ISSN 1318-9670 3, letnik Vlil, št. 1 naročnike, 1390 SIT v prosti prodaji r~~~ IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 13 Naravoslovni dan o zvoku Nives Hvalica 16 Od cevk do melodije Gorazd Planinšič, Stanley Micklavzina 23 Izdelava »Zelenka« - pšeničnega zelenega možica Natalija Gašperin 24 Starši in učenci skupaj v razredu Andreja Črtanec 26 Odpadki - nadloga današnjega dne Milena Grom, Pavla Grobin 29 Omelovke v občini Kuzma Metka Recek 34 KVIZ 35 Iz založb 36 Računalniški molj Od prispevka do revije Več kot sedem let je že minilo, odkar smo pripravili prvo številko revije. Vsa ta leta nam pošiljate čedalje več prispevkov in morda bi vas zani¬ malo, kaj se z njimi dogaja ter kako nastaja revija. Poglejmo, kako je nastala ta revija. Na sestanku uredniškega odbora (Dušan Krnel, Darja Skribe Dimeč, Ana Gostinčar Blagotinšek, Bernarda Pinter in Zvonka Kos) smo pregle¬ dali prispevke, ki ste nam jih v objavo poslali učitelji. Glede na to, kdaj so prispeli, in glede na letni čas smo jih izbrali šest, ki bodo objavljeni v tej številki. Darja, Ana, Dušan in Bernarda podrobneje pregledajo vsak svoj del prispevkov. Nekatere prispevke je treba skrajšati, pri drugih vas poprosimo za dodatna pojasnila, fotografije ali izdelke otrok, ki bi po¬ pestrili prispevek, del pa jih je primeren in gredo lahko v lekturo. Doslej nam je v taki ali drugačni obliki uspelo objaviti večino prispevkov. Že na prejšnjih sestankih smo se pogovarjali o tem, da bi bilo primerno nekaj napisati o preverjanju in ocenjevanju pri naravoslovju; tokrat se je Darja odločila, da bo svoje poglede na to prelila na papir. Menimo, da bo tema prišla še bolj do izraza, ko se bo poleglo vznemirjenje ob uva¬ janju novih vsebin pri predmetu spoznavanje okolja. Tako kot so se spremenile vsebine ter metoda poučevanja, se bo spremenilo tudi pre¬ verjanje in vrednotenje znanja. Sklenili smo, da bomo temu v bodoče še posvečali pozornost, in to predvsem z zgledi. spevku iz osnovne šole Renče, kjer so na temo zvok pripravili naravo¬ slovni dan. Poseben izziv vsakokrat predstavlja priprava stenske slike. Tokrat je ide¬ jo zanjo dala Bernarda - pri obravnavi človeškega telesa na nižji stopnji se vse prevečkrat uporabljajo stenske slike, ki so namenjene pouku bio¬ logije in so za otroke prezahtevne. Darja je predlagala, da bi poleg kla¬ sičnega pogleda na notranje organe na stenski sliki prikazali še pogled od strani, kar bi dodatno prispevalo k razumevanju, kje se posamezen organ v telesu nahaja. Nato je Dušan, ki poleg svoje stroke obvlada tudi risanje, pripravil predlogo za ilustratorja - Davorja. Potem pa popravlja¬ nje, piljenje, dokler podoba ne ustreza pričakovanjem. Še dobro, da Davor riše z računalnikom, da se lahko sliko preprosto popravlja in si osnutek lahko pošiljamo v pregled po elektronski pošti. Odločili smo se, da bo človeško telo iztočnica še nekaterim drugim rubrikam: Dušanovi rubriki Mislil sem, da je Zemlja ploščata ter Raču¬ nalniškemu molju, ki nam ga že vsa leta pripravlja Nikolaj Pečenko. Za rubriko Iz založb pa smo po novih knjigah pobrskali v knjigarni Kon¬ zorcij. Gospa Bedita, ki vodi mladinski oddelek knjigarne in nam pri¬ jazno posoja knjige v pregled, pravi, da je bilo pred leti novosti s tega področja precej več. Posebej za Naravoslovno solnico smo naročili prispevek Gorazda Pla¬ ninšiča, v katerem nam je opisal, kako lahko z različno dolgimi cevkami z učenci zaigramo melodijo. Pri predstavitvi na mednarodnem semi¬ narju iz fizike sem bila nad cevkami navdušena. Prepričana sem, da jih je vredno izdelati in preizkusiti v razredu. Članek bo delal družbo pri¬ Preden pa Naravoslovna solnica ugleda luč sveta, njeno besedilo lek¬ torsko pregleda Zala, Goran potem grafično oblikuje revijo in tisk se lahko začne. Nato ste na vrsti bralci. Prijetno branje. Mi smo z mislimi že pri zimski številki. Zvonka Kos 2 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 IZ VSEBINE 47035 Strokovni prispevek Kaj pri naravoslovju 04 ocenjevati in preverjati? Darja Skribe Dimeč Aktivne metode dela zahtevajo tudi drugačen pogled na preverjanje in ocenjevanje znanja. Namen članka je razširiti pojmovanje naravoslovnega znanja in s kon¬ kretnimi zgledi spodbuditi preverjanje za naravoslovje značilnih spoznavnih procesov in postopkov. Nastanek projekta Voda in kamen je spodbudil Notranjski muzej Postojna - v okviru pedagoških dejavnosti je pripravil predavanja na temo Spoznajmo Prispevki učiteljev kras, kar smo povezali z drugimi dejavnostmi. Učenci Vodd ill kamen so kras spoznali prek preprostih poskusov, slikovnega Alenka Kovačič, Nevenka Trenta, Suzana Vidmar 9 radiva ' P OUČnih raziskovalnih sprehodov, delovnih listov in pogovora. Projekt so izvajali v tretjem in četrtem razredu podružnične šole v Planini. Mislil sem. da ie Zemlja ploščata 30 Telo kot črna skrinjica Dušan Krnel Ne le za otroke, ampak tudi za mnoge odrasle je delovanje lastnega telesa kot črna skrinjica. Približno vemo, kaj gre v telo in kaj iz telesa, ne vemo pa, kaj se v tej »črni skrinjici dogaja«. Čeprav »ne vemo«, pa konstruktivistične teorije trdijo, da o tem le imamo neke predstave. Razlaga k stenski sliki Pod rebri in v trebuhu 31 Darja Skribe Dimeč Kaj imamo ljudje pod rebri? Kaj imamo ljudje v tre¬ buhu? Kje imamo jetra? Kakšne oblike so pljuča? Ali so jetra večja od želodca? Je sapnik pred ali za požiralnikom? To je le nekaj vprašanj, na katera naj bi učenci dobili odgovore ob pomoči stenske slike. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 1.390 SIT. Letna naročnina znaša 3.900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Revije prvih sedmih letnikov lahko naročite s 50-odstotnim popustom. