Cefo LXVY PoStnTna plačana T gotovini V LJubljani, V Mrtelc, flneR TuTTja 1938 flav. 159 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 SLOVE? Telefoni uredništva h oprave: «WJI, W-03, At-H, —— Izhaja vsak dan zjutraj Ogromne žrtve Cek. račun: Ljub* ljana št 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur«; jevu ulica štev. 6J za — mir .. • Položaj sedanjega sveta je v resnici tragičen, kakor menda nikoli ni bil. Naj je evropska diplomacija še tako neodkritosrčna v svojih izjavah in taktičnih potezah, v tem oziru je gotovo odkrita, da ni nobene države, ki bi resno hotela vojske in da se je prav vsaka silno boji. Če bi tega ne bilo, bi svetovna vojna že davno zopet izbruhnila, pa je diplomacija do sedaj srečno obšla še tako nevarne čeri mednarodnih sporov. Medtem pa, ko ni mogoče dvomiti o resni volji vseh velikih in malih sil, da se ohrani mir, ee človeštvo še nikoli ni tako oboroževalo, kakor se danes, ko gre povprečno vzeto skoraj polovica vseh ogromnih državnih proračunov samo za vojne potrebščine. Ker so namreč moralne rezerve sodobnega kulturnega človeštva že skoraj popolnoma izčrpane in še ni doraslo tisto pokolenje, ki ga homo mogli smatrati za nositelja verske in moralne obnove sveta, se narodi nikakor ne morejo zavarovati pred mož-močna sredstva tako za obrambo kakor za na-da se vsak oborožuje do zob in da se skoraj vsa industrija oziroma proizvodnja vodi in usmerja tako, da bi mogla zadostiti vsem zahtevam narodne obrambe. Oborožitev čim večje množice, kar pomeni najbolj neproduktivno izrabljanje človeških sil in zmožnosti, je danes edino sredstvo, da se narodi ubranijo vojne, ki jim preti zaradi neurejenosti medsebojnih od-nošajev, ki so označeni po splošnem medsebojnem nezaupanju. Neki angleški zdravnik je rekel pred kratkim, da bo po vsej priliki ohranila mir le okolnost, če bo država imela enako močna sredstva tako za obrambo kakor za napad ... Najbolj značilen zgled, do kakšnih ogromnih naporov je danes prisiljen narod, ki hoče ohraniti mir za vsako ceno, nam nudi Anglija. Že minula svetovna vo.jina je pokazala, da se varnost Anglije in iz tega izvirajoča moč in vpliv te dežele v mednarodnih zadevah ne opira več na srečno dejstvo, da Angleži žive ločeni pd Evrope na otočju, katerega obale se dajo zavarovati s primeroma ne prevelikim trudom po dobrem vojnem brodovju. Iznajdba- podmornic ogroža najmočnejše vojno brodovje "Jc!jtib vsem daljnoslušnim napravam, še bolj pa so nevarna brodovju sodobna letala. Dokaze za to je doprinesla Abesinija in jih dopri-maša sedaj državljanska vojna na Španskem in vojna med Japonci in Kitajci na Daljnem vzhodu. Večina ljudi ni verovala, toda dejstva so danes postala tako jasna, da nihče več ne dvojni, da je Italija mogla zavojevati Abesinijo v £rvi vrsti zato, ker se ji ni bilo treba bati angleškega brodovja Danes angleški državniki sami tega ne taje. Tzkazalo se je, da je resničen izrek sodobnega francoskega stratega, da velikanske angleške vojne ladje ne predstavljajo nič drugega kako? plavajoče krste. Angleška ladja-velikanka ni zavarovana proti visoko-eksplozivmim bombam iz zraka, pa tudi ne proti morskim torpedom, ker ni mogoče združiti maksimalne velikosti ladjinega trupa z zadostno debelino raklopa. Temu nasproti pa je na primer italijansko brodovje zelo hitro in okretno, pa kljub temu proti napadom iz zraka in iz morja dobro zavarovano. Zato hiti zdaj Anglija, da bi vse svoje dosedanje brodovje čimprej nadomestila z novim, ki naj bi popolnoma odgovarjalo sodobnim okoliščinam v vojni. To novo vojno brodovje, katerega prve ladje so bile spuščene v morje leta 1936/37, bo v celoti dograjeno leta 1942, zaradi česar angleški državljan z gotovostjo računa, da se mu vojne najmanj 4 leta ni treba bati, ker bo do takrat angleška diplomacija napela vse sile, da ne pride kje do spora z orožjem. Seveda pa mora Anglija obenem s tem, kolikor je mogoče, temeljito popraviti svoje dosedanje ladjevje vsaj po polovici. Začeli so z razredom ladij, ki nosijo dme po oklopnici »Warspite«. Tehniki pa že danes dvomijo, ali bodo te preurejene ladje res kos svoji nalogi. Zaradi tega seveda Anglija čim bolj hiti z novimi gradnjami, zato da bi imela v letu 1942 vsaj pol milijona ton čisto modernega ladjevja. Poleg močnega ladjevja potrebuje Anglija čim večje zračne armade in letal, kakor tudi široke mreže letalske obrambe, ki mora obsegati vsa središča narodne proizvodnje, ki je prva izpostavljena sovražnim napadom iz zra ka, o katerih danes vemo, da imajo strahotne učinke. Proti letalskim napadom pa mora biti tudi vsak državljan opremljen z masko zoper strupene pline, katerih je danes na angleškem otočju izgotovljenih 50 milijonov, proti drobcem zračnih bomb pa je treba zgraditi podzemske prostore ne samo v vsaki hiši. ampak tudi pod vsemi parki in trgi. Zaenkrat je zgradila Anglija takih prostorov za poldrug milijon ljudi, kar je seveda vse premalo. Proti požigalnim bombam pa je treba velikih požarnih brigad in na desettisoče sesalk. Veliko vprašanje je tudi izpraznitev mest ob težkih zračnih napadih, posebno kar se tiče žena in otrok. Danes morejo angleške železnice v teku 72 ur odpraviti iz Londona 3 in pol milijona prebivalcev na deželo, ne da bi trpel redni in osebni blagovni promet. Seveda bo treba v primeru vojne ta promet pomnožiti še z motornimi vozili. Pa vse to še ni nič nasproti vprašanju, kako v primeru vojne prehraniti armado in prebiva" stvo. Ta potreba zahteva mobilizacije vsega piebivalstva tja do otrok, ki so stari nad 10 let, V • • • Koliko prostovoljcev je v Spantjt in kako jih bodo pošiljali domov Zanimive podrobnosti angleškega predloga, kako Španiji vrniti mir London, 13. jul. TG. Angleška vlada je izdala | uradno »Modro knjigo«, v kateri je objavila vse spise, ki se tičejo vprašanja ureditve državljanske vojne v Španiji, predvsem z ozirom na umik prostovoljcev. Angleški predlog predvideva tri razdobja: 1. Umik vseh tujih prostovoljcev iz Španije, 2. obnova mednarodnega nadzorslva nad vsemi španskimi mejami na suhem in na morju, da se prepreči dovoz novih prostovoljcev in orožja iz tujine, 3. obe vojskujoči se stranki dobita pravice, ki jih vojno pravo priznava neodvisnim državam v pri ; eru vojne. Trenutno je v ospredju vprašanje umika prostovoljcev in je bil glede tega dosežen načelen sporazum med velesilami. Angleški predlog zahteva v to svrho dve komisiji, od katerih ena bi bila nastanjena pri rdečem generalnem štabu, druga pa pri Francovem. Ti dve komisiji bi imeli nalog, da najprej preštejeta tuje prostovoljce. Skoraj nepremostljive težave pri štetju prostovoljcev bodo izvirale iz dejstva, da je rdeča španska vlada dala svoje državljanstvo veliki večini prostovoljcev, ki se borijo na njeni 6trani, in velesile ne bodo mogle od nje zahtevati, da izžene svoje lastne državljane. Po številčni ugotovitvi inozemskih prostovoljcev se bosta obe komisiji sestali in bosta sporazumno določili, kako se bo izvedla odprava prostovljcev, koliko jih bo šlo hkrati iz rdeče, koliko iz Francove Španije. Načrt pravi, do bodo vsak dan odpeljali iz Španije najmanj 2000 prostovoljcev — rdečih in belih skupno — in sicer v pravem razmerju z naštetimi prostovoljci, ki se bore na eni ali na drugi strani. Štetje tujih prostovoljcev se mora začeti 15 dni po nastopu komisij, ki bodo začele delo takoj, kakor hitro bo angleški načrt odobren tudi od rdeče in Francove Španije (kar se do danes še ni zgodilo). Končano p« mora biti tako, da bodo prve skupine prostovoljcev začele prihajati s fronte v pripravljena vmesna taborišča že tri tedne po začetku štetja, teden dni pozneje, torej en mesec po začetku štetja pa bi že prva skupino prostovoljcev odšla iz Španije. Kam jih liodo izvažali? Angleški načrt pravi, da so za odvoz določena posebna pristanišča. Prostovoljci, ki so prišli iz Anglije, Irske in Belgije, skandinavskih in baltskih držav, bodo prepeljali v London, od tam pa bodo odpravljeni vsak v svojo domovino. Nemške prostovoljce bodo prepeljali' v Hamburg, francoski prostovoljci bodo iztovorjeni v Marseilleu. V istem pristanišču bodo odložili tudi vse sovjetsko-ruske, balkanske, sred- nje-evropske prostovoljce (torej tudi Jugoslovan« siio). Italijanske prostovoljce bodo prepeljali V. Genovo. Politični begunci, ki so se prišli borit v Španijo, bodo odposlani nazaj v one države, od koder, so odšli na španska bojišča. Angleška vlada upa, da bodo do 10. d očem« bra 1938 večidel vsi prostovoljci iz Španije odšli. Anglija pravi, da bi smatrala, da je odhod 10.000 prostovoljcev na tisti strani, ki jih ima najmanj, že zadosten razlog, da se obema španskima vladama priznajo pravice vojskujočih se držav. Potemtakem bi špansko vprašanje, v kolikor tiče njegovega mednarodno političnega vidika, šele proti letošnjemu božiču prišlo v razvojno dobo, ko bi mogli trditi, da ne bo več izzvalo mednarodnega spora. Toda samo pod pogojem, da se prva razvojna doba, to je štetje in umik prostovoljcev taka izvede, kakor je predvideno. Po zračni poti okrog sveta iz Moskve preko Omsha v Jakutsk Berlin, 13. julija. AA. (DNB) Iz Moskve poročajo, d« leti ameriški letalec Hughes na črti Ana-dir-Noine, koder pada močan dež. Moskva. 13. julija. AA. Havas: Hughes nadaljuje s svojim triumfalnim poletom okoli sveta. Razdaljo med Moskvo in Omskom, ki znaša 2160 Miroljubno sodelovanje med Francijo in Anglijo je rešilo svet pred vojno Globok govor francoskega min. predsednika Pariz, 13. julija. AA. Havas: Ministrski predsednik Daladier je snoči govoril na banketu, ki ga je priredila Zveza pokrajinskega tiska, Daladier je med drugim rekel tudi tole: »Dogodki, ki so se pred nekaj tedni razvijali v Srednji Evropi, so bili takšni, da so postavili mir na kocko. Zlom ravnotežja v tem delu Evrope bi potegnil narode v strašen prepad. Toda to se je preprečilo zaradi miroljubnega sodelovanja med Francijo in Veliko Britanijo. Obe državi, pa tudi drugi narodi — in med te narode lahko prištejemo tudi Nemčijo — so bili toliko dobre volje, da se je preprečila velika nevarnost. Dodati moram še to, da je francoska vlada hotela pokazati svoje zaupanje v miroljubne izjave, ki jih je že tolikokrat ponovil vodja rajha in državni kancler. Naše sodelovanje pri ohranitvi miru pa je še tem bolj pomembno, ker je slonelo na iskrenem in neomajnem izpolnjevanju slovesnih obljub, ki smo jih dali Češkoslovaški in ki ostanejo za nas svete. Francoska vlada in ves francoski narod dejansko čutita isto, ker je naša domovina z vso svojo močjo in z vsem svojim razumom za mir v časti. Francija nikdar ne bo zanikala svojih obvez, zahvaliti pa se moramo popolni lojalnosti češkoslovaške vlade, da je lahko prišlo do prijateljske ureditve vseh spornih vprašanj. Vse to popolnoma opravičuje upanje, da se bo lahko dosegel pravičen m trajen sporazum. Sedaj torej lahko premerimo pot, ki so ga prehodile tri najbolj zainteresirane vlade, da se ohrani mir. Nikdar nisem verjel in tudi ne bom verjel v usodno neizogibnost vojne. Ta naša sedanja preizkušnja nam dopušča vero v bodočnost. Mi nočemo vso to dobro voljo, ki se je v zadnjem primeru tako dobro in spontano izkazala, smatrati za prehodno. Kar se je lahko Odmev v francoskem tiska Pariz. 13. julija, b. Francoski tisk se ponovno obširno bavi s češkoslovaškim vprašanjem in posveča posebno pozornost govoru francoskega ministrskega predsednika Daladiera, ki ga je imel na banketu pokrajinskega društva. Večina francoskih listov je prepričana, da I e ž i nekaj v zrak u. »Jour« objavlja članek Pertinaxa, ki trdi, da je Daladier včeraj zelo jasno izjavil, da bo Francija dosledno izpolnila svoje obveznosti, doseglo v enem primeru, se lahko doseže tudi v bodoče, dokler ne pridemo do končnega cilja. Med narodi, ki so se izkazali na bojnem polju, se bo našel boljši način za izkoriščanje njihovih skupnih koristi. Jaz sem trdno prepričan, da se bo s to metodo nazadnje končalo vse trpljenje, da bo izginilo siromaštvo, ki še muči ponekod človeštvo in da se bo tako »boljšala težka in negotova usoda človeštva. Ne maram pa prikrivati naših lastnih težav in tudi ne zapletenosti cele vrste problemov, ki jih mora francoska vlada dnevno reševati. Vem prav dobro, da nam nekateri očitajo, zakaj ne bi v ugodnem trenutku napravili čudeža, toda še bolj vem, da so čudeži v so- j cialnem življenju tako redki. Trdno in trajno delo narodne obnovitve se lahko izvede samo postopoma in jaz pri tem višje cenim našega kmeta, ki korak za korakom orje zemljo, brazdo za brazdo, kot pa fantazije tega ali onega sanjača. Sedaj ni čas zato, da bi pridigali, od katere točke smo se odločili za to pot in kaj je treba takoj storiti, da bo vse še boljše. Domovina mora biti edina in povišati moramo kredite za proizvodnjo ter ukiniti nepotrebne izdatke. Kontrola bo poostrena in mislim, da lahko upamo, da bomo na ta način zboljšali razmere pri nas in v svetu. Število turistov narašča, trgovinska bilanca se boljša, vse to je dokazano s statističnimi podatki. Zato upravičeno upam, da bomo v tej smeri dosegli zboljšanje. Dvigniti moramo ugled Francije in njenega kelonijalnega imperija, dvigniti moramo domačo proizvodnjo in tako bomo tudi povsod visoko dvignili plemenito čustvovanje francoskega bratstva, ki je bilo za veličino in rešitev Francije v vseh odločilnih trenutkih tako važno.« ki jih je prevzela 1. 1925 nasproti češkoslovaški republiki. Istočasno je tudi londonska vlada odklonila odobriti angleško-italijanski pakt v obliki, kakor je to zahteval šef italijanske vlade Musso-lini v svojem dopisu z dne 2. julija. Angleška vlada namreč prej ko sloj postavlja pogoj, da se izvede popoln umik prostovoljcev tako iz republikanske, kakor tudi iz nacionalistične Španije. Kakor sta Anglija in Francija izpolnili svoje dolžnosti do Češkoslovaške, tako bosta tudi izpolnili vse obveznosti, ki sta jih prevzeli v Španiji. Oba problema sta medsebojno povezana in tega ni treba ponovno poudarjati, (»groženje pomorskih oporišč in organizacije vsega življenja po potrebah vojne. Prihodnja vojna bo namreč, kakor pravijo, totalitarna, to se pravi, da bo aktivno in pasivno prizadela vsakega človeka. Ros, daleč je napredovalo človeštvo v dvajsetih stoletjih! V tem oziru je angleška vlada preskrbela za nakup ogromnih zalog živil in surovin, ki so potrebne za vojno, to je premoga, železa in jekla. V primeru vojne bo namreč zveza Anglije s kolonijami silno ogrožena po podmornicah in letalih in bo preteklo dokaj mesecev, preden bo moglo angleško brodovje ta pota zadostno zavarovati proti sovražnikovim napadom. Zato bo morala biti Anglija preskrbljena z živili in vojnimi surovinami najmanj za pol lota tako. da bo za silo lahko pogrešala dovoz iz kolonij in nevtralnih dežel. Velike rezerve surovin so pa potrebne tudi zaradi toga, da bi bilo čim več delavcev prostih za vpoklic v armado, dočim jc smolo v minuli svetovni vojni na stotisoče moških ostati doma, ker so bili potrebni v proizvodnji. Največja žrtev, ki jo bo moral doprinesti angleški državljan, pa jc uvedba splošne vojno dolžnosti, ki jc Anglija do zdaj sploh ni poznala. Če premislimo, da. vse te priprave, ki naj služijo za — ohranitev miru, v drugih državah primeroma niso nič manjšo kakor v Angliji, ki razpolaga z ogromnim bogastvom v denarju in naravnem blagu, potom si lahko predstavljamo, kakšno žrtve mora prenašati sodobno človeštvo zato, da proizvaja ogromne množine orožja z namenom, da so obvaruje tako strahotno katastrofo, kakor bi bila Inidoča vojna. Zakaj danes se prav nihče več ne vara o tem. kakšen bo nujno izid bodočega medsebojnega iztrebljanja človeštva s pomočjo najhujših iu aajučiii>ovi-tejših tehničnih vojnih sredstev km, je Hughes preletel v 7 urah in 20 minutah. Letel je s povprečno hitrostjo 290 km na uro. Ta čas je nekoliko slabši kot pa na progi Pariz-Mo-skva. Tega je pa krivo najbrž slabo vreme, ki že več dni |K> [loročilih sovjetskih vremenoslovskiti postaj leži nad Sibirijo. Moskva, 13. julija. AA. Ilavas: Hughes je snoči ob 22.37 po zapadnoevropskem času odletel iz Oinska proti Jakutsku. Hughes je najprej hotel progo iz Moskve do Fairbankea, ki je dolga 6600 km preleteli naravnost. To namero pa je opustil, ker bi moral leteti ves čas nad brezmejnimi sibirskimi gozdovi, kjer sploh ni bivališč in možnosti! za pristanek. Zato je sklenil leteti čez Irkutsk in Jakutsk. Na tej progi bo letel |*> redni letalski progi. V Jakutsk l)o priletel danes ob 13. Razdalja od Omska do Jokutska znaša 4000 km. Zadnja vest s Ilughesovega letala: Na letal« je vse v redu. Leti v višini 3200 m. Povprečna hi« trost 336 km na uro. Ta radiogram je moskovska postaja takoj od« dala po transatlantskem telefonu ameriškim radijskim postajam. Moskva, i3. julija. AA. DNB.: Letalec Hughes je odletel v Omsku ob 1.37 za četrto etapo v Ja-laitsk. Hughes je sporočil po radiu, da upa, da bo danes zjutraj ob 9 pristal v Jakutsku. Jakutsk, 13. julija. AA. (Havas.) Ameriški letalec Hughes je danes zjutraj ob 8.30 pristal v Jakutsku. Moskvi, 13. julija, c. Ob 13 je Hughes s svojim letalom iz Jakutska odletel proti Alaski. Washington, 13. julija. TG. Obalna stražnfl ladja »Spencer« javlja iz Pointliope na Alaski, da je bil Hughes ob 14.30 930 milj oddaljen od Fair-banksa na Alaski. na Sredozemskem morju pomeni izgubo srednje^ Evrope in bi Italija in Nemčija na ta način izsilili sirovine. ki so jima potrebne za prehrano v primeru dolgotrajne vojne. Francoski in angleški imperij bi bila s tem znatno oslabljena. