NIKOU Nl PREPOZNO
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš
Intenzivni tečaji tujih jezikov praznovali 25-letnico uspešnega dela - V učilnicah se je zvrstilo 21.4B3 slušateljev
2. decembra lanl je defovna organizacija Intenzivni tečaji tujih jezikov. ki ima svoje pro-atore za Bežigradom na Vilhar-jevi 21, praznovala 25-letnico obstoja tn uspešnega delova-nja, Ta delovna organizacija je edina speciatizirana ustanova v Slovenijt, ki odraslim posre-duje znanje tujih jezikov in ga preverja.
ZAČCTKIIN RAZVOJ
Na zafietku petdesetih let. ko je Jugoslavija začeta navezo-vati stike in sodelovati z bliž-njimi evropskimi in oddaljeni-mi državami na drugih konti-nentih. je nastala potreba po hitrem in učinkovitem učenju tujih jezikov, s tem pa tudi po Soli nove vrste, v kateri bi se odrasli oziroma strokovnjaki v Cim krajSem času naučili tuje-ga jezika. Tako smo začeli v Jugoslaviji v sklopu tehnične pomoči Organizacija zdruŽe-nih narodov in ob sodelovanju inštituta za jezike in jeziko-slovje univerze v Georgetovvnu ZDA ustanavljati centre za pouk angieškega jezika. Kot fietrti tak center (za Beogra-dom, Zagrebom in Sarajevom) je svet za prosveto in kulturo LRS 2. decembra 1953 usta-novil Tečaje za angleški jezik v Ljubljani Šola je imala ob ustanovitvi dva montorja, šliri predavatelje. amenškega in-štruktorja, sekretarko in tehni-ka. Bila je sodobno opremlje-na. saj so imeli že jezikovnl taboratortj s potrebnimi učni-mi pripomočki. poučevall pa so po učbemku. ki so ga sku-paj z magnetofonskimi trakovi dobili od georgetovvnske uni-verze.
Začeli so uvajati novo avdio-vizualno metodo. Osnovni uč-ni program je obsegal Stirime-seČni tečaj s 650 urami pouka, vpisati pa se je smeto najvefi 40 kandidatov hkrati. Leta 1960 so Tečaji prešli v pristoj-nost okrajnega Ijudskega od-bora in postati finančno samo-stojen zavod. konec leta 1973 pa so delavci zavoda osnovali svojo delovno organizacijo kot samostojno samoupravno izo-braževalno telo.
Od ustanovitve imajo Inten-zivni tečaji tujih jezikov poo-blastiio Zavoda SRS za me-dnarodno znanstveno, tehnič-no in prosvetno-kulturno so-delovanje za preverjanje zna-nja tujih jezikov po kritehjih za mednarodno izmenjavo stro-kovnjakov in štipendtstov. Od leta 1973 pa po poobiastilu go-spodarske zbornice SRS pre-verjajo znanje jezika tistih de-lavcev, ki opravljajo posle zu-nanjetrgovinskega prometa.
Prve prostore, en jezikovni laboratorij, tri razrede in pisar-no, so imefi v Zavodu za razi-skavo materiala in konstrukcij na Dimičevi 12. Leta 1958sose preselili v proslore Gradisa na Bohoričevi 28, Že dve leti za-tem pa na Vilharjevo 21, kjer so Se danes. Pred dvama leto-ma so !e prostore obnovili in funkcionalno usposobili zaso-doben pouk tujih jezikov. Tako imajo sedaj tri jezikovne labo-ratorije in osem razredov, v ka-terih poučuje 14 predavateljev in nekaj zunanjih sodelavcev.
V hiSi na Vilharjevi 21 je leta 1941 dr. Neuberger zdravil partizane, februarja 1943paso v kfetnih prostorih zgradili bunker, ki je služtl centralni le-hniki poverjeništva CK KPS in lOOFza Ljubljano. Bunker je
Še danes ohranjen in zaSčiten kot spomenik NOB.