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja @ modrijan, si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Zala Mikeln Lektorica: Zala Mikeln Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skrilje Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 3 STROKOVNI PRISPEVEK Kaj pri naravoslovju preverjati in ocenjevati? Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani Aktivne metode dela zahtevajo tudi drugačen pogled na preverjanje in ocenjevanje znanja. Namen članka je razširiti pojmovanje naravoslov¬ nega znanja in s konkret¬ nimi zgledi spodbuditi preverjanje za naravo¬ slovje značilnih spoznav¬ nih procesov in postopkov. Pouk naravoslovja se je v slovenskih šolah v zadnjem desetletju močno spremenil. Še zlasti ta trditev velja za pouk naravoslovja na razredni stop¬ nji. Če stopimo v razred, lahko vidimo, da učenci pogosto delajo v manjših skupinah, nemalokrat sodelujejo tudi pri praktičnih dejav¬ nostih, včasih pa učence sredi do¬ poldneva srečamo tudi na tržnici, v centru mesta, na železniški in avtobusni postaji, pa tudi v parku. Še večje veselje jih je opazovati, če imajo v rokah liste in svinčnike ter navdušeno opazujejo in izpolnjujejo učne liste. Vse to so znaki, da poteka pouk na aktiven način. Tak pouk je všeč učencem in tudi mnogim učiteljem. Zatakne pa se, ko je treba znanje učencev preveriti in oceniti. Na to težavo je že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ob vpeljavi učbenika Dober dan, Zemlja, ki izrazito spodbuja aktivne oblike dela, opozorila tudi Cveta Razdevšek - Pučko (1992). Pregled pisnih preizkusov, ki jih pišejo učenci na razredni stopnji, pokaže, da večina nalog preverja le tako znanje, pri katerem morajo učenci dokazati, da so si nekaj za¬ pomnili. Pri takem preverjanju so seveda uspešnejši predvsem tisti učenci, ki imajo dober spomin. Pre¬ verjanje višjih taksonomskih ravni znanja (po Bloomu) ali preverjanje spoznavnih procesov in postopkov 1 (sposobnosti in spretnosti) se v pisnih preizkusih pojavljata zelo redko. In prav s preverjanjem in oce¬ njevanjem znanja učitelj učencem sporoča, kakšno vrsto znanja ceni oziroma kakšno znanje se mu zdi pomembno. Težava je tudi v tem, da se pri izobraževanju učiteljev preverjanju znanja večinoma ne nameni dovolj pozornosti. Tako je preverjanje in ocenjevanje prepu¬ ščeno predvsem učiteljevim lastnim izkušnjam. Bloomova taksonomija kognitiv¬ nih ciljev vzgoje in izobraževanja (povzeto po Fisher, 1992, str. 69): 1. znanje 2. razumevanje 3. uporaba 4. analiza 5. sinteza 6. evalvacija Manjša študija (Skribe - Dimeč, 2000) je pokazala, da je bolj kot samo poj¬ movanje znanja problematično nje¬ govo preverjanje, se pravi sestav¬ ljanje nalog, ki ne bi preverjale le reproduktivnega znanja. Večina štu¬ dentov razrednega pouka na Peda¬ goški fakulteti Univerze v Ljubljani 1 angl. process skills meni, da mora biti znanje uporabno, analiza testov, ki so jih sestavili in sami analizirali, pa je pokazala, da so sestavili večinoma le naloge, ki so preverjale reproduktivno znanje. Izkazalo se je, da se pri sestavljanju nalog študenti posvetijo predvsem vsebini in različnim tipom nalog, nič pa ne razmišljajo o zahtevnosti nalog oziroma o ravneh znanja, ki jih naloge preverjajo. Prav tako se je pokazalo, da študenti prepro¬ sto ne znajo sestaviti nalog, ki bi preverjale uporabno znanje, druge višje taksonomske ravni znanja ali druge vrste znanja, na primer spoznavne procese in postopke. V mednarodni primerjalni študiji IAEP (International Assessment of Educational Progress) je bila naloga, ki je preverjala uporabno znanje. Narisana je bila preglednica, naloga pa je zahtevala, da učenci iz pregled¬ nice preberejo neki podatek. Mnogo mojih študentov je menilo, da učen¬ cem pri tem ni treba nič znati. Ko sem jim povedala, da je nalogo pravilno rešilo le 45,6 % slovenskih devetletnih učencev, so me debelo pogledali. To, da se morajo učenci grafične zapise naučiti brati in da so morali to znanje v konkretnem primeru uporabiti, se namreč ni skladalo z njihovim pojmovanjem znanja. 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. 1 / jesen 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Danes se vedno bolj srečujemo s težavo, kako opredeliti znanje, saj je v hitro razvijajoči se družbi težko predvideti, kakšno znanje bodo učenci potrebovali čez 10 ali 15 let, ko se bodo zaposlili. Mnogo tujih strokovnjakov govori kar o novi kulturi preverjanja zna¬ nja (Gipps, 1994), ki vključuje tako nove metode preverjanja znanja kot tudi zelo široko pojmovanje znanja. Delno lahko širše pojmovanje zna¬ nja zaznamo tudi v naših novih učnih načrtih za devetletno osnovno šolo. V učnem načrtu za predmet naravoslovje in tehnika (4. in 5. raz¬ red) med specialnodidaktičnimi priporočili poleg Pojmov najdemo tudi rubriki Postopki (str. 47) in Stališča (str. 48). Avtorji razlikujejo med temeljnimi spoznavnimi po¬ stopki, naravoslovnimi postopki in tehničnimi postopki. Temeljni spo¬ znavni postopki so splošno upo¬ rabni, naravoslovni in tehnični pa so posebnost tega predmetnega pod¬ ročja. Med temeljnimi spoznav¬ nimi postopki najdemo: opazo¬ vanje, opisovanje in zapisovanje, razvrščanje, urejanje, štetje, merje¬ nje, definiranje in prirejanje. Naravoslovni postopki so: ekspe¬ rimentiranje, uporaba reprezentacij, napovedovanje in preverjanje napo¬ vedi, postavljanje hipotez. Med tehničnimi in tehnološkimi postopki so zapisani: načrtovanje, obdelava, izdelava, preskušanje in vrednotenje. Različni tuji in domači strokovnjaki s področja naravoslovja priporočajo različne opredelitve naravoslovnega znanja. Nekatere so zelo razčlenjene in zato nepregledne, druge so manj razčlenjene in zato premalo natan¬ čno opredeljujejo znanje. V nadalje¬ vanju predstavljam opredelitev, ki po mojem mnenju najpregledneje pred¬ stavi sodobno pojmovanje naravo¬ slovnega znanja. Pri naravoslovju lahko preverjamo in ocenjujemo: a) konceptualno znanje 