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in ministrski predsednik dr. Hodža bosta storila vse in šla do skrajnih meja na roko sudetskim Nemcem, toda v celotnem problemu bo potegnjena črta, čez katero ne bo mogoče iti. Ako bi so ta črta prekoračila, potem se bo sudetskim Nemcem dala prilika, da v svojih osmih razdeljenih zemljepisnih področjih, kjer pa prebiva tudi 400.000 Če-hoslovakov, vpnstavijo diktatorski rasistični sistem, pri čemer pa hi bila češkoslovaška vlada odrešena izpolniti svoje obveznosti o vzajemni pomoči. Šefa angleške vlade London, 13. julija, c. Današnja redna tedenska seja vlade jo trajala dve uri. Govorili so največ o mednarodnem položaju, in sicer o pogovorih v Rimu med Cianotn in lordom Perthom, o diplomatskih razgovorih v Parizu ob kraljevem obisku v Franciji in o položaju v Srednji Evropi, Govorili so tudi o pospešenem nemškem oboroževanju, posebno pa o uspehih nemškega letalstva. Zelo pozorno so tudi obravnavali gradnjo nemških trdnjav na zapadni evropski meji. Osfanhi 1000 let stare cerkve odkriti v strugi reke Morave Praga, 13. julija. AA. (ČTK) »Češke Slovo« prinaša danes vest, da so v strugi reke Moravo v bližini vasi Spatihneva odkrili ostanke neko cerkve. Gladina roke se je znatno znižala, ker so vodo iz Morave spustili v novi kanal Bata. Tako je bilo mogoče odkriti na desni strani reke veličastno zidovje in visoke arkade, ki so del cerkve, zgrajene leta 1030. Cerkev jo posvetil češki knez Svetislav po veliki zmagi nad madžarskim knezom Štefanom pri Spitihnevu. Zaradi velikih in pogostih poplav na tem ozemlju pa je bila cerkev zasuta in je do sedaj ostala pod globino reko Morave. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s poslabšanjem vremena. Dunajska vremenska napoved. Manj padavin, zmanjšanje oblačnosti, nekoliko topleje. Zemunska vremenska napoved. Močna pooblači-tev bo nastopila od zapada. Toplota bo padla, pone* kod hndo nalivi in nevihte. ) / t Kako rešili naše izseljence v Predlogi izseljenca g. Bratine iz New-Yorha Gospod Ily B r a t i n a iz New Yorka je na izseljenskem zborovanju prebral daljše poročilo o položaju slovenskih in jugoslovanskih izseljencev sploh na ozemlju Zedinjenih držav severne Amerike. V prvem delu podrobnostno tolmači položaj na socialnem, kulturnem in šolsko-prosvetnem polju ter razodeva neverjetne pomanjkljivosti v organizaciji socialne zaščite od strani domovine. Naše izseljensko delavstvo je zaradi tega izkoriščano in pada v prole-tarstvo. Naš delavec izgublja visoke denarje na rentni-nah, ki s* mu ne izplačujejo. Izgublja tudi visoke zavarovalnine nasproti svojim lastnim »Jednotam«, kjer so pogostokrat brez zaščite. Na področju zapuščin so naši rojaki in državljani izgubili visoke Vsote, ker niso od nikodet dobili sodnijske zaščite in pravne pomoči, da bi zapuščine uredili v svojo korist. Prav tako1 so ameriški izseljenci izgubili vloge, ki so jih pošiljali domov, bodisi da jih naložijo kot hranilne vloge, bodisi kot pomoč sorodnikom-kmetom. Vse to izpodkopuje veljavo domače države v Ameriki in zaupanje izseljencev v domovino. Na podlagi podrobnostno raziskanih vzrokov padanja zaupanja ameriških izseljencev do domače države je g. Bratina izdelal obsežen načrt, kako naj bi jugoslovanska vlada vsem težavam odpomogla in milijon svojih jugoslovanskih rojakov v Zedinjenih državah severne Amerike zopet osvojila in jih vključila v krvni obtok svojega narodnega življenja. G. Bratina predlaga v svojem načrtu: 1. Jugoslovanska vlada naj imenuje za področje Zedinjenih držav severne Amerike generalnega ■izseljenskega komisarja s sedežem v New Yorku, ki bi nadzoroval vse delo s pomočjo šestih izseljenskih komisarjev, porazdeljenih na sledeča mesta: New York, Pittsburgh, Chicago, Den-ver, New Orleans, San Francisco, Generalni komisar in komisarji se izberejo med sposobnimi ameriškimi izseljcnci, katerih imena je jugoslovanski vladi predložil v odobritev in imenovanje poseben izseljenski svet. 2. Izseljenski svet sestavlja 30 oseb, izbranih izmed najbolj uglednih in najbolj zaslužnih naših naseljencev, in sicer sorazmerno po številu Slovencev, Srbov in Hrvatov. Izseljenski svet bi se sestajal dvakrat letno ali po potrebi in bi deloval kot posvetovalni organ v vseh izseljenskih vprašanjih. 3. Uslužbenci komisariata bi se izbirali iz kvalificiranega osebja sposobnih voditeljev v organizacijskem društvenem delu. V primerih, kjer je potrebna nadaljnja pisarniška pomoč, se izbere oseba, ki je sposobna voditi organizacijska dela ene izmed navedenih panog: na socialnem, kulturnem ali šolskem polju. Na ta način naj bi se medsebojno izpopolnjevali v vseh potrebnih strokah organizacije. 4. Vse naše delo moramo osredotočiti predvsem na mladino. Da jih laže pritegnemo v sodelovanje, moramo pričeti s telesno vzgojo in atletiko, ki je z ozirom na našo mladino edino vabilno sredstvo. Naš predlog, da si oskrbimo dobrih in vestnih voditeljev in učiteljev za telesno vzgojo, je sledeči: Jugoslovanska vlada naj preskrbi brezplačen prevoz za 6—10 oseb letno in to 3—5 moških in 3—5 Sprejemi pri dr. Stojadinoviču na Bleda Bled, 12. julija. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v avdienco angleškega poslanika na našem dvoru sira Ro-berta Canipbella in novo imenovanega madžarskega poslanika na našem dvoru barona Georgea Bakach Bessenya. Včeraj dopoldne je prispel na Bled naš opol-noniočeni minister in poslanik v Washingtonu g. Konstantin Fotič. Na Bledu bo v krogu svoje rodbine preživel počitnice. — Danes opoldne je prispel na Bled ban savske banovine g. dr. Viktor Kužič. — Na Bledu se nahaja tudi pomočnik bana savske banovine g. Stanoje Mihajlčič, ki se je naselil s svojo rodbino v privatni vili »Ilirija«. Izjava češkoslovaškega poslanika Bled, 13. jul. Danes dopoldne Je sprejel novo imenovani češkoslovaški poslanik g. dr. Jaroslav Lipa v hotelu »Toplice« dopisnika »Slovenca« in druge časnikarje. Dal jim je sledečo izjavo: »Zelo sem vesel, da mi jc bilo poverjeno zastopanje češkoslovaške republiko v bratski Jugoslaviji in smatram, da za Čehoslovaka no more biti prijetnejše misije. Naša dva naroda sta so skozi stoletja borila za svobodo, za samostojnost, katero sta konč- Predsednik narodne skupščine o taboru v Ljubljani Belgrad, 13. julija, m. Kakor je »Slovenec« včeraj poročal, je ob priliki svečanosti za padlimi Junaki na Kajmakčalanu govoril tudi predsednik Narodne skupščine Stevan Č i r i č. Med drugim je v svojem govoru izvajal sledeče: »Na katoliški praznik sv. Petra in Pavla sem bil v Ljubljani, na pravoslavni Petrov dan pa sem tu na Kajmakčalanu. I v prvem i v drugem primeru sem zastopal Narodno skupščino. Ono, kar sem videl v Ljubljani, me jo očaralo, občutil sem, kako Slovenec ljubi svojo grudo zemlje, toda tudi to, kako on ljubi Jugoslavijo, in občutil sem, da ni nobenega protislovja v tem, ljubiti svojo ožjo domovino in ljubiti istočasno vso veliko domovino Jugoslavijo. Bil sem srečen, (la sem kot Srb mogel biti deležen slovenskega duha iu da občutim tudi jaz ono veliko ljubezen napram svoji rodni grudi, kakor napram svoji veliki domovini. Da, dragi bratje, koliko strani, svetlih strani našo zgodovine v lepi naši domovini je še, katere morajo priti do izraza v veliki domovini, koliko zakopanega bogastva je še, ki mora v veliki naši domovini šele priti na dan!« žensk, ki bi na državne stroške obiskovali šolo za telesno vzgojo v Jugoslaviji, da se izučijo v tukajšnjem telovzgojnem sestavu. Ti dijaki bi v zameno pomagali učiti ameriške športe, kakor: koškanje, baseball, ho-ckey, boks itd. Po dovršenem tečaju bi ti dijaki imeli prednost kot uslužbenci izseljenskega komisariata. Na ta način bi dosegli izmeno mišljenja in izobrazbe med našo v Ameriki rojeno in jugoslovansko mladino. 5. Delo omenjenih komisariatov bi vključevalo tudi turistično propagando za Jugoslavijo potom skioptičnih predavanj, brošur, knjig itd., material, katerega naj bi preskrbeli pristojni uradi v Jugoslaviji. Potrebovali bi tudi filme: o Jugoslaviji, o telovadnih in športnih tekmah, nastopih in narodnih šegah itd. Med knjigami, ki bi najbolje služile našemu namenu so: »The Bcautifu! Mountains«, »Mountaineers guide« od gospe Fanny Copeland in »The Bullvvark against Germany« od Bogumila Vošnjaka, katere tukaj smatramo za najboljše in avtentične slike te stroke. Ker danes nimamo v Ameriki jugoslovanskega turističnega urada in ker bi ta urad pod vodstvom konzulatov verjetno ne dosegel pravih uspehov in ker bi se na drugi strani zaradi ogromnih stroškov samostojen urad ne izplačal, bi spojitev tega urada s komi-6ariatom dosegla najboljše uspehe, Navodila ministrstva za telesno vzgojo Za udeležbo tekmovalcev na mednarodnih športnih tekmah Belgrad, 13. julija. AA. Ministrstvo za telesno vzgojo je izdalo navodilo za organiziranje mednarodnih šj)ortnih tekem in za dajanje izjav športnikov tujemu tisku. Navodilo pravi: »V zadnjem času je ministrstvo za telesno vzgojo zapazilo, da poedini športniki sodelujejo v raznih mednarodnih tekmah brez ozira na to, če imajo Razvrstitev gostiln, hotelov itd. v razrede in določitev obveznih cen v njih Nova uredba za ureditev našega tujskega in gostil, prometa Belgrad, t", jul. AA. V ^Službenih novinah« Je izšla uredba o razporeditvi gostinskih obratov in o določitvi najvišjih cen v teh obratih. Potreba po ureditvi tega vprašanja se je poudarjala vsako leto bolj in bolj. Domači in tuji gostje so bili pogostokrat zapeljani po brezvestni propagandi nekaterih lastnikov gostinskih obratov, ki so oglaševali svoje obrate kot prvorazredne, dočim v resnici ti obrati niso imeli niti najpotrebnejšega udobja. Po drugi struni pa se je pogostokrat dogajalo, da so sc nekateri gostinski obrati držali objavljenih cen le v začetku sezone, v sredi najštevilnejšega obiska turistov pa so dvignili cene daleč nad tiste, ki so jih najavili v svojih prospektih. Imenovana uredba deli hotele v štiri, pen-sione pa v tri razrede Za vsak razred jc predpisano najmanjše udobje za poedini obrat, upoštevajoč pri tem naše posebne razmere. Klasifikacija se bo uradno izpeljala taiko, da bodo smeli lastniki obratov označiti v prospektih in ostalem propagandnem materialu samo oni razred, v katerega je uradna komisija obrat uvrstila. V turističnih krajih morajo vsi lastniki hotelov, pensionov, restavracij, kavarn, prenočišč in gostilni najkasneje do konca januarja ivsakcga leta poslati v odobritev nadrejenim ob- lastem osnutke svojih cenikov za prenočišča, jed in pijačo. Oblasti bodo po svoji dolžnosti cenike pregledale in jih odobrile, če bodo uvidele, da so predloženi ceniki v redu. V nasprotnem primeru pa bodo oblasti zahtevale spremembe cenika in šele nato cenik potrdile. Pri potrditvah cenikov bodo nadrejene oblasti ujm-števale poleg drugega predvsem razred, v katerega je bil uvrščen dotični obrat. Cenike, odobrene od oblasti, bodo morali lastniki obratov izobesiti na vidnem mestu v vsakem gostinskem podjetju. Lastniki gostinskih obratov se bodo morali točno držati maksimiranih cenikov. V cene, odrejene zu pension, je treba vračunali tudi vse takse in stroške zu kurjuvo, v kolikor to dejansko obstoji. Posebej se sme računati samo naknadno plačilo za jiomožno osebje v smislu uredbe o jiomožnem osebju v gostinskih obratih (napitnina). Du se bo uredba dejansko izvajala, bo oblast poskrbela za strogo nadzorstvo. Za lastnike obratov, ki bi se ne držali zakonskih predpisov te uredbe, so predvidene sankcije v denarnih kaznih do 10.000 <1 in. Nedvomno je, da bo uveljavitev te uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen znatno pripomogla k ureditvi naših turističnih razmej> Nemiri v Palestini: Haila gori Tlaifa. 13. julija. AA. (Havas.) Arabski teroristi so napadli neki judovski avtobus v bližini Haife. Potnikom sc je posrečilo pravočasno pobegniti. Oblast je takoj poslala na kraj spopada oddelek mornarjev, katerim pa so napadalci nudili hud odpor. V mestu samem so bile vržene v raznih krajih štiri bombe. Ena oseba je ranjena. Neka stara .Judinju, ki je bila napadena s kaine-nji. je umrla v bolnišnici. Majhna sinagoga, last Judov iz Iraka, je bila zažgana ter je pogorela do temeljev. Napetost se povečuje. Zaradi tega so se iz mestnih delov, kjer je prebivalstvo pomešano, Judje izselili. V Kaba Bela Hai so se arab- ski teroristi spopadli z vojaško patruljo. Teroristi so metali ročne granate, nakar so vojaki začeli streljati z vojaškimi puškami. Šest teroristov je obležalo mrtvih, veliko število pa je bilo ranjenih. Jeruzalem, 13. julija, b. INS poroča, da se krvavi nemiri v Palestini nadaljujejo. Najhujši spopadi se še vedno dogajajo v Haiii, kjer mnogo poslopij gori Arabci so zažgali tudi neko sinagogo, židovsko šolo in celo vrsto judovskih hiš. Z vseh strani poročajo o številnih žrtvah spopadov. Bataljon polkovnije Esex je že prispel v Haifo in zamenjal pomorske strelce s križar kc »Repulse«i pri tem upanje na častno borbo ali ne. Ker so nepotrebni porazi v inozemstvu zmanjšali ugled jugoslovanskega športa, opozarja ministrstvo za telesno vzgojo vse športne organizacije, da bo v bodoče dovoljevalo udeležbo le na takih mednarodnih tekmah, pri katerih se more pričakovati lepa športna borba kakovostno izenačenih skupin. Podatki o stopnji in uspehih, ki jih dajejo jugoslovanska športna zastopstva odnosno tekmovalci tujemu tisku, da bi s tem delali propagando za posamezne tekme, morajo biti strogo stvarni, da se s tem prepreči morebitno razočaranje, ki bi škodovalo ugledu jugoslovanskega športa. Prošnje za pripustitev k mednarodnim tekmam je treba dostavljati s predhodnim odobre-njem nierodajne športne zveze najdlje 14 dni pred določenim terminom.