovedale udeležbo.
* # •
STOCKHOLM. 9. — V Stockholmu se ie začelo finalno tekmovanje III. dopisne olimpia* de. na kateri sodeluje deš* reprezentanc in sicer: Nem1”' ia. Švedska. Norveška, C SR« ZDA SZ. Madžarska. Argen1-* na Avstralija in Jugoslavija*
Olaovornl urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT -
trs*
r
a
 ___________________ FITZR0Y	MACLEAN	,
Ufi IMS wuunn n
m ka BALKANU
Neka| izbranih poglavij
Ta dan so nas povabili na večerjo h Cadoganu. Ko sem ležal v kadi, sem razmišljal o najinem poslednjem srečanju. Bil<) Je v njegovi sobi v zunanjem ministrstvu, in sicer v času, ko sem mu izročil ostavko na diplomatsko slukbo. Zdelo se mi je, da je bilo že davno...
Večerjali smo pod zvezdami na terasi Mohamed Ali Cluba. Jedli in pili smo pod vrhovnim nadzorstvom Castijs, zares velikega maitre d’hotel, vse, o čemer sem sanjal zadnjih nekaj mesecev. Za mizami okrog nas je sedela prava zmeda •giptovskih paš, grških milijonarjev, princev v emigraciji, visokih britanskih častnikov in kozmopolitskih lepotic: to je bila med vojno kairska družba. Imel sem vtis, da je zelo bigata in zelo elegantna. Zdelo se mi je nekam neverjetno, pgt »ato nič manj prijetno. Kakor sem dejal že poprej, so mi bila nasprotja vedno všeč in so me vedno privlačevala.
Naslednji dan sem se sestal z g. Edenom. Izročil sem mu pismeno poročilo o položaju p Jugoslaviji. Obljubil mi je, ia ga bo izročil premiera (Churchillu, op. ur.) ie pred
njegovim predvidenim sestankom s Stalinom in predsednikom Združenih držav Amerike. Hkrati bo poslal kopijo načelniku imperialnega generalštaba. Svoje glavne zaključke sem mu sporočil tudi ustno: da ima partizansko gibanje zdaleč večji pomen, kot na splošno sodijo v tujini; da je pod komunističnim vodstvom krepko usmerjeno proti Moskvi; da je uporniško gibanje v Jugoslaviji nenavadno učinkovito in da bi se njegovo delovanje znatno povečalo, če bi partizani prejeli zavezniško pomoč. Tito in njegovi privrženci bodo vsekakor odločilno vplivali na osvoboditev Jugoslavije, pa naj jim kdo pomaga ali ne.
Do trenutka, ko sem odletel v Italijo, niso sprejeli nika-kega sklepa. Vendar bi lahko rekli, da je moje poročilo povzročilo precej vznemirjenja. Ukazali so mi, naj se čez nekaj tednov znova vrnem v Kairo. Takrat bo tam tudi Churchill, sem *i pojasnjeval sam. Do tedaj pa naj odidem v Jugoslavijo in od tam privedem partizansko delegacijo.
Toda to je laže povedati kakor storiti.
Novice, ki sem jih prejel v Bariju, »o bile žalostne. V Bosni in Dalmaciji je v polnem teku nemška ofenziva, pot do obale pa je dokončno zaprta. Niti posamezni kurirji se ne morejo več prebiti. Ce želimo, da bi Ribar in Mllojevič zapustila deželo, naj pošljejo ponju letalo.
Poslal sem v Jajce poročilo z vprašanjem, ali Je naše tako skrbno pripravljeno vzletišče pri Glamoču še vedno v partizanskih rokah. Odgovorili so mi, da je. hkrati pa opozorili, da ni verjetno, da ga bodo partizani se lnhko dolgo držali. Nismo torej smeli izgubljati casa. Treba bo nagnati
RAF, naj nam da za to nalogo na razpolago eno svojih letal, in sicer takoj, da ne bo prepozno.