2 : • poznavanje pojmov, razume¬ vanje pojavov in procesov b) proceduralno znanje: • spoznavne procese in postopke (naravoslovne postopke, sposobnosti in spretnosti) • kritičnost, natančnost, objektivnost, miselno gibkost, vedoželjnost Za naravoslovje značilni spo¬ znavni procesi in postopki so: • zaznavanje (gledanje, poslušanje, tipanje, vohanje in okušanje) • merjenje (štetje) • razvrščanje, uvrščanje in urejanje • sporočanje (zapisovanje in ureja¬ nje podatkov) • izvajanje poskusov (upoštevanje navodil) • sklepanje (zaključevanje) • napovedovanje • oblikovanje domnev (hipotez) • raziskovanje (načrtovanje razi¬ skave, opredelitev spremenljivk) Pri sestavljanju nalog moramo za vsako nalogo razmisliti, kakšno zna¬ nje naloga preverja. Včasih so raz¬ like med nalogami na prvi pogled zelo majhne, z vidika zahtevnosti znanja pa so lahko zelo velike. Primer naloge, ki preverja koncep¬ tualno znanje (razumevanje procesov): Katja in Marko gojita semena so¬ late. Kakšni pogoji so potrebni, da bodo rastline dobro uspevale? Naloga preverja, ali učenec pozna pogoje, ki jih potrebujejo rastline za uspešno rast: primerno koli¬ čino vode, svetlobe in toplote, mineralne snovi (prst ali tekoče gnojilo) in oporo za korenine. 2 Za konceptualno znanje se uporabljajo tudi drugi izrazi: pojmovne strukture, deklarativna znanja, vsebinska znanja. Primer naloge, ki preverja proce¬ duralno znanje (raziskovanje): Katja in Marko imata dve vrečki z različnimi semeni solate. Kako naj naredita poskus, s katerim bi primerjala, kako dobro uspevata različni vrsti solate? Naloga preverja, ali učenec zna načrtovati preprosto raziskavo. Pri načrtu je treba upoštevati, da mo¬ rajo biti vsi pogoji, razen različnih vrst semen, enaki: enaka lončka, vrsta in količina prsti, potlačenost prsti, število semen, globina posa¬ ditve semen, količina vode, sve¬ tlobe in toplote. Pregledovanje pisnih preizkusov, ki jih pišejo učenci na razredni stopnji, je poleg ugotovitve, da vprašanja preverjajo predvsem nižje taksonom- ske ravni znanja, pokazal, da so mnoga vprašanja tudi nejasna, stro¬ kovno oporečna ali problematična z vidika vrednotenja ustreznosti odgovora. Primeri neustreznih vprašanj in nalog za preverjanje znanja: »Čemu je jablana na svetu?« »Obkroži nevarnosti v gozdu: kače, čebele, klopi, gosenice, pajki, strupene gobe, praprot, mah, užitne gobe.« »Poznaš še kakšno zimsko žival?« »Kaj misliš, katera od narisanih rastlin je tudi okrasna rastlina?« »Kdo skrbi za hrano, mladiče in dom gozdnih živali?« »Kaj nam nudijo domače živali ?« »Čemu vse služi voda?« »Kako skrbiš za živali pozimi?« »Od sadja imam najraje ...« Glede na ugotovitve obstoječe prakse sestavljanja pisnih preizkusov znanja menim, da je treba spodbu¬ jati predvsem preverjanje procedu¬ ralnega znanja. V ta namen sem sestavila naloge, ki dajejo zglede za LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 STROKOVNI PRISPEVEK preverjanje nekaterih spoznavnih procesov in postopkov. Nalogam so dodani tudi kriteriji za vrednotenje. Naloge niso neposredno vezane na vsebino učnega načrta določenega razreda, zato je treba za uporabo v razredu vsebino nalog prirediti lastnim potrebam. Napredek pri razvijanju spoznavnih procesov in postopkov dosežemo na dva načina: a) s povečevanjem števila spoznav¬ nih procesov in postopkov b) s povečevanjem zahtevnosti spo¬ znavnih procesov in postopkov Pri mlajših učencih naj bi razvijali, preverjali in ocenjevali predvsem zaznavanje, merjenje (tudi z nestan¬ dardiziranimi merskimi enotami), razvrščanje, uvrščanje, urejanje in sporočanje. Pri nekoliko starejših učencih naj bi poleg tega razvijali, preverjali in ocenjevali tudi izvaja¬ nje poskusov. Pri starejših učencih (v drugem triletju) pa naj bi poleg vsega naštetega (z ustreznim pove¬ čevanjem zahtevnosti) razvijali, pre¬ verjali in ocenjevali predvsem skle¬ panje, napovedovanje, oblikovanje domnev in raziskovanje, saj ti spo¬ znavni procesi in postopki zahtevajo že višje miselne procese. Upam, da bo ta članek spodbudil preverjanje in ocenjevanje procedu¬ ralnega znanja ter posredno prispe¬ val tudi k dvigu ravni preverjanja in ocenjevanja konceptualnega znanja. Razmišljanje o preverjanju znanja še zdaleč ni zaključeno. S člankom sem želela opozoriti le na nekatere težave, povezane s preverjanjem naravoslovnega znanja. O preverja¬ nju kritičnosti, natančnosti, objektiv¬ nosti, miselne gibkosti, vedoželjno¬ sti, o preverjanju metakognitivnega znanja, o različnih metodah prever¬ janja znanja ... pa kdaj drugič. Literatura: Fisher R.: Teaching Children to Think, Simon & Schuster Education, Hemel Hempstead, 1992 Gipps V. C.: Beyond Testing. Tovvards a Theory of Educational Assessment, The Falmer Press, London, 1994 Razdevšek - Pučko C.: Drugačen učbenik zahteva drugačno ocenjevanje. V: Arko U. in drugi, Dober dan, Zemlja. Priročnik za učitelja 3. Interakcije 4. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, 1992, str. 25-31 Skribe Dimeč D.: Primerjava uspešnosti pouka biologije v osnovnih šolah v Sloveniji in v svetu (1991-1999). Doktorska disertacija, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2000 Ilustracije: Dušan Krnel Zaznavanje 1. V škatli je neki predmet. Česa od naštetega Naloga ima 2 točki. ne moremo ugotoviti S tipanjem? Vsak pravilni odgovor je vreden 1 točko. a) je okrogel Pravilna odgovora: c) diši, e) je zelene barve b) je mehek c) diši č) je lahek d) je lepljiv e) je zelene barve f) če ga stisnemo, se povrne v prvotno obliko 2. Na mizi imaš posodo z neznano snovjo. Ta snov se uporablja v kitajski kuhinji. Zapiši čim več njenih značilnosti. Kriterij za vrednotenje Naloga ima 4 točke. Število zaznav: Če je učenec napisai 1, 2 ali 3 ugoto¬ vitve, dobi 1 točko, če je napisal 4 a/i več ugotovitev, dobi 2 točki. Število uporabljenih čutih Še je učenec uporabil 2 čutili, dobi 1 točko, če je uporabil 3 ali več čutit, dobi 2 točki (učenci /ah ko snov gledajo, tipajo, vohajo in okušajo). Če učenci snov narišejo, tega ne upošte¬ vamo, saj naloga zahteva zapisovanje. 