DEJAVNOST SE *IRI
Mednarodna delitev dela in vse večje prodiranje Jugoslavi-je na svetovno tržižče ter drugi vzroki so vplivali na večje po-trebe po hitrem učenju tujih jezikov in utrjevanju ter po-glabljanju v redni šoli pridob-Ijenega znanja. s tem pa se je krepila tudi dejavnosi Intenziv-nih tečajev tujih jezikov. Od pretežno dopoldanskih so prežli na organiziranje tečajev angleškega jezika v popoidan-skih in večernih urafi terzačeli postopma uvajati tudi pouk francoskega, nemškega, itali-janskega, ruskega, Spanskega in Češkega jezika. \z leta v leto je rasio Steviio slušateljev in se tako od zafietnib 186 v letu 1954 povefialo na več kot 1600 tečajnikov leta 1978. V vseh 25 letih obstoja je jezikovne teča-je na zavodu obiskovalo 21.483 slušateljev (tečaje an-gteščine 9127 slušateljev, nemSžine 8270. italijanščine 2040, francoSčine 1618, špan-šČine 216, ruščine 194 in če-Sčine 18 slušatetjev). Zavod pripravlja tudi jezikovne tečaje po posebnem programu za de-lavce posameznih delovnih or-ganizacij ter sodeiuje z VEKš Manbor in po njihovih progra-mth vodt seminarje nemškega in angleškega Jezika za štu-dente ob delu
Do oktobra 1978 so na zavo-du preverill splošno znanje je-zika za verificirano spričevalo 54. znanje poslovnega jezika za zunanjetrgovinsko regtstra-cijo 4859, in znanje strokovne-ga jezika 2850 kandidatov. Ob tem so sproti dograjevali in poglabljali učne metode ter pi-sali učbenike, ki so jih tzdali v lastni založbi. V lanskem letu so dopolnili predvsem labora-torijsko delo, saj so uvedli de-monstratorje v jezikovnih la-boratorijih in izdali priročnike za delo z originalno posnetim gradivom.
ORGANIZIRANOST
Delovno organizacijo uprav-Ijajo delavci DO (sedanje števi-lo zapostenih je 22) skupaj z udeleženci Izobraievanja. De-lo si delijo v sklopu treh delov-nih enot: jezikovnega izobra-ževanjaJaboratorijsko-tehniČ-ne dejavnosti in skupnih služb. Glavni vir dohodka so sred-stva, ki jih dobijo za uresniče-vanje vzgojnoizobraževalnega programa in drugo delo. s pro-dajo storitev, namenskimi do-tacijami in drugo dejavnostjo. Ker je izobraževalno in drugo delo zavoda odvlsno od vsako-kratnega vpisa. to zelo otežuje načrtovanje kadrov, zato prev-zamejo občasna dela in jezi-kovni pouk zunanji sodelavci. Posebno skrb pa namenjajo stalnemu izobraževanju svojih delavcev.
S POMOČJO SLUtALK
V letu 1978 je zavod Inten-zivni tečaji tujih jezikov v obliki zaključnega ciklusa pripravit tečaje angleškega in nemške-ga jezika na šestih stopnjah, italijanskega in francoskega na Stirih, španskega na dveh in ruskega na eni stopnji. Vzpo-radno s term so pripravili še tečaje poslovne angleščine in nemščine na dveh težavnost-nih stopnjah. Tečajt trajajo 10
iednov in se prrčno v februarju in septembru. Pri nemSčini je večji vpis na začetnih tečajih, saj se po srednjih šolah pou-čuje nemščine precej manj kot angleščine, Ijudje pa jo potre-bujejo na svojih delovnih me-stih, medtem ko je na angle-ščini več siušateijev na viSjih stopnja.
Na prvih treh stopnjah jezi-kovnega pouka je največje 5te-vtto slušateljev v skupini 14, na višjih pa 12, saj le majhen ra-zred omogoča potrebno de-lovno sproščenost pri konver-zaciil v tujem jeziku in razvija prisrčne tovariške odnose pri učenju. S prilagajanjem učne-ga programa zmogijivosiim posamezne skupine, upošte* vanjem jezikovne izobrazbe slušateljev in njihove rndivi-dualne sposobnosti za učenje jezikov ter ob pomočl vaj v je-zikovnem laboratoriju se pre-davatelji zavoda trudijo, da slušateljem v kratkem času omogočijo komuniciranje vtu-jem jeziku. Seveda pa je pot do aktivnega znanja tujega jezika dolga, zlasti če je ne spremlja-ta redno obiskovanje tečaja in pogloblieno domače delo.
Morda je zanimiva stopnja izobrazbe slušateljev (podatki so za leio 1978) : 44% je bilo slušateljev z visoko izobrazbo. 36% s srednjo, 17% z višjo in le 3% z nižjo izobrazbo.
In zakaj se odrasii odločijo za učenje tujih jezikov? Mar-sikdo šele v poklicu ugotovi, da potrebujemo popolnejše znanje tujega jezika, kot je ti-sto. ki ga je phdobil med re-dnfm Sofanjem; nekatere stro-kovne srednje in višje šole za-radi zahtevnosti strokovnih predmetov posvečajo premalo pozornosti tujlm jezikom; mnogo Ijudi se mora pri svo-jem delu dogovarjati s tujimi partnerji ali odide na izpopol-njevanje v tujino, nekateri po-trebujejo znanje tujega jezika za branje in študij strokovne literature ali izvirnega lepo-slovja. za spremljanje filmov ali zgolj za potovanje in spoz-navanje Ijudi.
Zato so take šole zelo po-trebne tn koristne. celo vedno bolj, zato bi tudi o delovnih organizacijah veljalo bolj pri-sluhniti željam delavcev. ki že-lijo izpopolniti svoje znanje tu-jih jeztkov.             S. BEDENK