Pomagali so mi napotki najvišjih voditeljev, katere sem prejel v Kairu. Sel sem v glavni štab taktičnega letalstva in poiskal letalskega podmaršala Brondhursta. Načelno mi je obljubil, da bom dobil letalo. Sedaj pa je nastalo vprašanje: kakšno letalo? Ce bomo operacijo izvršili ponoči, tedaj mora biti tako letalo, ki ne potrebuje posebnih naprav za pristanek. V Glamoču ne bo luči razen nekaj ognjev, razen tega Je samo vzletišče, kolikor se spominjam, lahno valovito. Ce pa bomo odleteli podnevi, bomo potrebovali letalo, ki se bo lahko upiralo sovražnikovim lovcem. Teh je bilo tiste čase v Jugoslaviji še precej.
Sramežljivo in precej amaterski sem vse to pojasnil predstavnikom taktičnega letalstva. Odgovorili so mi, da imajo za svoja letala zdaleč pametnejši način, kako naj Jih uporabijo, kot da bi Jih razbijali v jalovem poizkusu, da bi z Balkana pripeljali nekaj nekoristnih tujcev. Niti eno letalo ne more pristati pod pogoji, katere sem navedel, razen letala tipa Lysander. To pa je premajhno in bi verjetno ne moglo prispeti na drugo stran. Glede poleta podnevi pa naslednje; vsako letalo, ki nosi potnike s seboj, Je lahko prepričano, da ga bo sestrelil prvi sovražnikov lovec, če naleti nanj.
Tedaj se Je pojavila na prizorišču nova oseba. Zavedal sem se, kako pomembne so za nas letalske operacije, pa sem poprosil pomočnika poveljnika za letalstvo Bližnjega vzhoda, letalskega maršala Sholta Douglasa, naj nam dodeli dobrega in sposobnega častnika za zveze, človeka, ki mora imeti normalne operativne izkušnje. Razen tega ga morajo
veseliti izredne operacije, s katerimi se ukvarjamo mi. SlednS* sem še posebno poudaril.
zgodilo, da je prišel k meni poveljni* eskadrile John Selby, odlikovan z Distinguished Service Ord<* in Distinguished Flying Cross. Porabil sem precej caso preden smo ga lahko našli. Toda ko je slednjič prišel, sn>< se kaj kmalu strinjali v tem, da si je zaslužil naso pozorno^ Najznačilneje za Selbyja je bilo, da je bil neprekoslJiv< navdušen. Bil je močan, debelkast in vesel možak. Vsakeg* dela se Je lotil z navdušenjem, zaradi katerega smo bi1: včasih celo v skrbeh. Pred vojno Je bil zajx>slen kot spea*®1 londonske radijske postaje. Odkar je stopil v RAF, se J4 v razmeroma kratkem času razvil v izvrstnega piiota iT uspešnega pilota nočnih lovcev in letala tipa Mosaulto. Sed51-mu je bil bržkone potreben počitek zaradi dosedanjih resni11 nperacij. Zato Je prišel k nam, da bi malce spremenil ru^ življenja.
Njegova prava naloga Je bila, da naredi tečaj za padal«* in postavljanje razstreliva. Nabavil si je tudi slovnico nen1' škega jezika, ki ga je sicer živahno uporabljal, vendar s« ? znal točno Izražati. V glavni stan taktičnega letalstva « priletel v majhnem letalu nenavadne zunanjosti Spustil se « z njim na zemljo, da smo kar odreveneli Vtvian 8treet, la •>" bil z njim v letalu, Je izstopil precej zelen v obraz. Sklebf sem. da se tudi sam ne .spustim z njim v nobeno vožnjo-Seznanil sem Selbyja z našimi načrti in težavami. **
Am° ^ etHl <L<* kHr prepustite vse to meni!» J® optimistično odvrnil ter sel tskat nekega prijatelja.
j Nadaljevanje sledi).