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik s / št. 1 / jesen 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Merjenje 1. Na steni učilnice je termometer. Kolikšna je temperatura zraka v tem razredu? (Opomba: Na steno obesimo več enakih termometrov. Učenci stopijo do najbližjega, a le takrat, ko pri ter¬ mometru ni nobenega drugega učenca.) Temperatura zraka v tem razredu je: Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 2 točki. Pravilni odgovor: Za pravilno odčitano temperaturo (lahko upoštevamo tudi odstopanje za eno stopinjo Celzija navzgor ali navzdol) dobi učenec 1 točko in za pravilno navedeno enoto 1 točko. 2. Ob katerem času se je budilka, ki je na učiteljevi mizi, ustavila? Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 1 točko. Pravilni odgovor: Natančno naveden čas. (Opomba: Ura je lahko tudi narisana na listu za preizkus znanja.) Razvrščanje 1. Učenci so na morski obali nabrali lupine morskih živali. Razdelili so jih na dva kup¬ čka. Kakšen kriterij so uporabili? (Opomba: Učenci lahko opazujejo konkretne lupine ali pa imajo na listu za preizkus znanja risbo. Za raz¬ vrščanje uporabimo le školjke, ki imajo še obe lupini.) Kriterij za vrednotenje Naloga ima 1 točko. Pravilni odgovor: Na enem kupčku so školjke, na drugem pa polži ali na enem kupčku so morske živali, ki imajo dve lupini, na drugem pa živali, ki imajo eno lupino. (Učenec mora napisati imena za oba kupčka). 2. Matej je našel škatlico z gumbi. Gumbe je Kriterij za vrednotenje: Naloga ima 1 točko. najprej Stresel na tla, potem pa jih je Pravilni odgovor: Gumb mora dati na kupček B. razdelil na dva kupčka. Pozneje je v škatlici našel še en gumb. Kam mora dati ta gumb? Svojo odločitev pojasni. Odločitev pravilno pojasni (gumbi na kupčku B imajo 4 luknje). LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 STROKOVNI PRISPEVEK Urejanje Učenci so na izletu nabrali veliko listov, ki so odpadli z dreves. Ugotovili so, da se listi med seboj močno razlikujejo. Liste, ki so si po obliki podobni, so dali skupaj. Sedaj so ugotovili, da se ti listi razlikujejo po dolžini pecljev. Kakšno je pravilno zaporedje listov, če jih uredimo po dolžini pecljev? Kriterij za vrednotenje Naloga ima 1 točko. Pravilni odgovor: Vse črke so napisane v pravilnem zaporedju. Vseeno je, ali učenec najprej napiše črko Usta, ki ima najkrajši pecelj, ali črko lista, ki ima najdaljši pecelj. Sporočanje 1. Ana je med počitnicami dobila veliko raz¬ glednic. Na razglednicah so različni motivi. Ugotovila je, da je dobila 5 razglednic s fotografijami morja, 3 razglednice s foto¬ grafijami živali, 4 razglednice s fotografi¬ jami rastlin in 9 razglednic s fotografijami mest. Te podatke uporabi in nariši stolpič ni prikaz. Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 3 točke. Učenec dobi 1 točko za obe oznaki osi histograma (število razglednic in motivi na razglednicah), 1 točko za ustrezno označene kategorije na eni od osi histo¬ grama (morje, živali, rastline, mesta) in 1 točko, če so pravilno vneseni vsi podatki. 2. Dobro si oglej javorjev plod, ki ga imaš pred seboj. Nariši ga čim bolj natančno, tako da bodo vidne tudi pomembne podrobnosti. Riši s svinčnikom. Risba naj bo nekajkrat večja, kot je plod v resnici. Kriterij za vrednotenje: Naloga ima 2 točki. Učenec dobi j točke za jasno narisani semeni, j točke za pravilni kot med obema kriloma, j točke za pravilno razmerje med semenom in preostalim delom ploda, / točke za pravilno označene žile (od semena do konca krila). 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 STROKOVNI PRISPEVEK Izvajanje poskusov Ta spoznavni postopek je najlažje preverjati z neposrednim opazovanjem učencev. V raz¬ redu pripravimo več enakih mest za izvajanje poskusa. Lahko opazujemo le nekatere učence Označimo si, ali je učenec upošteval navodila za delo. V vrednotenje lahko vključimo tudi pospravljanje materiala, če smo to vključili v navodila za delo. Izvajanje poskusov pa je mogoče preverjati tudi posredno, prek pisnega poročila. * Poskus lahko izvedeš le, če je mesto za izvajanje poskusa prosto. Pripravi si kepo papirja in približno enako velik kamen. (Učenci naj imajo na voljo različno velike kepe papirja in različno velike kamne). Stopi do penaste podlage in ju z enake višine istočasno spusti. Poskus trikrat ponovi. Skiciraj poskus in si vse ugotovitve zapiši. Pospravi za seboj. Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 3 točke. Če učenec upošteva vsa navodila, dobi 2 točki, če učenec ie delno upošteva navodila, dobi 1 točko. Ce so rezultati poročila sprejemljivi, dobi učenec 1 točko. Upoštevanje navodil('neposredno opazovanje) : • učenec je izbral ustrezno velikost kamna in kepe papirja • učenec dela poskus nad penasto podlago • učenec je spusti/ oba predmeta z enake višine • učenec je spusti! oba predmeta istočasno • učenec je poskus trikrat ponovi.i • učenec je pospravi/ za seboj Pisno poročilo I'posredno spremljanje) : • učenec je narisai skico, iz katere se da sklepati, da je upošteva/ navodilo, da spušča predmeta iz enake višine • učenec je narisai skico, iz katere se da sklepati, da je upoštevai navodilo, da izbere približno enako velika predmeta • iz zapisa se vidi, da je učenec poskus trikrat ponovil • iz rezultatov je mogoče sklepati, da je učenec poskus pravilno izvaja/ Sklepanje 1. Mojca, Dušan in Darja imajo veliko prijate¬ ljev, s katerimi se pogosto igrajo. V nedeljo se je Mojca igrala z Alenko, Karmen, Majo, Igorjem in Matejem. Dušan se je igral s Petrom, Martino, Alenko, Igorjem in Markom, Darja se igrala z