« Riga, 13. julija, c. Poljski zunanji minister je danes popoldne ob 16,20 z letalom dopotoval v Rigo na trodnevni obisk. no Izvojevala za največjo ceno. Ideali pravice, ki so vedno vodili naša dva naroda, so povzročili, da sta tudi po vojni nadaljevala sodelovanje pri velikem dolu miru. Iz tega sodelovanja pred vojno, med vojno in po vojni izhajajo one vezi prijateljstva in ]>opolne sloge, ki tako harmonično vežejo Jugoslavija in Češkoslovaško in njuno skupno zaveznico Romunijo. Prizadeval si bom, da so bodo te prijateljske zveze še bolj učvrstile in bom hvaležen jugoslovanskih) časnikarjem, če me bodo v teh mojih naporih podpirali, za kar se jim v naprej zahvaljujem. Tenis v Belgrada Belgrad, 13. julija. m. Tudi današnji drugi dan prijateljske teniške tekme med ameriškimi in našimi prvaki je prinesel razveseljivo zmago našega doubla Punčec-Kukuljevič proti ameriškemu dou« blu Budge-Mako. Izidi današnjih tekem so sledeči: Budge:Bunčec 6:2, 6:3, Drobni:Mako 3:6, 6:1, 6:3. Dvojnične tekme: Kukuljevič-Punčec:Budge-Mako 6:2, 1:6, 7:5 in 0:4. Prizad kupuje novo pšenico Belgrad, 13. jul. A A. Sporočilo PRIZAD-a. Z današnjim dnem začenja PRIZAD odkupovati pšenico letošnje žetve po sledečih cenah in pogojih: a) za robo po šlepu franko šlep pri po« stavljanju šlepa do 31. julija t. 1. po izvoru: Tisa (od severne meje do Curga) 80/2% 160, Tisa od Zabla do izliva Tise 79/80 2% 159, Tisa od Zabla do izliva Begeja 79/80 2% 158, Tisa prekop od Kule do Baeke Palanke, skladišča 80 2% 157, donavski prekop od Crvenke do Bez-dana 78/79 2% 154, prekop kralja Aleskandra 78/79 2% 157, Donava Bačka, Banat in Baranja 78/79 2% 154, Donava, Srem, Drava, Slavonija 78 2% 150,50, Donava, Srbija 77/78 2 do 3% 148,50, Sava, Srbija, Srcm, Bosna 77/78 2 do 3%,' 147,50. b) vagonsko blago: franko vagon pri izda« janju dispozicij do 31. 7. t. 1. po izvoru: Gornja Bačka in Gornji Banat 80 2% 154, ostala Bačka, Banat in Baranja 78/79.2% 152, Srem in Slavonija 78 2% 144. Srbija glavna proga 77/78 3% 141, Srbija ozkotirne proge 77/78 3% 141, Južna Srbija, pariteta Skoplje isto. Postavljen šlep in vagonsko blago disponira zmerom kupec po svojem izboru. Cona velja za novo, suho, zdravo in rešetano pšenico. Stara ali nova pšenica, me« šana s staro ali snetljivo, se ne bo prevzemala^ Odlikovanja Belgrad, 13. julija, m. Odlikovan je t redom sv. Save 3. razr. Woschnagg Werner, industria-lec iz Šoštanja. Dalje so odlikovani z zlato medaljo za me« ščanske zasluge sledeči nameščenci tovarno Woschnagg v Šoštanju: kurjač Aram Anton im delavci: Gregorc Lovrenc, Mazej Mihael, Mazej Franc, Pirečnik Josip, Plešnik Josip, Stvarnik Ivan, Srebre Ivan in Vodušek Anton. S srebrno kolajno za civilne zasluge pa so odlikovani sledeči delavci te tovarne: Božič Anton, Forstner Franc, Grabner Nikolaj, Hudobrez-nik Josip, Hrastnik Franc, Jakelj Ignacij, Klane« nik Florjan, Klančnik Martin, Kovač Josip, Kc* vač Jože, Kovač Franc, Praznik Marko, Ramšali Josip, Vrčkovnik Anton, Temšek Martin, Samo-bor Franc in Viher Peter. Z redom sv. Save 3. razr. je bila odlikovana državna Srednja tehnična šola v Ljubljani. Komisija za progo Črnomelj-Vrbovsko Ljubljana, 13. jul. Zvečer ob" 19.10 se Je od-< peljala z vlakom v Črnomelj komisija, ki bo na« pravila obhod za pregled nameravane nove želez« uiške proge Črnomelj—Vrbovsko. V komisiji so zastopniki vojnega, gradbenega in trgovinskega ministrstva, ljubljanske železniške direkcije, ban« ske uprave in trgovinske zbornice, skupaj 24 čla« nov. Obhod bo trajal na terenu 14., 15. in 16. t. nik, + Tvrdka I. C. Mayer v Ljubljani naznanja žalostno vest, da se je njen dolgoletni sodelavec, gospod Martin Kugler včeraj smrtno ponesrečil. Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca trajno v častnem spominu. Ljubljana, 14. julija 1938. s "->. i.. :• i "'v •; ■ v■-v,^ ^ Mala Zveza — na Bledu 20. avgusta Bled, 13. julija. V poučenih diplomatskih krogih trdijo, da Ik> sestanek zastopnikov Male zveze na Bledu dne 20. avgusta t. 1. Ni resnično, kot je poročalo »Jutro«, da sestanka na Bledu 6ploh ne bo. 14. julij v Belgrada Belgrad, 13. julija, m. Jutri l*>do v Belgradu slovesno proslavili francoski narodni praznik 14. julija. Združenje bivših francoskih dijakov bo priredilo zvečer v veliki dvorani belgrajskega vseučilišča svečano akademijo, nato pa bo na vrtu in v salonih belgrajskega avtokluba ob 9 zvečer slavnostno manifestacijsko zborovanje. Francosko poslaništvo bo priredilo jutri ob 11 svečan sprejem. _Sokolstvo in zidovstvo »Jevkor« (Jevrejska korespondencija), ki izhaja v Belgradu in zalaga židovstvu prijazne liste s poročili iz židovskega življenja, v vznesenih besedah hvali vsesokolski >zlet« v Pragi in potem pravi: »Na te velike slovesnosti vsega sokolstva je jirišla tudi številna delegacija palestinskega Makabija, Sokolu podobne organizacije. Zastopniki palestinskega židovstva so prinesli pozdrave češkoslovaškemu narodu in njegovemu Sokolu, do katerega ima židovstvo posebne simpatije. Praški židovski »Selbstvvehr« priobčuje ob sokolskih slovesnostih pozdravni članek, v katerem se sklicuje na nenavadno prijateljsko stališče prvih predstavnikov češkoslovaškega sokolstva do sodobnega židovskega obnovitvenega gibanja. Mnogi znani predstavniki češkoslovaškega sokolstva so iskreni prijatelji židovskega 'Makaliijat, mnogi Sokoli so pu obenem tudi učitelji »Makabija«. + Naš častni član, podpredsednik in dolgoletni odbornik', gospod Vinko Škrabar notar v Ormoiu je dne 12. julija 1938 ob 9 zvečer dovršil tek svojega življenja, neumornega in plodonosnega dela za naše društvo, naš muzej in zgodovino našega mesta. V četrtek, dne 15. julija 1938 ob 5 popoldne ga položimo v Ptuju na mestnem pokopališču k večnem počitku v domačo zemljo, iz katere je dvignil neštete neminliive spomenike preteklih dob. Slava njegovemu spominu! Ptuj, dne 13. julija 1938. Muzejsko društvo v Ptuju Ameriške Slovenke in naše društvene delavke i * Zelo lepo popoldne so preživele naše društvene delavke na sestanku z ameriškimi Slovenkami. V ponedeljek, 11. julija, ob 4 popoldne so se na željo sester iz Amerike zbrale zastopnice naših kulturnih, socialnih in karitativnih društev, da jim poročajo o svojem delu in črpajo iz njihovih poročil čim več poguma in navdušenja za svoje nadaljnje delo. Od ameriških gostov so bile navzoče vse najvidnejše predstavnice velikega ženskega društva Slovenska ženska zveza, ga. Prisland, 7 glavnih odbornic in urednica edinega slovenskega ženskega lista v Ameriki »Zarje«. Navzočih je bilo tudi nekaj zastopnic tamkajšnjih vežbalnih krožkov, to so mlade moči, hčerke ameriških Slovenk, ki se trenutno mude v domovini na obisku. Od naših ženskih zastopnic so bile navzoče ga. banova kot predsednica pripravljalnega odbora za sprejem ameriških Slovenk, ga. županova, zastopnice Krščanskega ženskega društva, Dekliških krožkov, akademskega društva »Savica«, vodstva dekliške KA, ženskega odseka Kmečke zveze, Elizabetinih konferenc, Društva za varstvo deklet, Kolodvorskega misijona, Po-selske zveze in Slovenske krščanske ženske zveze. Vse te zastopnice so v kratkih referatih poročale o namenu in delu svoje organizacije ter podale tako ameriškim gostom sliko svojega dela. Žal, da je bilo premalo časa, o vsem se še podrobneje porazgovoriti. Po vseh teh poročilih je poročala predsednica Slovenske ženske zveze iz Amerike ga. Prisland o zgodovini, razvoju, namenu in delu te največje ženske organizacije. Z vidnim zanimanjem so sledile poslušalke izvajanjem ge. predsednice ter z raznimi vprašanji prejele res veliko pobudo in navdušenja za svoje nadaljnje delo. Po tem poročilu je ga. urednica Novakova povzela besedo in poudarjala, da je glavna vez njihove zveze slovenstvo, da pa kot ameriške državljanke vseskozi upoštevajo tamkajšnje razmere in se ravnajo po tamkajšnjih predpisih. Z velikim zanosom je izvajala, kako pri javnih prireditvah korakajo uniformirane mlade slovenske moči za ameriško zastavo, da pa poleg te zastave vedno koraka tudi zastava stare domovine. Višek navdušenja je prevzel zborovalke, ko je govornica izjavila, da so Slovenke iz Amerike prinesle s seboj dragocen spomin, ki ga puščajo sestram v domovini trajno. Razvila je zastavo ameriških združenih držav, ki so jo obstopile članice vežbalnih krožkov, obnovile prisego zastavi z besedami: Jaz obljubim zvestobo zastavi Združenih držav Amerike in republiki, katero predstavlja. Eu narod nedeljiv s svobodo in pravico za vse. Nato je izročila' zastavo predsednici Slovenske krščanske ženske zveze, ki je v zahvalnem nagovoru prevzela zastavo z obljubo, da jo bo Zveza hranila z največjim spoštovanjem kot dar rodnih sester iz tujine. Po tem slavnostnem dejanju so se zborovalke v večjih in manjših skupinah porazgovarjale o podrobnejšem delu in o znancih in prijateljih v Ameriki. Medtem so odbornice Slovenske krščanske zveze gostom poklonile inal spomin: svoje publikacije. Ko so si zborovalke zagotovile čim tesnejše medsebojne stike za bodočnost, so se v najboljšem razpoloženju razšle. Tramvaj do smrti pobit kolesarja Ljubljana, 13. julija. Danes ob 4 popoldne se je na Marijinem trgu zgodila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ob 4 se ie peljal v smeri od Urbančeve trgovine proti Wol-fovi ulici okoli prometnih znamenj Davorin Kugler, trgovski zastopnik, uslužben pri tvrdki I. C. Mayer. Davorin Kugler je bil na kolesu najbrž nekoliko zamišljen, tako da ni opazil tramvaja, ki je hitel navzdol po Prešernovi ulici. Tramvaj je butnil kolo v sedlo, Zahvala češkoslovaških Orlov Ljubljani Župan dr. Jure Adlešič je dobil iz Brna naslednjo zahvalo: Blagorodni gospod župan! Po povratku v domovino z nepozabno krasnih dni ljubljanskih slavnosti si Vam dovoljujem predvsem z vdano pozornostjo tolmačiti v imenu predsedništva češkoslovaškega Orla, najiskrenejše izraze zahvale za Vašo dragoceno pozornost in za vso Vašo ljubeznivost, ki ste jo izkazovali češkoslovaškim udeležencem. Hkratu mi je čast, v imenu- predsedništva češkoslovaškega Orla in s tem v imenu vsega orlovstva izreči toplo zahvalo tudi vsemu prebivalstvu Ljubljane za vse prijateljstvo — da, bratsko ljubezen, ki smo je bili obilno deležni ob vsakem koraku. Dnevi našega bivanja v Ljubljani nam ostanejo v trajnem spo minu, kajti spričo vse te ljubezni, zvestobe in navdušenja jih uvrščamo med najlepše dni življenja. Srečni smo, da imamo v strumnem slovenskem narodu ne le zveste prijatelje, temveč resnično slovanske brate. Zelo Vam bom hvaležen, blagorodni gospod župan, če boste po svoji lastni uvidevnosti tolmačili ljubljanskemu prebivalstvu našo toplo zahvalo. Veselimo se, da bomo mogli v skromni meri in vsaj deloma povrniti Vam Vašo ljubeznivo skrb in ljubezen ljubljanskemu prebivalstvu prihodnje leto v Pragi ob zletu češkoslovaškega Orla. Pridružujoč k temu tudi svojo osebno zahvalo, blagorodni gospod župan, beležim z izrazom globokega spoštovanja František Leiner, poslovodeči namestnik staroste. Mestno predsedstvo sporoča to laskavo zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k veliki zadovoljnosti češkoslov. gostov v našem mestu. Avto povozil otroka Murska Sobota, 13. julija. Dne 12. t. m. so zvonovi kat. cerkve oznanili smrt 9 letne deklice Štiftan, otroka upokojenega finančnega preglednika, ki se je pred kratkim preselil iz Hodoša v M. Soboto. Deklico je do smrti pobil avtomobil iz Zagreba na Radgonski cesti na »Turopolju«. Nesreča se je zgodila tako, da je deklica zadnji trenotek skočila iz voza, ki je vozil pred avtomobilom in hotela zbežati čez cesto. Mesto, kjer se je zgodila nesreča, je vedno nevarno, ker je na cesti veliko otrok. Tudi vsi avtomobilisti ravnajo proti predpisom, ker vozijo s preveliko brzino. Tudi v tem primeru je avto prehitro vozil. Naj bo ta nesreča opomin vsem staršem, da na tem mestu otrok ne puščajo na cesto, ker se je že večkrat zgodila manjša noseča. Sobota pa naj uvede počasno vožnjo, ker je podeželsko mesto, ki nima širokih tro-toarjev za pešce. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za tako da je kolesar padel, Tramvaj je kolesarja in kolo vlekel nekako do srede kroga z okroglimi prometnimi kamni. Tam je tramvaj Kuglerja butnil v stran, tako da je priletel z glavo v enega teh kamnov, in sicer vznak. Kugler je obležal nezavesten, iz ušes in rane na tilniku pa se mu je ulila kri. Stražnik je hitro telefoniral po rešilni avto, ki je ponesrečenca takoj naložil in ga odpeljal proti bolnišnici. Toda med vožnjo je Kugler že izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali v Mestni dom, kamor je prišla policijska komisija zdravnika dr. Luzarja in dežurnega uradnika g. Tomica. Tramvajskega voznika pri nesreči ne zadene nobena krivda, ker na strmini ni mogel tako naglo zavreti voza. Davorin Kugler je bil rojen 11. novembra 1883 v Celju. Zapušča ženo in dva otroka. Stanoval je v Slomškovi ulici 18/1. Pri tvrdki I. C. Majer je v splošno zadovoljstvo služboval že dolgo vrsto let. Naj mu bo blag spomini Narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah: Ljudske množice valove po z zastavami bogatoi okrašenem trgu Narodni tabor v Mariboru Spored V soboto, dne 13. avgusta: Popoldne prihod udeležencev z vlaki, odka-zovanje prenočišč in drugo. Ob 19—20 zbiranje za baklado po mestu na določenih zbirališčih v Trubarjevi, Koroščevi, gornji Strossmajerjevi, Kamniški in Vilharjevi ulici. Ob 20 baklada po mestu (Koroščeva, Maistrova, Zrinjskega trg, Kolodvorska, Aleksandrova, Trg Svobode, Slovenska, Gosposka ulica, Glavni trg). Za železniško zvezo Slovenije z morjem: Obhod trase Črnomelj-Vrbovsko čiščenje črev. Ogl. reg. F - 30474/35. Trije bratje zaradi uboja obsojeni skupno na 12 let robije Celje, 13. julija. Danes dopoldne se je nadaljevala pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča že druga tajna .razprava zaradi uboja obmejnega stražnika Dimitri)evica Mili-voja. Zaslišanih je bilo še nekaj prič. Razprava )e trajala do pol 12. Brate Zupance je zagovarial g. Skra|-ger, Romiha Antona g. dr. Ogrizek, Jaočiča pa dr. Hočevar. Ob pol 12 se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure, nakar je bila izrečena sodba. Obsojeni so bili: Zupane Martin, 29 leto. kleparski pomočnik na pet let robije, njegov brat Karel, 23 letni čevljarski pomočnik, na štiri leta robije, in brat Franc, 18 let stari delavec, na tri leta robije. Komih Anton in Jančič Šteian pa sia bila oproščena. V dneh 14., 15. in 16. julija bo posebna komisija opravila politični obhod v zvezi z vodo-pravno, stavbno in razlastitveno razpravo na ozemlju, po katerem naj bi stekla tako dolgo pričakovana železniška proga Črnomelj—Učakovci (banovinska meja) —Vrbovsko. V komisiji ki jo vodi na slovenskem ozemlju banski svetnik Legat iz Ljubljane, so zastopniki prometnega, trgovinskega, poljedelskega in vojnega ministrstva, zastopniki direkcije pošte, zastopnik zbornice TOI v Ljubljani — belokranjski rojak in narodni poslanec dr. Jure Koče, nadalje seveda številni zastopniki ljubljanske direkcije državnih železnic in generalne direkcije železnic v Belgradu, kot strokovnjak železniške direkcije pa direktor inž. Klodič. Pri obhodu so navzoči tudi vsi krajevni činitelji, tako okrajni načelnik iz Črnomlja, žu- ] pani prizadetih občin in lastniki zemljišč, ki pridejo za razlastitev v poštev. S Po potrjenem načrtu naj bi tekla nova železniška proga, ki bi ustvarila tako pomembno železniško zvezo Slovenije z morjem, po 4 upravnih občinah in 10 katastrskih občinah črnomeljskega okraja. V občini Crnomelj-mesto bi šla po katastrski občini Črnomelj, v upravni občini Črno-inelj-okolica po katastr. občinah Loka in Dobliče, v upravni občini Dragatuš po katastrskih občinah Tanča gora, Golek, Dragatuš in po upravni občini Vinica ter po katastrskih občinah Stara Lipa, Belci Vrh, Hrast in Učakovci. Dolžina nove železniške proge od odcepa pri Črnomlju pa do Uča-kovcev odnosno do mosta čez Kolpo bo merila 21 km 980 m; potekala bo tako: pred Črnomljem se bo nova proga odcepila in šla nekaj časa skoraj vzporedno s progo Ljubljana—Karlovec v smeri proti zahodu. Nato bo