Alešem, Matjažem, Martino, Karmen in Alenko. Naslednjo nedeljo sta Dušan in Darja zbo¬ lela, Mojca pa je ostala zdrava. Zdravnik jima je povedal, da imata rdečke. Rdečke so nalezljiva bolezen. Kateri otrok je po vsej verjetnosti okužil Dušana in Darjo? Mislim, da sta Dušan in Darja zbolela, ker sta se igrala_ Zakaj tako misliš? Kriterij za vrednotenje Naloga ima 3 točke. Učenec dobi 1 točko za pravilno navedbo imena (z Martino), 1 točko za utemeljitev, zakaj sta Dušan in Darja zbolela (ker sta se v nedeljo oba igrala z Martino) in 1 točko za pojasnilo, zakaj Mojca ni zbolela (ker se ni igrala z Martino). LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 STROKOVNI PRISPEVEK 2. Kaj lahko sklepaš iz podatkov, ki so Kriterij za vrednotenje Naloga ima 1 točko. prikazani v preglednici? Pravilni odgovor: Magnet privlači predmete, ki so iz železa. Sklep: Napovedovanje 1. Učenci so izdelali voziček z balonom. Vozi¬ ček so uporabili pri raziskavi, s katero so ugotavljali, kako velikost balona vpliva na dolžino poti, ki jo prevozi voziček. Dobili so naslednje rezultate: če so v balon pihnili enkrat, se je voziček premaknil za 8 centi¬ metrov, Če so v balon pihnili dvakrat, se je voziček premaknil za 16 centimetrov, če pa so v balon pihnili trikrat, se je voziček pre¬ maknil za 24 centimetrov. renj Naloga ima 1 točko. Pravilni odgovor: Voziček bi se premaknil za 32 centimetrov. Kaj misliš, za koliko centimetrov bi se premaknil voziček, Če bi v balon pihnili Štirikrat? 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 STROKOVNI PRISPEVEK 2. V posode, ki so na mizi, bi lahko, če bi jih napolnili do vrha, nalili različno količino vode. Kaj misliš, v katero bi lahko nalili največ? (Opomba: Posode so lahko tudi narisane na listu za preizkus znanja.) Naloga ima 1 točko. Pravilni odgovor: Pravilna številka (posoda, ki ima največjo prostornino). Največ vode bi lahko nalili v posodo številka_ Oblikovanje domnev 1. Urška je zjutraj obesila mokro perilo. Zvečer je perilo pobrala. Perilo je bilo suho, razen brisače za kopanje. Kaj bi lahko bil razlog, da se brisača iz frotirja ni posušila? Kriterij za vrednotenje Naloga ima 1 točko. Če učenec napiše več razlogov, lahko dobi dodatno točko. Možni pravilni odgovori: Frotir se suši počasneje kot drugo perilo, ker je tkanina debela in vsrka več vode. Brisačo je obesila drugam (v senco ali na manj vetro¬ ven prostor). Brisača ni bila razgrnjena tako kot drugo perilo. Drugi smiselni odgovori, ki pojasnjujejo razliko. 2. Ajda in Matevž sta pila čaj. Ajdi se je sladkor raztopil hitreje kot Matevžu. Kaj bi lahko bil razlog, da se je Ajdi sladkor raztopil hitreje kot Matevžu? Označi vse smiselne trditve. a) Ajda je čaj pomešala z žlico, Matevž pa ne. b) Ajda je spila čaj prej kot Matevž. c) Ajda je čaj mešala hitreje kot Matevž, č) Ajdin čaj je bil toplejši kot Matevžev. d) Ajda je imela več sladkorja kot Matevž. Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 3 točke. Pravilni odgovori: a) Ajda je čaj pomešala z žlico, Matevž pa ne. c) Ajda je čaj mešala hitreje kot Matevž, č) Ajdin čaj je bi! toplejši kot Matevžev. LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 11 STROKOVNI PRISPEVEK Raziskovanje 1. Katarina in Jan sta opazovala dve reki: Sočo in Savo. Zdelo se jima je, da je Sava bolj blatna kot Soča. Svojo zamisel sta preverila. Imela sta dve plastenki. V eno plastenko sta zajela vodo iz Save, v drugo pa enako količino vode iz Soče. Doma sta vodo iz obeh plastenk prelila skozi dva enaka robčka. Blato je ostalo na robčkih. Nato sta oba robčka stehtala. Kaj misliš, zakaj sta Katarina in Jan stehtala robčke? Kako jima bosta ta dva podatka pomagala pri odločitvi, katera reka je bolj blatna? Kriterij za vrednotenje Naloga ima 2 točki. Učenec dobi 1 točko za pojasnilo, zakaj sta Katarina in Jan stehtala robčke (da bosta ugotovila, na katerem robčku je več biata), in 1 točko za pojasnilo o uporabnosti podatkov (na tistem robčku, ki je težji, je več biata, zato je ta reka boi j blatna). 2 . Radi bi ugotovili, ali velikost rastlinskega lista vpliva na hitrost izhlapevanja vode. Napiši načrt raziskave. Kriterij za vrednotenje : Naloga ima 3 točke. Učenec dobi 1 točko za opredeljeno neodvisno spremenljivko (vsaj dva različno velika lista iste vrste rastline), 1 točko za odvisno spremenljivko (merjenje količine vode) in 1 točko za kontrolne spremenljivke (Usti morajo imeti enake pogoje: vlago, svetlobo, toploto). Učiteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej številki, založba Modrijan podarja knjigo Viljema Gogale SEN KRALJA MATJAŽA. Nagrade bodo prejeli: Nives Hvalica, OŠ Renče • Alenka Kovačič, absolventka geografije, Filozofska fakulteta v Ljubljani • Nevenka Trenta, OŠ A. Globočnika, Postojna, Podružnična šola Planina • Suzana Vidmar, OŠ A. Globočnika, Postojna • Natalija Gašperin, OŠ Prežihovega Voranca, Jesenice • Andreja Črtanec, OŠ Komenda - Moste, Moste • Milena Grom in Pavla Grobin, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi • Metka Recek, OŠ Kuzma Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV NARAVOSLOVNI DAN O ZVOKU 3. skupina ZVOK IZ NAPIHNJENEGA BALONA Izvabi zvok iz napihnjenega balona. Koliko različnih zvokov lahko dobiš z natezanjem in popuščanjem ustja? Nives Hvalica, OŠ Renče V petem razredu sem pripravila nara¬ voslovni dan o zvoku. Ker je dan zelo uspel, učenci so bili navdušeni nad delom in so se veliko naučili, bi rada predstavila nekaj poskusov, ki smo jih na to temo izvedli. 4. skupina NIHANJE GLASBENIH VILIC Na en krak glasbenih vilic pritrdi nitko s stiroporno kroglico. Rahlo udari po drugem kraku glasbenih vilic, da zaslišiš zvok. Opazuj kroglico na nitki. Zakaj kroglica odskakuje? ZVOK V NARAVI Z učenci gremo na travnik v bližini šole. Prisluhnemo zvokom ter na liste zapišemo in narišemo predmete ali živali, ki oddajajo te zvoke. Poimenujemo zvoke, s kate¬ rimi se oglašajo. NASTANEK ZVOKOV Vsaka skupina izvaja svojo vajo, ki jo potem predstavi sošolcem. 1. skupina NIHANJE NAPETE OPNE Na opno bobna nasuj nekaj zrnc solatnega semena. Rahlo potrkavaj po opni. Opazuj gibanje zrnc. Kaj lahko sklepaš na podlagi njihovega gibanja? 2. skupina NIHANJE JEKLENEGA TRAKU V leseno klado vpni ploščat jeklen trak. Zanihaj trak. Ali slišiš zvok? Kdaj trak zabrni? 5. skupina ZVOK IZ VRTEČE CEVI Nagubano cev zavrti v zraku in iz nje izvabi zvok. Lahko še na drugačen način iz nje izvabiš zvok? 6. skupina POSKUS Z NAPETO STRUNO Napeto struno npr. na kitari narahlo zanihaj in poslušaj zvok, ki ga oddaja. Poskus ponovi še tako, da struno zanihaš bolj sunkovito. Kaj opaziš? Ali zvok, ki ga oddaja struna, slišiš tudi, če se odmakneš od nje? Kdaj ga slišiš bolj od daleč? Ali zvok slišiš v vseh smereh? LETNIK 8 / ŠT. 1 I JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 PRISPEVKI UČITELJEV Učenci so brez težav izvedli dane naloge in posredovali svoja spoznanja sošolcem. Ko udarimo na boben, njegova opna zaniha. Dokaz za nihanje so solatna semena, ki poskakujejo. Trak zabrni, ko zaniha. 3 Iz napihnjenega balona lahko izvabimo veliko različ¬ nih glasov. Uhajajoči zrak povzroča nihanje, tresenje vratu balona. Primerjava z glasilkami: Glasilke v našem grlu se za¬ tresejo in oddajajo zvok, ko čeznje potisnemo zrak iz pljuč. Usta in ustnice potem oblikujejo te glasove v besede. Kroglica odskakuje zaradi tresenja, nihanja glasbe¬ nih vilic. Iz nagubane cevi lahko zvabimo zvok z vrtenjem ali s pihanjem v cev, zvok nastane zaradi nihanja zraka v njej. 6 Če struno zanihamo, oddaja zvok. Zvok se širi v vse smeri. Če se od glasbila oddaljujemo, slabše slišimo glas. V zaprtem prostoru je zvok močnejši kot zunaj. Povzetek Pri vsakem zvočilu lahko opazimo, da hitro niha, kadar oddaja zvok. Struna se trese, kadar poje, prav tako zvonček, glasbene vilice, opna pri bobnu in drugo. Vsako telo lahko deluje kot zvočilo. KAKO ZVOK POTUJE 1. vaja Na mizo postavite dolgo jekleno vzmet (»slinky«). Rahlo sunite začetek vzmeti in opazujte gibanje motnje. Tako kot se širi motnja po vzmeti, se širi zvok po zraku. Tudi zvočila ustvarjajo motnje, ki se potem v obliki valovanja razširjajo proč od njih, kar slišimo kot zvok. Verjetno si užival ob pogledu na svojevrstno gibanje gladine vode v jezeru ali morju, ko si vrgel kamen v vodo ali ko je pihal rahel veter po vodni gladini. Kako pravimo takemu gibanju? Ali poznaš še kakšen podoben pojav, kjer nastane valo¬ vanje? Opiši ga. 3. vaja V prozorno stekleno kadico nalijemo vodo in jo posta¬ vimo na grafoskop. Ob strani kadice pritrdimo ploščat jeklen trak, ki ima na prostem krajišču pritrjeno leseno paličico, tako da se dotika gladine vode. Zanihajmo trak. Pritrjena palčka začne nihati, nihajo pa tudi delci vode pod njo. Kaj opaziš na vodni gladini? Zakaj nastanejo valovi? Nariši obliko valov. Povzetek Zvok se od zvočila razširja v vse smeri. Nihajoča struna je s svojim gibanjem spravila v gibanje tudi zrak v svoji neposredni okolici. S tem je povzročila motnjo, ki je potovala proč od nje. Zvočila ustvarjajo motnje, ki se v obliki valovanja razširjajo proč od njih, kar zaznavamo kot zvok. SNOVI IN ZVOK Spoznali smo, da nastane zvok z nihanjem zvočil. Oddaj¬ nik zvoka - zvočilo in naše uho - sprejemnik sta med se¬ boj ločena. Med njima je neko sredstvo, navadno zrak. 1. vaja S sošolcem vzemita dolgo leseno palico. En konec palice si previdno prisloni k ušesu, na drugega pa naj sošolec prisloni uro, ki tiktaka. Kaj opaziš? Ali slišiš tikta¬ kanje ure tudi, ko jo sošolec odmakne od palice? Pri tem poskusu moraš biti zelo previden, da si po nerodnosti s palico ne poškoduješ ušesa. 2. vaja ŠIRJENJE ZVOKA PO VRVICI Oba konca vrvice, na katero je privezana žlica, si pri¬ sloni k ušesoma. Z žlico udarjaj ob mizo. Kaj slišiš? 3. vaja TELEFON Z JOGURTOVIMA LONČKOMA S škarjami naredi luknjico v dno obeh lončkov. Krajišči vrvice potisni skozi luknjici, nato naredi na obeh koncih vozla. Postavi se nasproti prijatelju, nategni vrvico in 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV preizkusi telefon. Podrži lonček ob ušesu, prijatelj pa naj počasi in jasno govori v drugi lonček. Zakaj telefon deluje le, če je vrvica napeta? (Prijateljev glas zatrese dno lončka. Nihajoče dno vzbudi valove samo v napeti vrvici, ta pa strese dno lončka na drugi strani. Dno sproži valovanje zraka in tako zaslišiš prijateljev glas.) 4. vaja NAREDI UŠESNO TROBUO Večji kos papirja zvij v stožec in krajišči zlepi s samole¬ pilnim trakom. Stožec naj bo na enem koncu kar se da širok, na drugem pa tako ozek, da se prilega v uho. Kako slišiš glasove, če trobljo pristaviš k ušesu? Kaj pa če jo obrneš in govoriš v ožji konec, kako se sliši tvoj glas? Povzetek Zvok se razširja tudi po trdih snoveh, saj se tiktakanje ure prek palice dobro sliši. Sliši se veliko bolje, kot če palice nimamo in se zvok razširja skozi zrak. Zvok se skozi zrak razširja v vse smeri in zaradi tega z razdaljo veliko bolj oslabi, kot če se razširja po palici. Palica zvok »ujame«, da se razširja le v eno smer. Podobno je pri vaji z nitnim telefonom ali takrat, ko govorimo skozi lijak, ki ga naredimo iz časopisa. Tako govorjenje poslu¬ šalci slišijo dosti bolj daleč, saj z lijakom dosežemo, da se zvok ne razširja v vse smeri enako, ampak je usmer¬ jen samo iz odprtine lijaka. Zvok se širi od zvočila vedno le po nekem sredstvu: zraku, tekočinah in trdih snoveh. Bolje ga slišimo, ko se širi po tekočinah in trdnih snoveh kot po zraku. Po trdih snoveh in tekočinah se zvok širi tudi hitreje. Skozi prazen prostor (vakuum) se ne more razširjati. Zvok se skozi prostor razširja kot tok, ki s sabo nosi energijo. Čim glasnejši je zvok, tem večja je energija. Pri zelo glas¬ nem zvoku je energija zvoka tako velika, da nam lahko poškoduje ušesa. Zaradi tega si moramo ušesa zaščititi pred preglasnim zvokom, ki mu pravimo tudi hrup. K/(J lil C ui 6 ~ 3 A K A o ^ C IS is' SL/ h s i&dBna Alt, ifc z S>r. '7 ‘“f' • 'fo/KAA&.