pred Črnomljem napravila velikansko pentljo, tako da bo v celoti spremenila svojo smer in šla nazaj proti vzhodu. Pri Črnomlju bo nato zavila proti jugozahodu. V svojem nadaljevanju bo imela na zahodu vasi Svibnik, Kanižarico in Jernejevo vas. Vzhodno od proge pa bodo Obrški hrib, Obrške košenice in Beli hril). Proga bo polagoma spreminjala svojo smer in zavijala vedno bolj proti jugu, zahodno od nje bo Dragova vas, Kvasica in Tanča gora, odkoder bo proga začela zavijati proti jugozahodu. V njenem nadaljevanju bodo zahodno od nje ležale vasi Breznik, Podturn in Obrh, vzhodno od nje pa Dragatuš, ki bo imel tudi na novi progi svoje postajališče. Nato bo šla proga zahodno od vasi Nerajec in vzhodno od Nerajčkega Cirnika, nato pa vzhodno od Sultorja, Stare in Nove Lipe in zahodno od Belič vrha in Hrasta. Zahodno od Vinice bo imela drugo postajališče za Vinico, nakar bo šla vzhodno od Učakovcev v smeri proti jugu in pri Fratrovcih v savski banovini čez Kolpo [)o velikem mostu. Odtod bo šla v glavnem v zahodni smeri proti Vrbovskem ter se bo v hudih klancih najprej dvigala, nato pa spuščala proti obstoječi progi Zagreb—Sušak. V savski banovini bo imela tri postajališča, tik pred Vrbovskim pa nad 2 km dolg tunel. Del proge, ki bo tekel po savski banovini, bo dolg 25 km 680 m. Vsa proga od Črnomlja do Vrbovskega pa bo merila 47 km 670 m. V savski banovini bo sličen obhod proge v dnevih od 19. do 26. julija in bo komisija obšla progo v upravnih občinah Bosiljevo, Severin na Kupi, Gomirje (ogulinski okraj) in Vrbovsko. Za pregled bo prišlo v poštev 11 katastrskih občin. S tem obhodom bo storjen prvi korak za izvedbo tako nujno potrebne železniške zveze in upajmo, da bo obhod sam uspel in da prebivalstvo ne bo stavi,jalo pretiranih odškodninskih zahtev za zemljišča, ki bodo razlaščena. V Keli krajini, toroj v območju naše banovine, smemo upravičeno pričakovati, da glede na to, da gre proga po zemljiščih razmeroma zelo ugodno, ne 1k> prišlo do nikakršnih zaprek Tc je tem bolj verjetno, ker prebivalstvo samo komaj čaka, da bi se začela graditt- tod železnica. S tem bo dobilo prebivalstvo precej jaslužka, kar bo glede na težave, ki jih ima naše vrlo belokranjsko ljudstvo, prišlo marsikomu v prid. Na drugi strani pa bo zaradi graditve železniške proge treba marsikje preložiti banovinske in občinske ceste, kar bo tudi dalo precej dela. Samo v naši banovini bo zaradi proge treba zgraditi 19 podvožnjakov in nadvožnjakov na banovinskih cestah in občinskih cestah in potih. Dr. Rudolf Leskovar je otvoril privatno prakso v Rogaški Slatini Sentjernejski tabor Dve stvari sta, ki nam dajeta garancijo že danes, da bo tabor v Šent Jerneju v nedeljo, 17. t. m. nekaj lepega in veličastnega. Prvo je, da je mladina sama na nogah. Ni to stvar nekaj oseb, kot se to dogaja včasih tu in tam. Ne! Kres, ki je zagorel v Ljubljani, podžiga podjetne mlade fante in dekleta, do budijo in vabijo svoje sovrstnike pa tudi ostalo občinstvo tako, da obela bili udeležba, zlasti še, če Ih> vreme ugodno, naravnost sijajna. Noben kroj — ne dekliški, ne fantovski, pa tudi nobena narodna noša ne sme ta dan ostati doma, pravijo fantje in dekleta. Drugo pa je tombola, združena s taborom. Že v nedeljo je bilo v Krškem pred prodajalno g. štrublja razstavljenih deset koles, namenjenih za tombolo. In tu je bilo kot pred čebelnjakom. V nedeljo v Šent Jernej vse, kar slovensko in katoliško misli od Kostanja do Novega mesta, od Šent Janža |Ki do Brežic. Gremo po srečo v Šent Jernej — pa tudi po novo navdušenje za še lepšo bodočnost že itak lepe Dolenjske. V nedeljo, dne 14. avgusta: Ob 5 zjutraj btidnica po mestu (pet godb p v karmclski cerkvi na Selil pri Ljubljani: ob 5 tiha sv. maša, ob 6 slovesna sv. maša, ob 7 tiha sv. maša, ob 8 konventna sv. maša, nato vea tihih sv. maš. Ob (i popoldne pridiga in pete litanije z blagoslovom. V petek, 15. julija bo ml 16.30 do 18.30 izpostavljeno Najsvetejše. Med tem časom bo prilika z» sv. s|>oved. Na karmelski praznik je v karmelski cerkvi popolni odpustek kakor na porcijunkulo. Pod navadnimi pogoji. Stavka zavarovalnih uradnikov Ljubljana, n. julija. Že dober teden traja v Ljubljani stavka zavarovalnih uradnikov, ki se je razširila na vso državo in ki je niso mogle preprečiti dosedanje intervencije inšpekcij dela, niti dosedanja pogajanja. Nastop uredništva je povsem razumljiv, saj je položaj nameščenstva resnično neznosen, čeprav zavarovalnice dobro zaslužijo ter so v pretežni meri vse v rokah inozemskega kapitala, ki kuje iz naše zemlje velike dobičke, svoje Uredništvo pa prav mizerno plačuje. Tako so nam znani primeri, da dobiva uradnicu po 8 letih službe 900 din kosmate plače, s v> leti 1700. uradnica z 18 leti službe (200 din. absolvent trgovske akademije po enoletni službi 'Vrt) din. drugi absolvent po 8 lotih službe l"00 din itd. Pomisliti moramo, da zahteva življenje od inteligenta, uradnika več kakor od delavca, ki bi s takimi plačami tudi to/ko izhajal. Položaj uredništva je nesiguren ter so uradniki vedno izpostavljeni persekucij a m ter sc morajo brez potrebe preveč poniževati pred predpostavljenimi. Uradniki zahtevajo zato kolektivno pogodbo, pragmatiko, stalno uvedbo disciplinskih razsodišč in zvišanje mezd. torej same ob sebi umevne zahteve. Pripomniti pa moramo, da je edini domači zavarovalni zavod Vzajemna zavarovalnica, ki je to že pred leti izvedla in katere uredništvo ne stavka. Res je, da so se |w>ja\ili stavkokezi, ki so svoje stttvkujore tovariše i/.dali. V Zagrebu je bila dne 11, julija na banski upravi s posredovanjem inšpekcije dela seja predstavnikov Zveze bančnih in zavarovalnih uradnikov, stavkovnega odbora in odposlancev družb »Diniiiv«, »Judrunske zavarovalne družbe« in družbe International«. Zastopniki družb so izjavili, da nc začno pogajanj, dokler se uredništvo ne vrne na delo, zastopniki urad-ilištvu pa, de uradnišivo ne bo šlo prej na delo, dokler ne bo podpisane kolektivne pogodbo. Inšpekcija dele je sklicala ponovno posredovalno postopanje za naslednji dan, ki pa tudi ni uspelo. Zastopniki uredništvu so predložili od vsega uredništva podpisane i/jeve, da nc odstopijo od svojih neprelirenih zehtev in de bodo stavkali do podpisa pragmatiko. Danes, n. julija, je bilo v Zagrebu že tretje poravnalno postopanje in kakor vse kaže. bo to najbrž uspešno. Ktie izmed zavarovalnic je že od vsega početka bila za to, da svojim uradnikom uredi pleče, avtomatično napredovanje, delovni čns. dopuste itd., kakor ima to /c »Vzajemna zavarovalnica« Stavka pri drugih zavodih je razširjena nn vse podružnico teh zavodov v državi. Cradništvo zavarovalnic »Anker« in --('ominercial l-ninm« je sklenilo, da bo tudi stopilo v stevko, če ne bosta hoteli direkciji podpisati kolektivne pogodbe, ze katero se uredništvo /e poldrugo leto bori. ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE! Kaj pravite? mmmmmmmmmmmmmmmmmmm V večjo trgovino obdravskega mesteca pride mn/i z dveletnim otrokom. Ob vstopu v prodajalno vči otroka, da mora pozdraviti. »Najimenitnejša* gospa tega mesteca, ki je bila slučajno v trgovini, priskoči ter se vmeia: »Le pozdravi, Jantek, če si »Sokol*, pozdravi »zdravo*, trikrat »zdravo*, če si »čuk*, pa ni treba pozdraviti. Pa ti si gotovo »Sokol* ter boi pozdravil »zdravo*, zato pa dobii čokolado.* Kaj pravite, ali je taka vzgoja v smislu so-knlske ideologije, ali je v interesu naroda in drža• ve, ali pa je le izraz nadute, ljudstvu odtujene nuprednjaške inteligence brez vsake resnične kulture. osnavljanju in voditvi registra za vrednote matematičnih rezerv«, »Pravilnik o višini prenosnih piemij za (»osamezne zavarovalne panoge« in »Naredita o prevažanju čehel na ajdovo pašo na območju političnih okrajev Dol. Lendava, Ljutomer, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj in Škof-ja Loka«. — Uslužhenski davek. Za plačilo ueluž-benskega davka so potrebne sledeče tiskovine: Seznam uslužbenskega davka za mesec... veliki format za 32 oseb — pola 1.50 din; ali mali format za 12 oseb — pola 1 din. Vsak delavec «li nastavljenec potrebuje poleg tega »Davčno knjižico«, izvod stane 2 din, kamor se lepijo taksne znamke. Dalje ima Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani na zalogi tudi druge davčne tiskovine kakor: Tabela za preračunavanje uslužbenskega davka — izvod 10 din, Prijava za družbeni davek — obrazec A in obrazec B, pola 1 din, Seznam I Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Dama s kamelijaml Greta Oarbo KINO MATICA tel. 21 24 ml I ■pJ Izredno napeta drama, ki se le zanoiela na Dalfnem vzhodu ln končala ▼ Parizu. .. Cena, ki 1e ljubila svolega nota, trpi za svoj luhkomialjenl korak, da ne Izgubi moževe llubeim. .. »Forfaiture« Zopet film, ki si ga morale ogledati Žigosana P R E M I E R A ! 1 Danas ob 19-15 in 21'15 uri KINO UNION m M.« I Francoski narodni praznik Danes obhaja francoski narod svoj veliki narodni praznik, ki ga spominja na boje in žrtve, s katerimi si je kupil svojo svobodo. Kot prijatelji Francije se temu prazniku od vsega srca pridružujemo in se s Francijo veselimo svobode, ki jo je vedno izžarevala iz sebe v korist drugim narodom, ki so se napajali iz njene kulture. Naj bo francoski narodni praznik tudi naš praznik francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Vsem Francozom, ki živijo pri nas, daleč od svoje domovine, želimo, da bi svoj veliki praznik obhajali v polni sreči in v polni zavesti, da ga obhajajo sredi prijateljskega naroda. Koledar Četrtek, 14. julija: Bonaventura, škof, cerkveni mučenik. . Petek, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj. Nov! grobovi -f- V Mariboru je umrla dne 13. julija po dolgi mučni bolezni gospa Anastazija Majcen, zasebnica, mati trgovke gospe Marije Geč. Pokoj niča je bila globokovema žena, ki je imela za reveže usmiljeno srce. Bila je tudi velika prijateljica katoliškega nabožnega časopisja. Pogreb pokojne bo v petek, 13. julija 19"» ob 16 popoldne s pokopališča na Pobrežju na frančiškansko pokopališče v lastno grobnico. Sveti naj ji večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje! Osebne cesfl = Glavni urednik »Slovenca« gosp. ilr. Ivan 'Ahčin je z današnjim dnem nastopil svoj redni dopust. _ Nederlandsche Reisvereeniging potrjuje, da oni udeleženci izleta na Grossvenediger, ki so uporabljali Tschamba Fii, niso dobili nikakih opeklin od solnca. Drogerija Gregorič, dr. z o. z.,, Ljubljana, Prešernova 5. — Dr. Nedeljkovič se je vrnil v Jugoslavijo. Finančni odbor Zveze narodov v Ženevi je zaključil svoje letno zasedanje. Jugoslavijo je pri tem zasedanju zastopal dr. Milorad Nedeljkovič, glavni Tavnateij Poštne hranilnice, ki se je čez Trst in Keko že vrnil na Sušak. Na Sušaku je dr. Nedeljkovič pregledal tamkajšnjo podružnico Poštne hranilnice. _ Ministrstvo prosvete ponovno razpisu|e Štipendije Marsejske občine, imenovane »Štipendije Aleksandra Jugoslovanskega«. Štipendijo more dobiti za redno študiranje na filozofski fakulteti (faculte des sciences) ali na šoli za medicino in farmacijo (čcole de medecine et de pharmacie) v Marseillu samo oni slušatelj jugoslovanske narodnosti in državljanstva, ki je z odličnim uspehom končal srednjo šolo (gimnazijo, realno gimnazijo in realko) in s prav dobrim uspehom opravil izpite, katere je bil dolžan polagati po predpisih uredbe one naše fakultete, katere redni slušatelj je do tedaj bil. Štipendist ne sme biti oženjen niti biti starejši od 25 let, a mora biti popolnoma zdrav. Štipendija znaša 9.000 francoskih frankov na leto. Prošnjam naj se prilože tile dokumenti: 1) podrobna biografija s fotografijo; 2) izpričevalo o višjem tečajnem izpitu; 3) potrdilo fakultete o položenih izpitih in ocenah; 4) nravstveno izpričevalo; 5) krstni list; 6) do-movnico; 7) potrdilo davčne uprave o davkih, ki jih plača prosilec, oziroma njegovi starši; 8) potrdilo državnega zdravnika, da je kandidat popolnoma zdrav. — Prošnje je vlagati potom pristojnega dekanata najkasneje do 10. avgusta 1938. — Rektor: K u š e j. — Abiturientom gimnazij in realk. Srečno življenje zavisi od tega, za kateri poklic si se odločil. Samota je nalašč za mirno razmišljanje in pravo odločii-tev. Zato bodo za abituriente duhovne vaje od 18. do 22. julija in od 22. do 26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. Priglasite se čimprej za ta ali oni tečaj Vodstvu Doma duhovnih vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana. — Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo »Putnik«, sporoča, da je v Budimpešti otvorjena nova potovalna pisarna »American Express Company« 12, Maria Valeria utca. Tujsko-prcmetni interesenti se naprošajo, da pošljejo imenovani pisarni večjo količino prospektov, ker je zanimanje madžarskih turistov za naše kraje izredno veliko. — Razširjena bolnišnica ss. usmiljenk v Zagrebu. V torek je zagrebški nadškof dr. Stepinac ob veliki udeležbi zastopnikov zdravniškega sveta ln sanitarnih oblasti blagoslovil temelje novih oddelkov v bolnišnici ss. usmiljenk v Zagrebu, t. j. otorinolaringološkega in derniatovenerološkega oddelka. Slovesnost je bila prirejena v zelo velikem obsegu in so se je udeležili številni odlični predstavniki zagrebške družbe. Po govoru nadškofa je priniarij bolniš.iice prof. dr. Lujo Thaller v svojem govoru podal zgodovino bolnišnice od 1. 1846 in banke »Slavije« — v petek, 15. t. m., s sestankom ob pol 16 pred univerzitetno knjižnico. 1 Salezijanska Prosveta poziva vse članstvo, da se zanesljivo udeleži prosvetnega tabora, ki bo v nedeljo, 17. t. m., v Dev. Mar. v Polju. Zbirališče pred Mladinskim domom. Odhod točno ob 7 zjutraj I — Moški odsek ima drevi svoj »pogovor pod lipo« na dvorišču Mladinskega doma. Možje vljudno vabljenil 1 Prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad, ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 17. julija 1938 ob 8 zvečer na cerkvenem dvorišču igro »Pri kapelici«. Vsi vljudno vabljeni. Odbor. 