+J&Zr b^rjpi /jKrtntiX (ijtr&Ač&ič). snUJUHoo- An- 'TrV- K° upariš na Bo&stJ PLATNO JLAViBRira ■v PLATNU se Ustvari ZVO k ZVOK Pnnnc ?o JAKOVO mas,« uie±. Ko P RiJ »n BOBNIČA sE 5 A-vR.HS£ TRfs /f &REPD PREK0 tJAKC? VAlc A ,ST(L£HENCa i 1 siisinc, 6 L + S 0C?BMA _ XAKo ^ ( Z.I&A RČO ( v 5,/\ ^0. -l.o 3 Učence je zanimalo, kako nastane odmev, kako deluje sonar, kako netopirji vidijo - slišijo, kaj je ultrazvok itd., zato smo spregovorili tudi o teh pojavih. Dejavnostim je sledilo reševanje nalog iz delovnega zvezke ter ogled videokasete Energija zvoka. Naravo¬ slovni dan je trajal pet šolskih ur. Aktivnost in motivira¬ nost učencev je bila vseskozi zelo visoka. Ob zaključku dneva smo se poslovili s spontanim aplavzom po uspe¬ lemu dnevu. Naslednji dan sem jih prosila, naj na listke zapišejo svoja mnenja. Razen enega zapisa, da je vse brez zveze, so bili odgovori pozitivni, čutiti je bilo njihovo navduše¬ nje in izrazili so željo, da bi bilo čim več takih dni. Literatura: Ferbar, J. (ur.): Tempusovo snopje, DZS, Ljubljana, 1993 Glažar S„ Kralj M., Slavinec M., Herlec U.: Spoznavajmo naravo 5 (učbenik in delovni zvezek), DZS, Ljubljana, 2001 Energija in snov. Enciklopedija za mlade, Educa, Nova Gorica, 1998 Cash T., Taylor B., Ferbar J.: Zvok. Veselje z znanostjo, Pomurska založba, Murska Sobota, 1991 Johnson, K.: Fizika. Preproste razlage fizikalnih pojavov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996 Ardley, N.: Spoznavajmo znanost. Zvok, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1996 Preprosti poskusi. Moji prvi koraki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994 Energija zvoka (videoposnetek), Videofon, Blejska Dobrava, 2001 Krapše T., Baloh T: Organizacija in načrtovanje pouka začetnega naravoslovja, DZS, Ljubljana, 1993 LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 PRISPEVKI UČITELJEV Od cevk DO MELODIJE Gorazd Planinšič, Oddelek za fiziko. Fakulteta za matematiko in fiziko. Univerza v Ljubljani, gorazd.planinsic@fiz.uni-lj.si Stanley Micklavzina, Oddelek za fiziko. Univerza v Oregonu, Eugene, ZDA, stanm@hendrix.uoregon.edu V tem prispevku je opisana izdelava in način uporabe preprostega glasbila, s katerim boste gotovo navdušili učence. Zamisel je prispeval Stanley Micklavzina, priredbo in izdelavo pa Gorazd Planinšič ter sodelavci Usta¬ nove Hiša eksperimentov iz Ljubljane. Vsako od naravoslovnih disciplin odlikujejo značilnosti, ki jih velja pri poučevanju upoštevati. Fiziko odlikujejo preprosti koncepti in preprosti poskusi, kar nudi vrsto možnosti za aktiven in ustvarjalen pouk že pri naj¬ mlajših. Poglavje o zvoku je gotovo eno tistih, ki pri¬ tegne večji del učencev. Poskuse z zvokom lahko hkrati spremljajo vsi učenci v razredu, saj nas je s »sprejem¬ nikom« za zvok obdarila narava. Če povežemo poglavje z glasbo (komur to leži, pa še s pop kulturo), lahko iz povprečne ure naredimo nepozabno doživetje. POTREBUJEMO: • plastične cevi (uporabili smo cevi za električno napeljavo s premerom 2 cm) • osem različnih barvnih lepilnih trakov (ali pa barvne papirje in selotejp) • ravnilo • ročno žago (npr. žago za železo) • brusni papir • škarje v_ J NAVODILA ZA IZDELAVO Plastične cevi razrežite na krajše kose - na dolžine, ki so navedene v tabeli. Konca razrezanih cevi obrusite z brusnim papirjem, tako da bosta gladka in ravna. Na cevi nalepite barvne trakove, kot je navedeno v tabeli in prikazano na sliki. Glasbilo je tako izdelano. Za glasbeni dogodek v razredu boste potrebovali več cevi enakih dolžin. Svetujemo, da naredite vsaj štiri cevi vsake dolžine. Število cevi, ki jih potrebujete, je odvisno tudi od tega, koliko različnih tonov je v izbrani skladbi. V pesmi Kuža pazi so na primer trije različni toni. Če izdelate po pet glasbil za vsak ton, lahko Kuža pazi zaigra razred s petnajstimi otroki. 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV KAKO IGRAMO NA GLASBILO? V eni roki držite cev, z dlanjo druge roke pa udarite po njenem koncu, kot kaže slika. Po udarcu zadržite dlan na koncu cevke toliko časa, da ton izzveni. KAJ SE DOGAJA? Ko udarimo z dlanjo po koncu cevi, ustvarimo v cevi motnjo. Motnja se širi proti nasprotnemu koncu cevi, podobno kot se širi val, če pljusknemo vodo na enem koncu ozkega korita. Ko pride motnja na drugi (odprti) konec cevi, se tam del motnje odbije in potuje nazaj proti zaprtemu koncu. Tako se motnja odbija sem ter tja, med potovanjem pa postaja vse bolj razpotegnjena - pravimo, da se razleze. Čez kratek čas ostane od mot¬ nje le še način nihanja zraka, ki najbolj ustreza obliki cevi. Temu pravimo osnovno lastno nihanje cevi, tonu, ki ga cev odda, pa osnovna lastna frekvenca. V našem primeru je to način gibanja zraka, pri katerem delci zraka ob zaprtem koncu mirujejo, delci na odprtem koncu pa nihajo z največjo amplitudo. V tem primeru »spravimo« v dolžino cevi ravno četrtino valovne dol¬ žine zvoka. Zato je frekvenca osnovnega tona določena kar z dolžino cevi in s tem, kako je ta na koncih zaklju¬ čena (je odprta ali zaprta). Povezani sta z izrazom pri čemer je c hitrost zvoka v zraku (približno 340 m/s), l pa dolžina cevi. Dolžine (glej tabelo) smo izbrali tako, da se toni ujemajo z osnovnimi osmimi toni durove lestvice. Podrobnejše opazovanje nihanja cevi pokaže, da je višina tona, ki ga cev odda, nekoliko odvisna tudi od njenega premera, zato razmerja dolžin v tabeli niso povsem enaka tistim, ki bi jih izračunali na podlagi zgornje enačbe. Že s šestimi od teh cevi lahko zaigrate znano Mozartovo skladbico (Vous