1 Težke noči, brez miru in spanja imajo zadnje čase prebivalci Gradišča, zlasti oni med S. Gregorčičevo in Rimsko cesto. Razno cviljenje, krohot, škri|xinje slabih radio aparatov i. dr. bi človek že prenesel in potrpel, ker do 10 mora. Vendar se pa v tem delu mesta najizbranejši kra-vali po 10 |)onoči šele prično, dasiravno so v tem času oblastno zabranjeni. Razgrajanje, petje in tuljenje ponočnjakov se stopnjuje do ranega jutra, kajti vsi razgrajači in niotilci nočnega miru so globoko prepričani, da se nahajajo v Mestnem logu ali na Rakovi jelši. So tudi trdno prepričani, da razen njih ni nikdo potreben nočnega počitka in da ol>stoji življenje za vse enako, le iz zabave in veseljačenja. Prosimo policijsko oblast, naj postavi vsaj enega stražnika na križišče omenjenih ulic, kot čil vaja nočnega miru vsaj po 10. — Več stanovalcev Gradišča. i gjviUkj trg. Včerajšnji živilski trg je bil bogato založen in živahen. Sezona za češnje, ki so m Slovo velemojstra Pirca. Mariborski šahovski klub je sinoči priredil na vrtu restavracije »Union« družabni večer na čast velemojstra Vasje Pirca. MŠK se je na ta način oddolžil svojemu uglednemu članu. Vasja Pire je predaval o svojih vtisih na turnirjih v Noordwijku in v Harzburgu. Operni pevec Jurca je zapel nekaj pesmi, n« klavirju ga je spremljal prof. Mirk. Bil je to obenem poslovilni večer Vasje Pirca, ki 6e te dni za stalno preseli v Ljubljano. ni Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo 14. avgusta romanje v Šmarje pri Jelšah. Romanja se lahko udeleži vsakdo, kdor se prijavi do 1. avgusta pri najbližji odbornici ali v društveni pisarni vsako sredo od 8 do 10. Odhod bo s prvini jutranjim vlakom. Vljudno vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji društva. — Odbor. ni Tudi Dvorakova ulica bo letos tlakovana. Gradbeni urad je pripravil načrte za tlakovanje Dvorakove ulice od Kralja Petra trga do Fran-kopanske ceste. Včeraj je župan dr. Juvan podpisal odlok o tlakovanju omenjene ulice, ki se bo še letos končalo. Ta ulica je ena najprometnejših Mariboru, ker vodi na Koroški kolodvor in k tekstilnim tovarnam v Magdalenskem predmestju, bila pa je doslej zelo zapuščena in v deževju silno blatna. ni Avto ga je povozil. V torek zvečer se je peljal od dela domov 33 letni tekstilni delavec Ivan Gabrovec iz Sv. Marjete ob Pesnici. Ko je prispel v Košake, se je hotel pred opekarno s kolesom obrniti, kar pa je postalo zanj usodno. V tem hipu je namreč pridrvel neki osebni avto ter udaril s tako silo v kolesarja, da je ta zletel daleč po cesti in si pri padcu na tla prebil lobanjo: Gabrovec je obležal nezavesten. Avtomobilist ga je naložil na avtomobil ter ga je odpeljal v bolnišnico. Tam se ni vso noč zavedel in je njegovo stanje precej resno m Med vožnjo v bolnišnico izkrvavel. Tragične smrti je umrl komaj 16 letni pastir Bernard Sternad iz Oplotnice. V nedeljo zvečer je mladega pastirja napadel nepoznan moški z nožem ter ga je ranil v levo ramo. Sternad se je zatekel k domačemu zdravniku, ki mu je rano sešil ter ga je napotil v mariborsko bolnišnico. Sternad pa se je šele v torek popoldne napotil v bolnišnico, kjer pa je zaradi izgube krvi kmalu umrl. m Vagon slame zgorel. Na kolodvoru v Št. Ilju v Slov. gor. so nakladali delavci trgovca s senom Antona Birkmajerja v Mariboru slamo na vagon. Ko je bil vagon že naložen, je privozil na kolodvor izredni tovorni vlak iz Maribora za Avstrijo. Iz lokomotive so se usule iskre in padle na suho slamo, ki je naenkrat začela goreti. Zaradi velike vročine in hudega vetra se je ogenj z bliskovito naglico razširil ter je zajel ves vagon. Na lice mesta so prihiteli šentiljski gasilci, ki pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli napraviti dru- c Pojdimo aa obsoteljski tabori V nedeljo priredi Katoliško slovensko prosvetno društvo Sv. Peter pod Sv. Gorami obsoteljski tabor, združen z veliko slovesnostjo fantovskega odseka, ki dobi v nedeljo nov prapor, katerega bo blagoslovil prevzvišeni mariborski škof dr. Ivan. Tomažič. Praporu kumuje ban g. dr. Marko Natlačen. Blagoslovitev prapora bo ob 9 dopoldne, nato pa slovesna sveta maša in cerkveni govor. Po sv. maši prosvetno zborovanje. Popoldne ob 4 javni telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Pri celodnevni prireditvi bo sodelovala polnoštevilna godba iz Konjic Tabor in telovadni nastop bo ob vsakem vremenu. c Fotografije z mednarodnega tabora v Ljubljani ima v zalogi prosvetno tajništvo Cankarjeva ulica 4. Uradne ure bodo odslej do nadaljnjega dopoldne od 8 do 12, popoldne od 4 do 7 zvečer. c Kino Union: »Orlič«. (Fanny Elsslerx, Willy Birgel). c NaSel se e dragocen zlat prstan s kamnom in srebrna ura. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Celju. c MlatOnica mu je zmečkala prste. V Galudjah pri Konjicah je zgrabila pri delu mlatilnica za levo roko 58 letnega kočarja Mavca Miho in mu zmečkala vse prste na levi roki, tako da bodo revežu morali najbrž odrezati roko. Za poskusen vlom 18 mesecev robi'e Ljubljana, 13. julija. Mali kazenski senat je danes obravnaval več tatinskih afer manjšega obsega in so obtoženci prejeli kazni največ do 5 mesecev strogega zapora. Naposled je prišel na vrsto pred tri sodnike 44-letni Lovro Končina, po poklicu ključavničar, več let zaposlen pri mestni plinarni kot delavec od-nosno inkasant. Po burnem življenju, ko je prestal 7 let in 6 mesecev težke ječe, ee je skušal dvigniti in ustanoviti pošteno družino. Je prav spreten in nadarjen. Pred desetimi leti je bil najprej zaposlen kot navaden delavec pri mestni občini in se je s svojo bistroumnostjo povzel do inkasant«. Vsak posel je izvršil vestno in do pičice natančno v zadovoljstvo vodstva plinarne. Nesrečeneža pa so preganjale maščevalne fu-rije. Nekoč je izdal neko večjo vlomno tatvino. Sledijo je od nekaterih žensk kruto maščevanje in so ga očrnile pri plinarni. Ko so izvedeli za njegovo preteklost, ni imel več obstanka. Lovro je začel zanemarjati inkasantske posle. V duševni potrtosti je razmetaval denar kar na debelo. Njegove manipulacije so prišle na dan. Plinarna ni zahtevala proti njemu kazenskega progona. Uvedena je bila samo disciplinarna preisitava, trajajoča že 2 leti. Med tem časom je prejemal reducirano tedensko plačo po 120 din. Samo še nekaj mesecev naj bi vzdržal, pa bi bil kolikor toliko rehabilitiran, kajti škoda je bila poravnana. Letos 25. marca okoli 22 je prišel v pasažo palače Viktorija na Aleksandrovi cesti. Tam je poskušal z vitrihom odpreti vhodna vrata v trgovski lokal Skodine tovarne. Stražnik Branko Oražem je opazil, ko je stal ob vhodu v Gajevo ulico, kako tam zgoraj v pasaži nekaj škrta. Neki gospod mu je celo omenil, da skuša kak domačin priti v trgovino. Stražnik se je odstranil in prišel po ovinkih na Aleksandrovo cesto in od tam v pasažo. Neznanec je še vedno stal pri vratih. Prijel ga je. Neznanec je spustil iz rok vitrih. Odpeljan je bil takoj na policijo, osumljen poskušenega vloma. Zločina poskušenega vloma obtoženi Lovro Končina je danes pred senatom zanikal krivdo, zatrjujoč: »Ko bi hotel vlomiti, bi me stražnik nik« dar ne dobil. Izključeno je!« Stražnik Branko Oražem je kratko potrdil, kako je prijel obtoženca pri njegovem poslu. Končino je tudi pokopalo dejstvo, da so pri njem na domu našli velik sveženj vitri-hov in drugega vlomilnega orodja. Na zadevno vprašanje je sam izjavil: »Ce ne bi dobil dela, bi šel krast.« Lovro Končina je bil zaradi ziločinstva poskušenega vloma obsojen na 1 leto in 6 mesecev ro-bije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Huda sodba ga je močno potrla. Naposled je prijavil samo priziv zaradi previsoke kazni. Protituberhutozni dispanzer v Slovenjem Gradcu V zadnji številki celjske »Nove dobe« in v ljubljanskem »Jutru« sta izšla dva članka eden daljši, drugi krajši, ki se pečata z ustanovitvijo protitiiberkuloznega dispanzerja v Slovenjem Gradcu na podlagi lažnivih in netočnih podatkov, ki bi lahko zavedli javnost v domnevo, da bo ta ustanova prinesla s seboj novo nevarnost za zdravje meščanov Slovenjega Gradca. Prvič: ni res, da bi mestna občina ustanavljala protituberkulozni dispanzer. Dispanzer ustanavlja krajevna protituberkulozna liga, kateri je po dolgih mesecih nesebičnega dela uspelo realizirati že dolgotrajna prizadevanja lige in okrajnega sanitetnega referenta. Res pa je, da gre mestna občina ligi v vseh njenih stremljenjih s polnim razumevanjem na roko in mora biti liga le hvaležna agiinemu slovenjgraškemu g. županu, da ima tako polno razumevanje za zdravstvene potrebe mesta in okraja in da je v občinski hiši dal ligi na razpolago primerne prostore za dispanzer. Drugič: Ne moreni si predstavljati, kakšen paviljon za dispanzer si predstavlja mladi g. dopisnik, da bi ga bilo mogoče zgraditi za 11.800 din, katere je občina votirala v svojem rednem proračunu za zdravstvene potrebe. Tudi če bi bila ta vsota trojna, bi se tak paviljon, ki stane težke sto-tisočake, ne mogel zgraditi. Ce bi imeli milijone, bi bila taka rešitev najidealnejša in bi poseben paviljon za tuberkulozo bil res najboljše, ker pa to ni mogoče uresničiti, si moramo pomagati s tem, kar inianio in kar se je obneslo že v drugih krajih naše domovine (n. pr. v Kamniku) v dobrobit nesrečnih bolnikov. Prostore so si ogledali tudi strokovnjaki iz Ljubljane in so bili mnenja, da je to idealna rešitev problema za slovenjgraško mesto in okraj. Ravno tako tudi lokalna okrajna nadzorna oblast od svoje strani podpira ligina prizadevanja. Tretjič: Če bi bila nevarnost okužbe tako velika. potem bi morali biti prepovedani vsi zdravniški ordihacijski prostori v stanovanjskih hišah. V občinski hiši, kjer bo dispanzer, bo tudi drugo stanovanje v pritličju zavzel zdravstveni doni s šolsko polikliniko tako, da bo celo pritličje, ki bo imelo svoj posebni vhod, služilo v zdravstvene svrhe. Tako bosta Slovenji Gradec in okolica dobila zopet novo važno zdravstveno ustanovo, ki bo v korist vsemu prebivalstvu, posebno pa številnim šolskim otrokom. Zopet moram izjaviti, da se imamo zahvaliti le naklonjenosti in vsestranskemu razumevanju od g. dopisnika tako kritiziranega županstva, če se bo tudi zamisel zdravstvenega doma v Slovenjem Gradcu tako hitro uresničila. Ne moreni si misliti, kako si upa mladi g. dopisnik omenjenih listov, ki nima zato nobene strokovne kvalifikacije, dajati nauke, kako naj se ustanavljajo zdravstvene ustanove, ljudem, ki se z zdravstvenimi vprašanji pečajo že dolga leta, imajo zato tudi primerno usposobljenost in nosijo polno odgovornost nasproti oblastem, ljudstvu in svoji vesti. To je drznost, ki se da opravičiti le z nezrelostjo in splošnim neznanjem g. dipisnika. Razumem dobro, da uredništva zahtevajo od stalnih dopisnikov vsak teden gotovo število vrstic. Zato naj bi g. dopisnik posvetil nekoliko več prostora drugim zanimivostim našega mesteca. Tako se ravno sedaj dokončava graditev res lepega kopališča, ki bo v nekaj tednih dograjeno. Ce mu je res pri srcu dobrobit in napredek mesta, bi e tem lahko napravil nekoliko stvarne reklame za tujski promet. Ce mu pa to ni po volji, bi se lahko razpisal o lepotah pokrajine ali vremena; reševanje tako važnih vprašanj, kot so zdravstvena, pa naj bi mirne duše prepustil poklicnim in si prihranil tudi trud, ovirali plemenita stremljenja ljudi, ki jim res ni za nič drugega kot za stvar sa-liio. Ti dopisi 6e mi zdijo podobni gesti pobalina, ki gre mimo lepo pripravljene gredice in se ne more premagati, da ne bi poniandral nežno 60 prebujajočih rastlinic. Dr. Simoniti Lojze, predsednik protiluberkuloziie lige* Nova uredba o odložitvi plačil V »Službenih novinah« od 12. julija je objavljena uredba o odložitvi plačil. Po tej uredbi more trgovinski minister odobriti denarnemu zavodu, ki je aktiven, pa ne more izvrševati svojih obveznosti, odložitev plačil. V primeru, da gre za denarni zavod, ki ima nad 10 milij. vlog, bo trgovinski minister, prej kakor bo izdal rešitev, zaslišal Narodno banko. Odložitev plačil bo mogoče dovoliti za dobo enega leta. Ako pa bodo zahtevale razmere, bo minister mogel odložitev plačil podaljšati največ še za eno leto. Odložitev plačil bo veljala le za obveznosti, ki nastanejo prej, nego bo vložena prošnja za odložitev. Za obresti in ostale pri-padke zavodovih obveznosti bo mogel minister odobriti odložitev le za največ šest mesecev. Od odložitve plačil bo mogoče izvzeti manjše vloge, katerih višino bo glede na značaj posameznega zavoda določil trgovinski minister. Za čas odložitve plačil upnikom ne bo dovoljeno, da si nasproti zavodu zavarujejo svoje terjatve, plačilo teh terjatev se bo moglo vršiti le po določbah te uredbe. Dovoljena pa je kompenzacija terjatev z dolgovi pod istimi pogoji kot v prisilni poravnavi izven konkurza. Pri zadrugah v času odložitve plačil ne bo mogoče odpovedati članstva in deležev,- roki za odpoved in jamstva, ki bodo v teku, bodo prekinjeni. Zavod, ki mu bo odobrena odložitev plačil, bo moral vsakih šest mesecev napraviti načrt za izplačilo obveznosti, in sicer bo moral v ta namen uporabiti vsa sredstva, ki jih bo iz svojih starih terjatev prejel, odbivši izdatke za režijo. Za čas trajanja odložitve plačil mora denarni zavod svoje režijske stroške reducirati na ta na- čin, da v tem času ne izplačuje nikakih tantijem in nagrad članom svojega ujiravnega in nadzornega odbora. Plače celokupnemu osebju pa bo smel zavod izplačevati v tem času le v višini 50% od rednih plač, v kolikor tako zmanjšani znesek ne bo manjši kot 3000 din mesečno. Minister trgovine ima pravico, da zavodu, ki zaprosi za odložitev plačil, postavi svojega komisarja. Pri zadrugah bo postavil komisarja iz vrst pristojne revizijske zveze. Preden bo zavodu na njegovo prošnjo dovolil odložitev plačil, bo dal trgovinski minister pregledati stanje zavoda po posebnih revizorjih, ki bodo vzeti polovica iz vrst uradnikov Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice ter polovica iz vrst strokovnjakov |K) predhodnem zaslišanju organizacij denarnih zavodov. Če l>o pregledovalna komisija ugotovila, da zavod, ki prosi za odložitev plačil, ni aktiven, bo minister trgovine obvestil o tem denarni zavod ter mu dal rok osmih dni, da izjavi, če bo zahteval izvenstečajno likvidacijo. Glede izven-stečajne likvidacije določa uredba, da veljajo isti predpisi, kakor jih ima uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov do 23. novembra 1934. S to uredbo je postala pri nas odložitev plačil pri denarnih zavodih stalna institucija. Poslu-žiti se je bodo mogli, kakor smo že zgoraj navedli, le aktivni denarni zavodi, ki le trenutno pridejo v težave, da ne morejo izvrševati svojih obveznosti, n. pr. v primerih prekomernega dviganja vlog. Kako bo ta uredba našemu denarstvu služila, bo pokazala šele izkušnja. Kontrola sadja pri izvozu Pri nas obstoji kontrola sadja že nekaj let. Vendar pa dosedanja kontrola ni pokazala zadovoljivih rezultatov, zbog česar je bila sedaj izdana nova uredba, ki kontrolo sadja pri izvozu bistveno izpopolnjuje. Nova uredb« je bila objavljena v »Službenih novinah« od 12. t. m. Nanaša se na kontrole kakovosti svežih sliv, grozdja, jabolk, hrušk, dunj, marelic, breskev, črešenj, visenj, malin in ostalega jagodastega sadja, orehov, suhih sliv, jabolk, hrušk ter pekmeza iz sliv namenjenega za izvoz. Sveže namizno sadje, namenjeno za izvoz, bo moralo biti v zabojih, katerih tipe, dimenzije in težo, kakor tudi način pakiranja in tovorjenja v vagone, bo za vsako vrsto sadja predpisal trgovinski minister. Vsak zaboj bo moral imeti označbo »Jugoslavija«. Z izvozom sadja se bodo mogle baviti le tvrdki, ki bodo registrirane pri »Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine«. Vsaka tvrdka, ki bo izvažala, bo morala imeti svoj znak, s katerim bodo označeni zaboji, v katerih bo sadje izvažala. Kvalitetno kontrolo sadja bodo vršili posebni kontrolni organi, ki jih bodo imenovali bani. Način kontrole bo predpisal trgovinski minister s posebnim pravilnikom. Izvoz vina na Češkoslovaško V preteklem letu ie bilo uvoženo v Češkoslovaško raznih vin v vrednosti 25,4 milij. kč., od tega odpade na vino v steklenicah 0.7 milij. kc. Največji je bil uvoz iz Italije, potem iz Madžarske, Grške, Francije, Španije ter iz naše države. Naš izvoz vina na Češkoslovaško je lansko leto dosegel vrednost 2,1 milij. kč. V zadnjih petih letih se je naš izvoz vina v Češkoslovaško gibal, kot kažejo podatki naše zunanje trgovine, sledeče: Leto 1933 1934 1935 1936 1937 množina 452.861 kg 350.842 kg 1,201.578 kg 459.289 kg 1,034.297 kg vrednost 795.438 din 872.781 din 2,477.236 din 739.754 din 2,8SL958 din Izvoz vina v Češkoslovaško, se po množini in vrednosti od leta do leta zelo spreminja, kar dokazuje, da na tem trgu še nismo udomačeni. Je pa predstavljal izvoz v Češkoslovaško lansko leto glavni del našega izvoza vina, ki je v celoti znašal le 4,3 milij. din. ♦ Prevažanje čebel na ajdovo pšao. Službeni list od 13. t. m. prinaša banovo naredbo o prevažanju čebel n« ajdovo pašo na območju političnih okrajev Doljna Lendava, Ljutomer, Maribor d. breg, Murska Sobota, Ptuj in Škofja Loka. V teh okrajih se smejo čebele postavljati v ajdovo pašo samo na določena stojišča, na posamezna stojišča pa samo določeno število čebelnih panjev. Postavljati pa jih smejo v ajdovo pašo le čebelarji, ki se jim prizna pravica po določbah to uredbe. Kdor namerava pripeljati čebele na ajdovo pašo, pa nima še odkazanega stojišča, mora to stojišče prijaviti okrajnemu načelstvu Stojišča se dovoljujejo na podlagi seznama stojišč za ajdovo pašo, ki jili določi banska uprava. Z novo uredbo je za navedene politične okraje razveljavljena naredba o preva-žnju čebel na ajdovo pašo od 23. junija 1936. Mariborska industrija. Pred sto leti je bil Maribor še kmetiško mesto in šele po zgraditvi železnic sta začela prednjačiti v njem trgovina in obrt. Pozneje se je iz obrta razvila tudi prava industrija, predvsem usnjarska, mlinska in lesna. Vendar je bila do osvobojenja edina res velika domača industrija Ie delavnica Južne železnice. Pravo veleindustrijo v modernem smislu je pa dobil Maribor šele po osvobojenju v tekstilni industriji. Sedaj ima 16 tekstilnih tovarn, ki zaposlujejo več ko 6000 delavcev, delavk in drugih nameščencev. Razen te ima Maribor tudi lepo razvito kovinsko, kemično in razno drugo industrijo. Vseh, velikih, srednjih in malih industrijskih obratov je v mestu in okolici skoraj 100. Vsa ta velika industrija bo z vso svojo mnogolično produkcijo prikazana najlepše na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6 do 15. avgusta Občili zbor Jugočeške, jugoslovansko češke tekstilne industrije d. d. Kranj 29. t. m. ob 11 dopoldne v družbenih prostorih. Delničarji, ki hočejo na občnem zboru glasovati, morajo predložiti družbeni blagajni delnice vsaj šest dni pred občnim zborom. ~~ Licitacije: Dne 15. julija bo pri Garnizonski upravi v Mariboru licitacija za prodajo lip na vojnem drž. zemljišču v Teznem. Dne 21. julija bo pri Tehniški komisiji br. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo raznega pogonskega materiala in mazivnega materiala (raznih olj: dinamo-olja, petroleja, kompresorskega olja itd.). . Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 26. julija ofertalna licitacija za (Kidajo del na objektu vojašnice »Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v Mariboru; dne 27. julija pa licitacija za oddajo del na dovodu električnega voda nizkega napona od Dre-žinje vasi do Gorice pri Celju. Pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani bo dne t avgusta ofertalna licitacija za dobavo raznih olj in električnih žarnic. Ker prva ofert. licitacija ni uspela, razpisuje LTprava barutane v Kamniku za dan 4. avgusta drugo ofertalno licitacijo za dobavo gutaperče. Predmetni oglasi so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. Izvensteiajna likvidacija. V izvenstečajno likvidacijo po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je stopila Eskontna banka v Belgradu. Upniki so pozvani, da prijavijo svoje terjatve v roku treh mesecev. Eskontna banka spada med manjše belgrajske banke. Njen delniški kapital znaša 4 milij. din, rezervni fond po bilanci za leto 1936 je znašal 1.96 milij. din, upniki 57.91 milij., hranilne vloge pa 13.96 milijonov din. V primeri s temi bilančnimi postavkami pa so bile ogromne garancije, ki so znašale 231.93 milij. din. Med večjimi aktivnimi postavkami je izkazovala dolžnike in menice v znesku 50.2 milij., efekte v znesku 13.32 milij. in nepremičnine v znesku 13.89 milij. din. Banka je udeležena pri belgrajski klavnici in pri tovarni usnja »Beli orao« d. d. in se je bavila veliko z izvozom živine in žita. Ustanovljena je bila Eskontna banka leta 1900, njen predsednik je bil Dragiša Matejič. Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo Posojilnici za Loški potok, Drago in Travo za dobo šestih let. Odlog velja za dolgove pred 28. decembrom 1937, obrestna mera je 2%. Tudi za šest let je dovoljen odlog plačil Kmečki posojilnici z« krajevni občini Kapele in Bojsno za dolgove nastale pred 3. julijem 1907. Obrestna mera za stare vloge je 2%. Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo Narodni hranilnici in posojilnici v Radečah za dobo šestih let. Obrestna mera za stare vloge je določena na 2% in velja od 23. februarja 1938. Konkurzi in poravnave. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Brata Planinšek Mirko in Karel v Škocijanu pri Mokronogu. Konkurzni komisar je Čoš Franc, starešina okrajnega sodišča v Mokronogu, upravnik mase p« dr. Klepec Josip, odvetnik v Mokronogu. Prvi zbor upnikov je pri okrajnem sodišču v Mokronogu 19. julija; oglasitveni narok je do 6. avgusta, ugotovitveni narok pa 20. avgusta. * Borza Dne 13. julija 1938. Denar Nemški čeki so notirali na ljubljanski borzi 14.56—14.76, na zagrebški 14.515—14.715, za konec julija 14.55—14.75, za sredo avgusta 14.515—14.715 in za konec avgusta 14.50—14.70. Angleški funt je ostal na vseh treh borzah nespremenjen in je beležil 237.20—238.80. Grški boni so beležili na zagrebški borzi 28.65— 29.35 in na belgraiski 29 bi. Devizni promet je na zagrebški borzi znašal 4,814.588 din ter ni belgrajski 3,049.000 din. Promet v efektih pa je na belgrajski borzi znašal 570.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h, gold. . . . Berlin 100 mark ...... Bruselj 100 belg. . , , , , Curih 100 frankov . , , . , London 1 funt ...... New York 100 dolarjev , , , Pariz 100 frankov . , , , , , Praga 100 kron . < » a < • Trst 100 lir . , . > . . p r i m o m : 2399.66—2414.25 1751.53—1765.41 737.94— 743.01 996.45—1003.52 214.58— 216.63 4329.75—4366.07 119.91— 121.35 150.69— 151.79 228.84— 231.92 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.095, London 21.56875, New York 437.5625, Bruselj 74.025, Milan 23.04, Amsterdam 240.775, Berlin 175.85, Dunaj 30.—, Stockholm 111.20, Oslo 108.375, Kopenhagen 96.30, Praga 15.13, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 325, Helsingfors 951 'A, Buenos-Aires 113.625. Vrednostni papirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 97—.98, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 478—482, begluške obveznice 93—94, dalm agrarji 93—94, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 97—98, 7% Ble-rovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99— 100, Narodna banka 7200—7300, Trboveljska 175—185. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—97.50, agrarji 62.75—63.75 (63.75), vojna škoda promptna 478 den, begluške obveznice 93.50— 94 (94), dalm. agrarji 92.75—93 (92.75), 4% sev. agrarji 62.75 den., 8% Blerovo posojilo 97.50 den., 7% Blerovo posojilo 92.50 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 99 den., 7% stab. posojilo 97 den. —Delnice: Narodna banka 7300 den., Priv. agrarna banka 225 den., Trboveljska 175—190. Tov sladkorja Bečkerek 600 bi., Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 800 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 den., agrarji 62.75, vojna škoda promptna v začetku borze 478.50 zaklj., koncem borze 479 den., Samo še danes in jutri imate čas, da si pridobite pravico do žrebanja, ki bo v petek, dne 15, t. m. ob 3 popoldne, ko bo žreb razdelil 152 bogatih nagrad med stare in nove naročnike »Slovenca«. »Slovenca« lahko naročite izjemoma še danes dopoldne tudi pri podružnicah v Mariboru in Celju. — Pri podružnicah v Ljubljani pa danes do 6 zvečer. — Pri glavni Upravi »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni pa do petka, 15. julija do 12. opoldne. Bogata oprema spalnice (del prve nagrade), ki jo je preskrbela tvrdka Skaberne, Mestni trg 10. —i' Brzoparilni lonci tvrdke Ciril Podržaj z Iga pri Ljubljani. Tvrdlca..-Ii Kovaiič iz Maribora, Koroška 10, je pa dobavila 7 dragocenih servisov, ki bodo vsakogar , jazvesejili, — Ta tvrdka ima bogato zalogo stekla, steklenih in porcelanastih izdelkov. Hitro se odločite, in postanite naročnik »Slovenca« Dve lepi nagradi tvrdke Jagodic iz Celja. Medkiubske dirke na Jezerski vrh Kakor jc bilo žc objavl jeno, priredi MK Ilirija v nedeljo, 17. t. in., ob 15 t. medklubske gorske dirke na Jezerski vrh. K dirkam so se prijavili naši najboljši vozači, kakor Ludvik Starič - slavni »Leteči Kranjec«, Janko šiška, inž. Mario Lukman itd. Dirk se bodo udeležili vsi vozači moto kluba llermesa, Ilirije, Ljubljane ter sekcije Kranj. Morda se bodo dirk udeležili tudi vozači iz Zagreba in Maribora. Vsekakor bo borba za prva mesta zelo ogorčena. Za najboljši čas dneva je razpisan krasen begluške obveznice 93.25—94 (93.50), dalm. agrarji 93.50 den., 4% sev. agrarji 62.25 den., 8% Blerovo posojilo 97 den., 7% Blerovo posojilo 92.50—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50 den. — Delnice: Narodna banka 7320 bi., Priv. agrarna banka 231.50— 232.50. Žitni tre Novi Sad, 13. julija. Pšenica: ba£. 157.50—160, srem. 155—157.50, ban. 155—160, bač. potiska 160— 162.50. Vse novo in po 78 kg in 2%. — Moka: bač., ban., og, ogg. 275—285, 255—265, 235—245, 215—225, 185—195, od danes notira in št. 1% 135—140, št. 8 110—115, srem., slav., og, ogg. 270—280, št. 2 250— 260, št. 5 230—240, št. 6 210—220, št. 7 180-190, št. TA 132.50—137.50, št. 8 110—115. — Tend. stalna. — Promet srednji. Živina Sejem v Kranju 11. julija 1938. Na sejem je bilo prignanih 70 volov, 37 krav, 2 teleti, 3 junice, 2 bika, 14 žrebet, 47 svinj in 36 prašičev. Prodanih jc bilo 46 volov, 14 krav, 2 teleti, 3 junice, 2 bika, 7 žrebet, 26 svinj in 31 prašičev. Cene naslednje: voli od 3500 do 1200 din, krave od 2000 do 900 din, teleta od 480 do 250 din, junice od 2250 do 600 din, biki od 2400 do 1200 din, žrebeta od 175 do 90 din, svinje od 1800 do 100 din in prašiči od 1800 do 100 din za komad. Živinski sejem v Ptuju 3. julija in svinjski sejem 6. julija t. 1.: Na sejem je bilo prignanih 107 volov, 447 krav 16 bikov, 34 juncev, 146 telic, 8 telet, 158 konj, 9 žiebet, 31 svinj in 52 prascev. Prodanih je bilo 24 volov, 180 krav, 5 bikov, 13 juncev, 53 telic, 4 teleta, 19 konj in 6 žrebet. Cene so bile naslednje: voli 4.60 do 5.50, krave 2.70 do 5.—, biki 3.50 do 4.50, junci 3.25 do 4.50, telicc 3.50 do 5.50, teleta 6,— do 6.75, pršutarji 8.—, debele svin;e 8.— din za 1 kg žive teže. Konji od 900 do 5000 din, žrebeta po 1200 do 2300 din in mladi prasci od 6—12 tednov stari 70 do 140 din za glavo. Sejem v Murski Soboti 4. julija 1938: Na sejem je bilo prignanih 78 krav, 21 telic, 4 teleta in 2 bika. pokal. Pokali in darila so razpisana tudi za prve tri zmagovulce vsake kategorije. Ker je med občinstvom za to prireditev mnogo zanimanja, bo vozil iz Kranja ob 8 poseben avtobus po znižani ccni. Drugi avtobus odpelje ob 13. I/. Ljubljane in drugih krajev priredi »Zveza za tujski promet« na ta dan avtobusne izleto k dirkam. Informacije in prijave sprejemajo vse biljetaruc »Putniku«. — Prijavite se pravočasno. Hermes : Dopolavoro Fer. (Postojna) Zanimiva nogometna prireditev, ki se bo vršila v nedeljo popoldne na igrišču llermesa, bo nudila našemu nogometnemu občinstvu prav lepo borbo dveh raznih sistemov nogometne igre. Italijani, ki forsirajo svoj tipično »uzurski« sistem igre z naglim prodiranjem po krilih, bodo trčili v Ilermežanih na tipičnega predstavnika inodcrnegu nogometa, t. j. nizke kombinacije in prizemne igre; torej bosta dva povsem nasprotna sistema igre, kar jc ravno zanimivo in privlačno za glcdulca. Italijansko moštvo prispe v Ljubljano močno ojačeno z gosti i/. Trsta in Gorice, kajti italijanska nogometna federacija skrbi sama za to, da moštva v inozemstvu dostojno reprezeuti-rajo italijanski nogomet. Vsekakor bo imel llermcs, ki bo v ostalem nastopil močno pojačen z novimi akvizicijami, opraviti s prav močnim nasprotnikom Naše občinstvo pa bo imelo priliko po dolgem času prisostvovati lepi in napeti mednarodni borbi. Kolesarsko prvenstvo dravske banovine bo 17. (. m. Z ozirom na objavljeno notico Mariborske pod/.veze v »Jutru« in »Slovencu« od srede, 13. t. ni., češ dn ni Koroška kolesarska župa kompetentnn razpisati prvenstvo banovine, naznanja tem potoni ljubljanska kolesarska pod-zvc/.a, da se omenjeno prvenstvo vrši v njeni priredbi in ostanejo v veljavi vsa do sedaj razpisana določila, tičoča sc omenjenega kolesarskega prvenstva dravske banovine. To v vednost vsem klubom kolesarske podzveze »Ljubljana«. Predsednik R. Vospernik. HrrmoSani — mntociklhtll V nedeljo, 17. f. m., so udeležimo dirk na Jezerski vrh, ki jih priredi pod-sekeija •Ilirije v Kranju. Motorji se naložijo v nedeljo zjutnij nn tovorni avtomobil; iiodrobno informncije dni jo lehiiifiil vndjn kluba Hermes ir. (Mhlnf. kier se izpnU nijo tudi prijavnice. S letn vrnPamo tudi obisk loi Ilirije.-pod.sckcijc Krtin j na miši nedeljski dirki. Najhujši sovražniki knjig Kov dirkalni avtomobil, ki si ga jc za dirke naročil angleški dirkalec kapitan G. Evston. Srečen, ki \e ušel iz mednarodne brigade na Španskem Domov na Holandsko se je vrnil 24 letni Ho-landec M. W. J. Broers iz Tilburga, ki se je že od oktobra meseca leta 1936 bojeval na Španskem. Sprva je menda še precej prostovoljno odšel v Španijo, kamor so ga zvabili rdeči agenti, pozneje pa bi se bi.l rod vrnil, pa mu niso dovolili in so ga s silo držali. Šele pred kratkim je mogel pobegniti. Sedaj, ko se je vrnil domov, popisuje v holandskih listi mednarodno brigado »Ernst Thiil-liiann«, o kateri takole pravi: Agenti za to mednarodno brigado, ki so po večini agitatorji in privrženci komunistične stranke in mednarodne rdeče pomoči, so razpletli svoje mreže po vsej Holandski. Sedaj je v 11. mednarodni brigadi, ki se imenuje po nemškem komunistu Hrustu Thalmanu,.v službi še kakih 900 Ho-landcev. Če bi kdo teh 900 vprašal za njihovo mnenje, hi jih ne bilo niti 10, ki bi samo en dan še hoteli ostati na Španskem. Toda so prisiljeni. Kdor bi hotel pobegniti, pa ga ujamejo, ga takoj ustrele ... 11. brigadi »Ernst Thalmann« je poveljeval nemški komunistični pisatelj Ludvik Renn. Čeprav velika večina tujcev, ki so bili izvahljeni v Španijo, še nikdar niti puške ni imela v rokah, so jih takoj, ko so prišli v Albacete, poslali na fronto pri Jamari ter vrgli v strelsko vrste. Iz tega si tudi lahko razlagamo strašno številko padlih te brigade prve dni bojev te brigade.« Sovjetsko-španski bataljoni otrok Iz Barcelone poročajo, da so sestavili v mestu Reus, ki ima 30.000 prebivalcev, posebni otroški bataljon. Tu se vežbajo v vojaški disciplini I i—14letni otroci, ki jih bodo prisilno poslali na poljsko delo, ker moških dclaveev sploh ni ondi nikjer več, saj so po večini ali na fronti ali pa v ječah rdeče Čeke. Svetovni prvak Meulenberg iz Belgije jo zmagal na peti etapi »Tour de France« — na poti med Royauom iu Bordeauxjem. Zastrupljenje z amonijakom V južnovzhodnem delu Londona se je včeraj v tvornici za led razpočila cev za dovajanje amoni-jaka. Plini so bušnili iz cevi in se naglo razpršili po tvornici. Plini so takoj zasegli 250 delavk. Mnogo jih je v svojem obupu skočilo skozi okno, da bi se rešile. Slednjič se je gasilcem, opremljenim z napravami za kisik, posrečilo rešiti dekleta, vendar se jih 38 bori s smrtjo. General Varella, poveljnik španske nacionalne vojske, ki prodira proti Valenciji. St. 176. Kralj Rihard in Ivanhoe »Kaj bi tisto! Kaj neki pomenijo moje rane, če me pa v dno duše skrbi, ko moj kralj brez spremstva jezdari po deželi. Kako lahko bi se mu bilo kaj hudega zgodilo!« »Ali mi mar ni dovoljeno iskati slave, ki jo dobremu vitezu moreta zaslužiti kopje in meč?« je vprašal kralj Rihard. »Tisto je res, vendar ostaja še Anglija, Vaše kraljestvo! Ali nismo pred državljansko vojsko? Ali nas ne bodo zagrnile vse vode žalosti, če izgubimo svojega kralja?« »Le pomiri se, Ivanhoe, tvoj kralj ne dela nič brez premisleka.« Ivanhoe se je priklonil in molčal. Dobro je vedel, da ie bilo docela nemogoče, Riharda Plan-tageneta drugače prepričati, kadar se mu je zahotelo viteških dogodi,ja-jev. Kralj sam pa je ilobro čutil, da so besede Ivanhoeja prihajale iz skrbnega srca in da so povedale resnico. Zato je iiil prav za prav Se vesel, da je prijatelj molčal in da o tem ni bilo treba več govoriti. Zato se je obrnil k Robinu ter ga ne preveč duhovito ogovoril: »No, Robin, kaj se ti zdi, ali bi ne bilo dobro, ko bi kaj jedli?« »Seveda, seveda...« je ta nekam v zadregi mencal. »Imamo pa le...« »Hočeš seveda reči ,divjačino',< ga je prekinil Rihard. »Zaradi lega se nikar ne boj. Če kralja Tli doma, morajo pač drugi namesto njega loviti po njegovih gozdovih.« Zelenci so se teh besedi razveselili in se s kraljem odpravili v svoje taborišče. Tamkaj so jim postregli z dobrim obedom in vinom. Rihard jo postal kmalu dobre volje. Izobčenci |>a so kar pozabili, da imajo opraviti e svojim kraljem. In začeli so pripovedovati vesele zgodbe. Most bodočnosti s streho, ki ga bo videti na njujorški svetovni razstavi I. 1910. Najhujši škodljivci književnosti so knjižne žuželke. Koliko morejo ta majcena, včasih le z drobnogledom vidna bitju, požreti lepih in znanstvenih knjig, si človeška pumet sploh ne more predstavljati. Izračunali so, da so te žuželke od leta do leta uničile več knjig kot vodu in ogenj skupaj. Treba je le, da kdaj bolj natančno preiskujemo, kakšna usoda je doletela velike knjižnice davnega starega veka. tako na primer neskončno bogato špansko knjižnico kordovskih vladarjev, ki jc obsegala 400.000 zvezkov rokopisov. Poglavitni krivec, najhujši uničevalec neprecenljivih rimskih, grških in arabskih rokopisov jo bil mrčes, ki je stoletja dolgo pridno uničeval najdragocenejše zaklade svetovne ■književnosti in jih bo brez dvomu šc nadalje uničeval. ških bankovcev na Filipine in so jih ondi skrbno zaprli v zakladnico. Čez nekaj mesecev, ko so hoteli denar izplačati, so našli namesto milijonov - hup prahu Na Filipinih ž.i\i namreč knjižni mrčes, ki ima posebno slast do dolarjev oziroma do barve, s katero so tiskani. Poseben črviček se je spravil na vezavo k n j i g. Ta žre usnje, les, platno in prepušča nadaljnje uničevanje svojim pajdašem, ki žro samo papir. Sleherna vrsta papirja ima svoje posebne žuželke, ki uničujejo samo dotično vrsto papirja in nobene druge. Druge žuželke pa imajo posebno ljubezen do tiskarskega črnilu, ki ga izsesujo iz papirja. Vsakovrstna sredstva so že uporabljali, da bi uničili to nadlogo, a večina teh sredstev škoduje prav tako knjigam kot mrčesu. Edino, kar še najbolj škoduje temu mrčesu, je to, da knjige čim večkrat prezračimo. Seveda jc to teža* no zlasti po znanstvenih knjižnicah, a za stoletja tudi prezračevanje ne zaleže I reba bi bilo pač iznajti takšno iiskursko črnilo, ki bi sc gu noben mrčes ne dotaknil. Sleherni pisec pa sc more iz tega poučiti, kako književno delo ni prav nič nesmrtno. Zakaj, vse more človek uspešno pobijati, tako ogenj in vodo in kakor se še sicer imenujejo sovražniki književnosti, le ničesar ni, kar bi se postavilo po robu poslednjemu uživalcu knjig — knjižnemu mrčesu. Dobe človeških kultur so bile uničene po mrčesu Mrčes jc požrl celotno književnost kultur-ti'1i narodov Srednje Amerike. Pa ne samo teh •krajev, marveč tudi vseh tropskih dežela, ker jc ondotno podnebje tako ugodno zu prav posebno nevarne knjižne žuželke. Nekateri kraji v Afriki sploh ne morejo imeti kake knjižnice, iker postanejo knjige že čez nekaj let nečitljive, prav tako listine, ki niso vdolbene v kamen. Letalo ubilo otroka Howard Hughes — hitrejši kot Post Kakor poročajo francoski listi z dne 12. i. m., se je ameriškemu rekordnemu letalcu Ilughesu posrečilo prekositi svoječasni hitrostni rekord letalca Willeya Posta kar za 19 ur iu 55 minut! Kapela na vojaškem letališču Italijanski armadni škof msgr. Bartolomasi je nedavno posvetil kapelo na vojaškem letališču Ponderine, da bodo mogli biti vojaki, ki ondi opravljajo službo, tudi pri sv. maši. Sredstva za gradnjo kapele so priskrbeli deloma sa-lezijanci, ki oskrbujejo duhovniško službo pri vojaštvu, deloma pa Zveza svojcev ponesreče-i nih in za tem umrlih letalcev. Znano je, da časopisov, ki so dosti čitani, ni [moči čez več desetletij brati. Da bi to preprečili. dajejo izdajatelji velikih listov svoje ar-liivnc izvode tiskati na posebno predelano platno. A tudi to ni zadostna obramba. Knjige, ki so tiskane na papir iz lesa in ki so njih platnice zlepljene z lepilom, se morejo že čez. neka j desetletij spremeniti v debelo ilovnato gmoto. Isto velja o bankovcih vseli državnih bank. — Pred 15 leti so poslali veliko pošiljatev aincri- V bližini Varšave, na letališču Okencie je strmoglavilo športno letalo na tla. Padlo je na dvorišče, kjer se je igral petletni otrok. Otroka je ubilo. Pilot pa, ki se je spustil s padalom iz' letala, ni bil nič poškodovan. Čebele so ga usmrtite Pri Bregenzu v Eggu so čebele tako opikale župnika Huberja, da je omedlel. Ko so ga prenesli \ sobo. se mu je stanje še poslabšalo in je umrl. Pač izreden primer smrti! Katoliška Cerkev jc imela ob koncu svojega prvega stoletja samo nekaj tisoč pristašev; ob koncu drugega stoletja jih jc bilo že več desettisočev. a na koncu tretjega stoletja je bilo že dva milijonu vernikov. Okrog 1. 400 je jako padlo število evropskih prebivalcev zaradi pre- Japonski letalci so bombardirali vojaške naprave jnžnokitajskega glavnega mesta. Krog japonskega povodnega letala je dobro videti oblačke dima granat, ki jih streljajo topovi zoper letala. Oblaki dima na zemlji pa kažejo, da je bil napad uspešen. Koliko je katoličanov seljevanja narodov in bojnih pohodov, katoličani pa so narasli na 4, tudi na 6 milijonov duš. Okrog I. 500 je bilo katoličanov 5—7 milijonov, n I. (>00 največ 6 milijonov. To število se jo do 1. 700 komaj kaj spremenilo, ker so katoličani v Severni Afriki zaradi arabskih napadov skoraj izginili, medtem ko je naraslo število katoličanov v Galiji (sedanji Franciji). V 8. stoletju je zasedba Španije po Arabcih povzročila le malenkostno zmanjšanje števila ondotnih katoličanov. Neprimerno večji je bil katoliški prirastek v srednji in vzhodni Evropi, tako da je bilo vseh katoličanov okrog J. 900 najmanj 1(1 milijonov na svetu. Do 1. 1000 se je to število povečalo na 15 milijonov, pri čemer pa ho smemo pozabiti, da je bilo takrat v Evropi največ 18 milijonov prebivalcev sploh. Vsa katoliška Cerkev je torej okrog 1. tOOO štela 15 milijonov vernikov. Dundanes pa je katoličanov okrog 400 milijonov, medtem ko ima islam (za katoličani najbolj razširjen) 306 milijonov pristašev, število budistov, ki ga zmeraj pretiravajo, pa znaša le 221 milijonov članov. Cerkve, ki so se ločile od Rima, štejejo 163 milijonov duš, vse protestantske veroizpovedi pa skupno 207 milijonov vernikov. Tudi v Evropi so sovražniki knjig na delu RADOSTI Veselje hitrosti, novih horizontov, doznanja, da ste lepi in oboževani, ker je Vaš puder COTY tako fin, prijemlje se, a njegove nove barve so jako čiste, da Vaša lepota ni bila še nikdar tako sveža in na-ravna ... PUDRA COTY PUDER MLADIH 2EN IN DEKLET tO slovitih in tri nove barve! Pfcche, Noisette, Gitane Mala škatlja . , , Din 12'— Srednja škatlja , Din 20'— Velika škatlja . . Din 36'-* plus trošarina. Zastopstvo! Hinko Mayer i drug, Zagreb C OTY Radio Dragi programi i Četrtek, M. julija: 12 Iz -naših krajev (ptošite) 12.46 Porodila — 13 Napovedi — 18.20 Magistrov trio — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročilo — 19.30 Nac. ura: Bunjevska književnost. (prof. St. Vasiljov) — 19.50 Deset minut zabave — 20 Wieniawski: Faust, fantazija za gosli in orkster (igra Edita Loraudova) — 20.10 Duševne bolezni Tn značaj (g. lrrof. Emil Hrovnt — 21).») Prenos promenadnega koncerta iz llog. Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Citraški duet (gg. Kosi ta Skok). Petek, 15. julija: 12 Vsakemu nokaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Akademski pev. kvintet 14 Napovedi — 19 Napovedi, ]>oročila — 19.30 Nac. ura: Karakter in čast (Koča Radovanovič, Bgd) — 19.50 Doset minut za planince — 20 Musorgski — ltimski Kor-pnkov: Perzijski ples iz op. llovanščina (loud. siuf. ork. - plošče) — 20.10 Ženska ura: Navodila za konser-viranje sadja in zelenjave (ga. Simončič) — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Bog. Slatine = 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleško plošče. Programi Radio Ljubtfanai Četrtek, U. julija: Belgrad: 20 Narodne pesmi. 31 Jjulza, opera — Zagreb: 22.20' Plesna glasba — Varšava: 39.35 Francoska lahka glasba, 21.10 Potpurl Lebar-Kal-inanovih operet, 22 Francoska glasba — Praga: 19.55 •Figaroi, slušna igra (V. Dyk), 20.56 Koncert češke filharmonije, 2J.20 Francoska plesna glasba — Sofija: 20 Narodna glasba, 22 Lahka, in plesna glasba — Budim-pešta: 19.50 Violončelo, 22.15 Koncert opernega orkestra, 23.30 Plesna glasba— Milan: 21.36 Koncert pianista A. Theya; po konertu plesna glasba — Itirn: 21 Koncert godbe, 22.10 Koncert narodnih pesmi, 23.15 Plesna glasba ,— Dunaj: 20.45 Zack: »Štajerski fužinar«. zvočna igra, 22.30 Stuttgart: Narodna in zabavna glasba, 24 Nočni koncert — Miinchen: Igra s petjem Friderika (Lehar). 21.05 Dela Franza Schmidta, 24 Dancing, Mali radijski orkestor — KSln: 19.10 Igra Kobert Gaden, 20.30 Simfonični pihalni orkester — Hamburg: 20.30 Vosola vožnja po Veseri. Javna zahvala Prosvetni večer - akademija, k! srn Jo z zelo pestrim sporedom priredil Oblastni Odbor Združenja vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani dne 22. t. in. v dvorani Delavske zbornice kot uvod k praznovanju dvajsetletnico Jugoslavije in ki ga je prenašala Hadio-postaja Ljubljanu, jo močno odjeknil po vsej Sloveniji, ker je imel mnogo poslušalcev — v Novem inestu nad 500 — in je pustil za sabo glol>ok vtis in sočutje z brezpravnimi, pozabljenimi vojnimi žrtvami. Krajevni odbor Novo mesto izreka znto svojim poslušalcem in vsem, ki sočustvujejo z nami, najlepšo zalivalo. Posebej pa se š zahvalimo našim dobrotnikom, ki prinašajo na račun tega večera za najsiromušnejše in najvrednejše vojno žrtve denarno podporo. Do danes ho darovali: g. Kobe Josip, trgovce, 100 din, g. dr. lilobevnik Josip, odvetnik, 50 din, g. Povli Jožko, tn-varna perila in trgovina, «1 din, g. Kaetelle Edmund, trgovec, 30 din, gčna lius Alojzija, nastnvnica meščanske šolo. 2(1 din, g. Itechberger Franc, viš. poštni kontrolor, 10 din, tvornici Koliimka in Tinta iz naslova podpore po 100 din. K jKigrebu vojno vdovo Valonti-čič Marjete, ki jo z žulji svojih rok vzdrževala in šolala 4 otroke, pa so prispevali: dr. Uros Davorin, odvetnik, 200 din, dr. Vašič Ivan, odvetnik, 100 din in Krajevni odbor U. V. 1. Novo mesto kot podporo otrokom 100 din Mestna občina Novo mesto pa .ie za po-kojnico plafnla lepo krsto. K zadnjemr počitku jo je spremilo častno število občinstva. Čast in vse priznanje sočutnim Novoincščnnom, ki tako lepo cenijo vojno žrtve. Vsako posojilo «p voseli povračila in zasluženega plačila. Tega ne smemo nikdar pozabili. K temu bomo še po zaslugi g. župana dr. Polcnška In spoštovanega občinskega oilbora vse v poštev prihajajoče vojne žrtve na območju novomeško občine za bodočo oproščene plačila občinskega kuluka. Novo mesto naj služi vsem za zgled. — U. V. I. Sposoben molster za emajl ali samostojen emajlirer se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pošljite na Volvodlansho livarno d. d., Novi Sad Parcela skupno ali razparcollra-na, v Izmeri ca. 8000 m«, naprodaj. Lega ob novi državni ln banovlnskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Po-izvo so: Vlžmarje 100. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obražoni posredovalec — Cesta 29. oktobra st. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni conilec za nasvete broz-plačno na razpolago, (p) Denar Vložno knjižico Hranilnice in posojilnice v št. Vidu nad Ljubljano ali dobroimetje Zadružne zvezo - kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« št. 10976. (d) Čitajte in širite »Slovenca« INDIANOL domače prvovrstno motorno olje za motoeikle s primerno kompresijo MOTOCIKLISTI! je zanesljivo olje, ker je njegov „film" kot elastična blazinica, zato poveča kompresijo in s tem poveča brzino motorja ne odpove niti pod najtežjimi okoliščinami Za svoje motorje kupujte le »INDIANOL"! Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdld IGN.VOK - Tavčarjeva ulica Zahvala Za Številne Izraze iskrenega sožalja, k! smo jih prejeti ob smrti našega predragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica itd., gospoda Jožefa Baumana posestnika in trgovca v Sv. Juriju v Slov, goricah se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku za zadnjo tolažbo, ter ostalim gg. duhovnikom, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti. Posebno še g. župniku Srečku Veršiču za krasen poslovilni govor ob odprtem grobu. Dalje gg. zdravnikom, ki so skušali dragega pokojnika ozdraviti in mu lajšati bolečine. Potem se zahvaljujemo domačim pevcem za številne ganljive žalostinke, deputaciji Združenja trgovcev, vsem tistim, ki so ga tolažili v času njegove dolge bolezni in mu bili vedno v pomoč, vsem darovalcem številnih vencev in cvetja in slednjič vsem sorodnikom, znancem in številnim prijateljem, ki so blagega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 13. julija 1938. Žalujoča rodbina Baumanova — in ostalo sorodstvo. Konči Ahačič: 24 Trije tički Ko pa stopim z drevesa n- ah, še zdaj me groza stresa — zlodej, čuj, pred mene plane in mi malo ptičko vzame in reče: >Zdaj se boš pa pokorila, ker si ptičko umorila!« Tisti mah sem bik postala. — Deca moja bo jokala, ko me bo zaman čakala. Srček me zelo boli,< reče muca in ihti. Nol Maca klepetulje ni poslušala preveč pozorno. Gledala je miške skozi špranje. Sedale so z velikim vreščanjem na sedeže, ki so bili v več nadstropjih razvrščeni okrog velikega, okroglega peščenega prostora. In te miške so naenkrat tako zanimale Maco, da je kar pozabila na žalostno sosedo! Prej tako zaničevane in pre/.irano miške so ji nenadoma nadvse milo zadišale. Menda zato, ker je bila tako hudo lačna. potem rabite Retino, Ha si Vaše vtise s potovanja lahko, hitro in poceni obdržite V, trajnem spominu. Vsi Retina modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma in napravo proti dvojnim osvetljenjem — svetlobno močne optike do f 2, Compuc ali Compur Rapid zaporo. Retina II ima tudi z objektivom vezani daljinomer. Kodak Retina I. in II Retina I. že od Din 1.350'— nan prej, pokromana, s sprožilcem na oklopu ter svetlobno močnimi optikami, in Retina II. v krasni izdelavi za največje zahteve od Din 2.500'—• naprej. Vzajemna posojilnica r. s. z o. z. T L|ubl|anl, liihloštfeva cesto f nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do S % po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Dfn se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vzajemna posojilnica dale hrafhoročna posojila. Osebje tvrdke I. C. Mayer sporoča, da se je včeraj smrtno ponesrečil naš dobri tovariš, gospod Martin Kugler Ohranimo ga v častnem spominu. V Ljubljani, dne 13. julija 1938. + Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je mirno v Gospodu zaspala naša zlata mati, stara mati, tašča, sestra, svakinja in teta, gospa Anastazija Majcen zasebnica dne 13. Julija, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojne bo v petek, dne 15. julija 1938 ob 16 iz pokopališča na Pobrežju na frančiškansko pokopališče v lastno grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala v frančiškanski baziliki v soboto, dne 16. julija ob 8 zjutraj. Maribor, Beograd, dne 13. julija 1938, Joie Majcen, veleindustrijalec, sin; Marija por. Geč, posestnica in trgovka, hči; Franjo Geč, kapetan v pok., zet; Gabrijel Majcen, profesor v p., svak; Friderik Zenauer, ravn. Ljudske samopomoči, brat; Marija Ziher, vdova šolskega upr., sestra; Ela Plateis, veleposestnica, sestra — in ostalo sorodstvo. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda t din: ieiiltovanJskl oelasl ! din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglaa 15 din. - Mali oclasl se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica pn 3 din • Za pismene odgovore (lede malih oglasov treba priložiti anaiuko. tlužbodobe Pekovski pomočnik mlad, dobi h1už\jo. Zglasi se naj: Predovičeva 10, Moste. (b) Mizar, pomočnika Ea pohištvo, sprejmem za takoj. Gosposka ul. 10, Bttenc Ivan. (b) Akviziterja proti plačilu In proviziji, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10995. (b Kuharja prvovrstnega, samostojnega, za veliko gostilniško podjetje, sprejmemo takoj. Cenj. ponudbe pod »Ljubljana 4« št. 11034 v upravo »Slovenca«, (b) 2 slikarska ali pleskarska pomočnika sprejmem. — Cojzova cesta 1. (b) (0O2IBEBSBI Absolvent zadružne šole samski, vojaščine prost, želi nameščenje v kakšni zadrugi ali manjšem podjetju. Zmožen tudi kavcije. - Drnovšek Rudolf, Potoška 18. Zagorje, (a) Kmečko dekle 17—20 let stara, spretna in marljiva, ki se želi izobraziti v gospodinjskem poslu in kuhanju -se sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Marljiva«, (a) Gospodična iz pošteno in krščanske družine, zmožna nemščine. išče mesto v pisarni ali trgovini kot blagajnl-čarka. Ponudbe prosi v upravo »SI.« pod »Sprejmem vse« št. 10993. (a) Kupimo Manufakturo izgustirane vzorce, kupu je poceni za gotovino Pajo Brkjačič, Prezid. Rdeče višnje in ribisel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova c. 39 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. 3 II Pohištvo i Širite »Slovence«! Dražba pohištva iz proste roke, več kosov, bo dne 14. julija 1938 ob pol 11 dopoldne v Viž-marjih 59, St.> Vid nad Ljubljano. NATEČAJ Komanda zrakoplovne vojsko bo sprejela tudi to leto gotovo število mladeničev iz meščanstva kot gojence zrakoplovne vojske v pomorski zrakoplovni in podoficirski šoli, ki bodo po dovršeni šoli elužili v zrakoplovstvu vojske kot podoficirski piloti, aeronavtični strežaji in mehaniki. Kandidatje morajo v glavnem odgovarjati sledečim pogojem: 1. Da je državljan kraljevine Jugoslavije. 2. Da nj mlajši od 18 let in ne starejši od 20 let. Za podlago vrafu-" nanja leta starosti se vzame celo kalendarsko leto, v katerem se kandidat prijavlja za sprejem. 3. Da je dovršil najmanj 4 razrede osnovne šole z riajmanj dobrini uspehom in da se je ,po možnosti izučil obrti (mehanika, ključavničarja, električarja ali mizarja). 4. Da je dobrega vedenja in da ni pred sodnim postopkom ali sodnij-sko kaznovan. 5. Da ima odobrenje staršev ali hranilca, potrjeno od nadrejene oblasti, da zamore stopiti v šolo in pozneje služiti v zrakoplovni vojski. 6. Da je zdrav in za vojaško službo sposoben. 7. Da ni oženjen. 8. Da v svoji prošnji navede, da pristane na vse pogoje natečaja. Prošnje po tem natečaju se sprejemajo do vključno 1. septembra 1938, IX) katerem roku se ne bo upoštevala niti ena prošnja. Vse prošnje, ki niso napisane točno po natečaju in ne^ odgovarjajo istim in niso opremljene z vsemi dokumenti kot se v natečaju zahteva, bodo zavrnjene. ,F^os,ebno.se opozarja,,kandidate, da postopajo točno po konkurzu in.da ee dobro z njim seznanijo, a vsi pogoji natečaja in kako je treba postopati po njem, se lahko ogledajo pri vseh vojnih okrugih, okrajnih načelstvih, večjih občinah, kakor tudi v Službenih novinah in službenem vojnem listu, a ravnolako se dobe tudi v komandi zrakoplovne vojske v Zemunu osebno ali po pošti, v katerem primeru je treba poslati svoj točen naslov in poštno znamko, da se dostavi prosilcu natečaj. Opozarja se kandidate, da so podoficirji v zrakoplovstvu, ki služijo kot piloti, strežaji zrakoplovov in mehaniki tudi posebno nagrajeni in da imajo možnost, da postanezo vojnotehnični uradniki zrakoplovno tehnične stroke, a podoficirji piloti tudi zrakoplovni oficirji, ako izpolnijo tudi ostale pogoje zakona. Iz pisarne komande zrakoplovne vojske, Zemun V. K. br. 75 4/38. i»»i Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu G. Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1) Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj tih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Izložbeno okno vdelanimi vrati (por-tal) - ugodno naprodaj. Weber, mehanik, Celje. Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, ak tovke, kopalne torbice -itd. Dobite jih v veliki izbiri pri Ivan KRAVOS, Na stavbi Goričar Sv. Petra cesta, je naprodaj več dobro ohra njenih oken in vrat, raz ni štedilniki, strešna opeka Itd. (1) Resnico govorž ko trdfjo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika Izbiral-Kolesa od 600 din naprej Splošna trgovska družba St. Vid nad Ljubljano Vina sortirana, štajerska, pri producentu po zmerni ce ni naprodaj. - Naslov \ vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 11032. (1) Brivnica dobro vpeljana, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovene^.« pod »Ugodno« št. 10972 Svinjsko mast garantirano, zaboj 25 kg, razpošiljam na drobno tn debelo, ter sušeno slanino po nizki ceni. Naročila Izvršujem takoj. — Jakob W e i 1 e r, mesar, Sombor. (1) Kmetsho posojilnica ljubljen, okolice r. z. z n. z. v Ljubljani - Ustanovljena leta 1881 - slojema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po vezane na tri mesece pa po 5?o • Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod. i krema je domača in dobra, zato naj ne manjka v nobeni hiši. Oleandri in aspadistre naprodaj, škafar, Rimska cesta 16, Ljubljana. (1) Parketni odpadki popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, tel. 22-44. Med najfinejši, gozdni ln lipov, zdravilni, 10 kg 150 din. 30 kg 430 din, franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Pletilni stroji št. 2-80, 4-80. 12-80 in razni specialni šivalni stroji poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10996. (1) Tokarski stroj (Drehbanlc), rabljen ali dobro ohranjen, za trans-mlsijskl pogon, oddaljenost konic ca. 1000 mm višina konic ca. 120—150 mm, moderne konstruk cije - kupi tovarna »Ti tan« d. d., Kamnik. Po nudbam treba priložiti točen opis in event. sliko EGE5S3 ODDAJO: Delavnico v izmeri 250 m', primerno za obrt ali industrijo, sredi Ljubljane, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10997. (n) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Tovarna furnirja Samsa Boris, Litija izdeluje vsakovrstni furnir, sprejema tudi v rezanje hlode za furnir. (Lohnschnitt). Rezultat tekmovanja za izdelavo skice za spomenik blago-pukojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju v Nišu Za tekmovanje smo prejeli 25 izdelkov. Ocenjevalna komisija je razdelila predvideno vsoto za nagrade in odkupe na sledeči način: Nagrada v znesku 16.000 din izdelek z označko >7667«, katerega so avtorji g. Anton Avguštinčič, akad. rezbar, in g. Drago Galič, arhitekt, Zagreb. Nagrada v znesku 10.000 din izdelek z označko »26«, katerega so avtorji g. Radeta Stankovič, rezbar, in gosp. inženir Miloš Somborski, arhitekt, Beograd. Nagrada v znesku 6000 din izdelek z označko »Vidov dan«, od katerega je avtor g. Ilija Ko-larevič, rezbar, Beograd, in trije odkupi, vsak v znesku 3000 din, izdelkov z označkami »Vitez«, »97« in »Proboj« 18c. Razstava vseh poslanih izdelkov bo otvorjena od 12. julija t. 1. ob 9. uri v dvorani Ženske gimnazije v Nišu in bo odprta do 17. julija. Vstop vsakemu dovoljen in brezplačen. Pozivajo se avtorji odkupljenih izdelkov, da pošljejo najkasneje do 25. julija t. I. finančnemu oddelku banske uprave v Nišu pismeni pristanek na predloženi odkup. Nenagrajeni in neodkupljeni izdelki se morajo dvigniti najkasneje po preteku enega meseca po zaključku razstave, t. j. od 18. julija, pri Od-Ijoru za postavitev spomenika na osnovi reverza ali poštnega potrdila o pošiljatvi. Po preteku tega roka Odbor ne odgovarja za prejete pošiljke. „Sloven£eva" podružnica Ljubljana, Turševa cesta (palača Poštni dom) MISTERIJ žene, ki se NIKDAR NE POSTARA Imaona25ali401ef Nobene gube, nobene brazde v 45 letul Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo, ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in bra'zde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konee ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. ..... ,„,„. MM.......... III .........I IIII IIIIII lili Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mama, hči, sestra in svakinja, gospa Hnsta Ročic roj. Felho previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne blage pokojnice bo v petek, 15. julija, ob pol petih popoldne izpred mrtvašnice splošne državne bolnišnice na pokopališče na Viču. Blago rajnico priporočamo v prijazen spomin. Ljubljana, Rožna dolina, 13. VII. 1938. Žalujoče rodbine: Račič, Pelko, Slalič, Bergant, Oreškovič. Štefan 2eromski: 14 Zvesta reka »Tako, da da. Toda pojdite tako, kakor slučajno. Postojte malo, poglejte — pa liajd na drugo stran. Na vrhu je treba dobro pregledati, kako je z okolico. In če se kje kaj motovili, pa mi pridite povedat na vrat na no«.« »Dobro — grem « Prišla je na dvorišče, šetajoč se, kot ji je naročil Ščepan. Počasi se je spenjala v reber, ki se je dvigala takoj za vrtom in je bila poraščena z grmovjem in ščavjem. Snega je ležalo še malo, ker se je večinoma stajnl v dežju, le po kotanjah in v gosto zaraščenem grmovju se je še skrival. Ah. kako pust je bil ves ta kraj, ki ga je gledata z vrha rebri! Pogorela poslopja, podrti plotovi, izsekani, opustošeni park . Puščoba... Zapuščeni, črni, kot od sramote sključeni stari dvorec... To so Niez-dole, kjer je bila radost toliko let doma, kjer je odmevalo vse od smeha in plesa gostov, vse noči do zore ... C.ospodična Mija je pregledala okolico in ni nikogar opazila na dogledu. Čete so se že davno izgubile v gozdu. Potuhnila se jc v grmu in gledala pozorno. Slednjič! ščepan je stopil iz kuhinje tli zavil proti reki. Mahnil jo je za vrtom, stopil za zganjamo in se spet povrnil. Ko je pregledal dodobra vso okolico, je krenil brzo v hlev. Minevale so dolge minute. Gospodični Saloineji je pričelo srce burno utripati v prsih. Zdelo se ji je. da je nnteklo že več ur, odkar je starec odprl hlevska vrata... Ni mogla več vzdržati... Sključena je stekla po rebri nizdol. preletela hipoma vrt in dvorišče... Planila v hlev in se vzpela na senico. Proti pričakovanju je ni sprejel ščepan z grdenjem. Odvalil je že pokrov iznad senene jame in tudi vlekel iž nje bolnika. Toda ni si vedel kako pomagati. Ko ga je namreč potegnil do polovice jame. mu je izpodrsnilo in padel je vznak, ž njim hkrati pa tudi Odrovvaž v svoj grob. Ranjenec je zastokal v temi Ko sta za-čula njegovo ječanje, sta se zelo razveselila in podvojila moči. Ščepan je velel gospodični, naj si obesi preko ramen eno vrv in vleče, sam pa je vzel drugo in si jo takisto vrgel preko ramen. Nato sta se pričela odmikati vsak na svojo stran jame in vleči vrvi z vso močjo. ' Na ta način sta spravila nesrečnika iz jame. Uverila sta se, da je še živ, vendar pa v popolni nezavesti in napol zadušen. Ščepan veli gospodični, naj gre iz hleva in pregleda okolico, sam pa je pripeljal iz drugega konca, hleva voziček za drva. Naložil je nanj bolnika, ga pokril s senom, preko sena pa še nastlal stelje in dračja ter odpeljal voziček v kuhinjo. Tam je slekel z bolnika kožuh in škornje, ga osnažil in sprašil, potem pa odnesel in položil v posteljo. Ko se je vrnila gospodična Salomeja v hišo, je našla svojega varovanca že v postelji. Bil je v nezavesti in nekam zariplo rdeč in otekel. Oči so bile motne in krvave, obraz posinjel. Rane so se odprle in tako premočile povoje, da so morali pregrniti posteljo s prtf-nimi rjuhami, da ne bi krvavi madeži pričali sovražniku o ranjencu. Gospodična Salomeja je začela menjavati obveze in previjati rane, pri tem pa jo je obhajalo posebno čustvo, kakršnega ni imela še nikdar v svojem življenju. Ko- da bi tičala sleherna od teli ran v n jenem telesu, in ne samo. da jo jo videla, tudi čutila jO je — prav na tistem mestu je občutila bolečine, kjer je bila rana na bolnikovem telesu. Zdelo se ji je. kot da so se pojavile na njej prav take rane na glavi, pod očmi, v ramah, med rebri in v desnem stegnu. In ko je ele-dala te vsekljaje. sunke in udarec, jo je obšlo spoznanje in pričela je docela pojmovati č.tt-. daško in vzvišeno življenje vstašev. Ni se ji pnusilo, ko je gledala živo, razmesarjeno telo, iz katerega se je poeejala kri. Ko je končala s previjanjem, se je spuščal že zimski večer. Bolnik je zaspal v hudi vročici. ★ In tudi sama se je zgrudila na stol in zaspala kot kamen. Kako srečno se je počutila, ko se je spet zbudila in ugledala jasen dan! Potekla je torej noč brez preiskave in prikazni, prespala jo je nepretrgoma in srečno od začetka do konca. Kanarček, edini prijatel j, je prepeval na oknu in pozdravljal krasno jutranje sonce. Kanarček je imel — Bog ve zakaj — tajinstve.no ime — Pupinetti. Na glavi je imel majhno, črno krono ali kapico od temnih peres, sicer pn je bil popolnoma rumen. Gospodična Mija ga je prisrčno pozdravila in mu zaklicala svoj običajni stari pozdrav, ki je prišel v njuno prijateljsko občevanje, ne da bi vedela knko in odkod: >.\ bas la calotte!« Pupinetti je sklonil glavico, napel grlce in *ačel žgoleti soncu na čast najveselejšo pesem na svetu Ko je opazil, da prihaja njegova dobra irospodinja k njemu, je pričel skakati s klinčka na klinček in se zibati na premikajoči se gugalnici. Pa je kliunil tu zrnee kaše, pa spet tam odpiknil košček /oljnatega peresa. Nato se je napil vode in poklical prijateljico s liitrom. radostnim vzklikom. Ni se bal njenih groženj, ne povelj — i\ bas ln calolto! — ne njene roke, kadar jo je pomolila v kletko. I.e glavico je umikal nazaj, kot da se zares boji za svojo kapico, kadar ga je vzela v roko in ga z najdivnejšimi ustki na svetu poljubljala na kljunčck. Bolni vstaš je odprl oči. ki so napol oslepele od vročice. Obrnil se je s svojim žarečim obrazom k skrbnici. Nekaj je zaječalo med njegovimi nabreklimi ustnicami. Sklonila se jc k njemu s Pupinetti jem v roki in pokazala ptič« ka ubogemu borcu Ko je ranjenec ugledal kanarčka, se mu je nekoliko povrnila zavest, m nasmehnil se je trpko — bridko... Gospodična Salomeja je spustila ptička iz rok. Pupinetti je bil navajen, da je sedel na blazino, in tudi zdaj je zletel na vzglavje neznanega tujca, se stresel in si pogladil perje. Nato je zažgolel najsijajnejšo, najveselejšo svojih pesmi. Bolnik se je spet nasmehnil. Pozabil je na bolesti življenja in poslušal z vso naslado. % V. Tn zatem je preteklo nekaj noči v miru. Nikogar ni bilo v zapuščeni dvorec. Bolni vstaš je spal vse dneve in noči v vročici. Ni se dalo ugotovili, ali so rane vzrok temu ali kaka druga notranja bolezen. Oteklina na očesu se je lepo polegla in črna barva od podplate krvi je pričela izginjati. Pokazale so se trepalnice in med njimi zdrava zenica, ki je gledala prav dobro. Na odprto rano pod očmi je dala gospodična Salomeja ranjencu volneno cunjo in mu zopet obvezala obraz. Sledovi sunkov in udarcev so se pričeli izgubljati, in iz ličnih oteklin se je prikazal počasi docela drug obraz. Popolnoma drugo obliko je dobil koščeni, lepi nos, nad črnimi obrvmi je zasijalo belo, pametno čelo. Najprej so se celile rane na glavi. Zdelo se jc, ko da bi že davno postriženi lasje, ki jih je gospodična Salomeja često izmivaia in gojila, sami zdravili suhe brazgotine, čeprav so bile še vedno rdeče. Najhujše je bilo z rano v stegnil. Ranjenec se ni mogel niti najmanj obrniti ali premakniti, ne da bi ga spekla nepopustljiva bolečina. Krogla se je očitno pogrezala med kitami in žilami, kajti bolečina se je pojavljala vse niže v nogi. Rana je bila še vedno odprta in se je gnojila naravnost grdo. Nič ni pomagalo neprestano izpiranje in čiščenje. i Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Kare! Ceč Izdajate!]: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Genčiž