dirais-je maman ), za katero se je pri nas udomačil naslov Oh, kako je to hudo (... če račun ne gre v glavo). Barvni zapis Mozartove skladbe pa je videti tako: LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 PRISPEVKI UČITELJEV Voda in kamen Alenka Kovačič, absolventka geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Nevenka Trenta, OŠ A. Globočnika Postojna, Podružnična šola Planina Suzana Vidmar, OŠ A. Globočnika Postojna Nastanek projekta Voda in kamen je spodbudil Notranjski muzej Postojna - v okviru pedagoških dejavnosti je pripravil predavanja na temo Spoznajmo kras, kar smo povezali z drugimi dejavnostmi. Učenci so kras spoznali prek preprostih poskusov, slikovnega gradiva, poučnih raziskovalnih sprehodov, delovnih listov in pogovora. Projekt smo izvajali v tretjem in četrtem razredu podružnične šole v Planini. Tema je bila razdeljena na tri sklope. 1. Nastajanje krasa Najprej je bilo treba razumeti be¬ sedo kras. Prebrali smo legendo o nastanku pokrajine Kras iz knjige Legenda o Krasu (Kunaver D.; Radov¬ ljica, Didakta, 1993): »Bog je ustvarjal svet. Ko je končal, mu je ostalo nekaj kamenja. Da ne bi bilo nikomur v napoto, se je odlo¬ čil, da ga bo vrgel v morje. Vzel je vrečo in ga zbasal vanjo. Temu doga¬ janju je sledil hudič. Bil je nevoščljiv Bogu in ljudem, zato si je mislil: 'Čakaj, čakaj, gospod Bog, ti bom pa vrečo pretrgal!' Bog je vrečo vrgel proti morju. Ko je letela visoko pod nebom, seje zlodej pognal kvišku in vanjo naredil veliko luknjo. Kamenje se je razsulo ravno nad našimi kraji. Tako je nastala kamnita dežela Kras.« V nadaljevanju smo s poskusi pojas¬ nili nenavadne pojave, ki jih na kra- ški kamnini ustvarja voda. Razdelili smo se v manjše skupine, vsaka je dobila po nekaj vzorcev kamnin. Najprej so določevali fizi¬ kalne lastnosti kamnin, od katerih so posebej opisali barvo, in ugotavljali, ali so v kamnini vidni fosilni ostanki. Z uporabo klorovodikove kisline smo ugotavljali, na katerih kamninah prihaja do kemijske reakcije. Da se kamnina raztaplja, so spoznali po šumenju in po tem, da so na kamnu opazili mehurčke. Kamnine so ločili na tiste, na katerih nastaja kras (te se raztapljajo), in tiste, kjer se kraški pojavi ne oblikujejo. 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. 1 / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Seznanili so se z imeni kamnin, sami pa so na podlagi opravljenih posku¬ sov sklepali, katere so glavne lastno¬ sti, po katerih se razlikujeta apnenec in dolomit. Hkrati so tudi ugotovili, da so kraški pojavi izrazitejši na apnencu. 2. Kraški pojavi Po pridobljenih spoznanjih smo se odločili, da kraške oblike poiščemo v naši neposredni okolici. Pri tem nismo imeli težav, saj živimo v sa¬ mem središču krasa. Tako smo našli kraški drobir: škraplje, žlebiče, škav- nice, premerili in spoznavali značil¬ nosti vrtače ter si ogledali udornico. Obiskali smo Planinsko jamo in spo¬ znali, kako nastaja jamsko okrasje. Glede na življenjske pogoje v jami, ki so jih občutili tudi na lastni koži, so sklepali, zakaj so jamske živali blede, slepe in zakaj v jamah ne rastejo rastline. Prek makete Cerkniškega polja so spoznali skrivnost nastajanja presihajočega jezera. Prebrali smo si Valvasorjev opis naraščanja in upada¬ nja vode v Cerkniškem jezeru. 3. Onesnaženje voda in kras Delo je potekalo v manjših skupinah. Na razpolago so imeli plastenke s čisto in onesnaženo vodo. Ugotav¬ ljali so fizikalne lastnosti vode, zajete v reki Pivki in v mlaki, vode, onesna¬ žene z detergenti, in vode iz pipe. Barvo vode so opisovali tako, da so v steklene čaše nalili nekaj vode, pod čašo pa postavili bel papir - barve so nato določili glede na odstopanje od beline papirja. Tudi bistrost smo določali z belim papirjem, le da smo nanj izrisali črne križe. Ker nismo imeli na voljo merilnega valja, smo si tudi tu pomagali s prozornimi ko¬ zarčki. Bistrost smo določili na pod¬ lagi tega, kako jasno je bil križ vi¬ den, Določili smo tudi vonj, tako da je vsak povohal vzorec vode. Med kemijskimi lastnostmi smo se omejili na določevanje bazičnosti. Pri tem smo uporabili rdeč lakmusov papirček. Verjetno bi bil poskus še zanimivejši, če bi namesto lakmusa imeli na voljo indikatorski papir, s ka¬ terim bi bazičnost oziroma kislost določali na podlagi barvnih primer¬ jav s standardno barvno lestvico. Za uporabo lakmusovega papirčka smo se odločili, ker je primeren za otro¬ ke, saj je bilo bistveno le to, da pa¬ pirček spremeni barvo, kar dokazuje, da so v vodi primesi in da voda ni čista. Navzočnost detergentov v vodi smo na preprost način dokazali tudi tako, da smo plastenko zaprli in jo eno minuto stresali. Opazili smo, da se je voda spenila. Dobljene rezul¬ tate smo med seboj primerjali in na delovne liste zapisali zlasti tiste, ki kažejo na onesnaženost vode. Spoznali smo, da je kraška pokrajina ekološko izredno občutljiva in da so samočistilne sposobnosti vode izred¬ no majhne. Prišli smo do zaključka, da voda hitro pronica v notranjost, ker je kraški svet kamnit in razpo¬ kan. Na koncu smo se strinjali, da je SPOZNALI SMO, DA JE KRAŠKA POKRAJINA EKOLOŠKO IZREDNO OBČUTLJIVA IN DA SO SAMOČISTILNE SPOSOBNOSTI VODE IZREDNO MAJHNE. izgradnja čistilnih naprav nujna. Prav zaradi tega smo vodo poskušali me¬ hansko očistiti s peščenim filtrom. Pri urah slovenščine so se učenci preizkušali v pisanju legend in pesmi o znamenitostih domače pokrajine (naravnih in kulturnih). Projekt je prav tako zajel tudi likovno vzgojo, kjer so s preprosto kartonsko grafiko prikazali umet¬ niške mojstrovine narave. Da z vodo lahko oblikujemo različne glasove, so učenci spoznali v okviru glasbene vzgoje. Z različnimi višinami vode v kozarčku so ustvarjali različne višine tonov. Spoznali pa so tudi, da so votli kapniki lahko tudi instrumenti. Priloge: delovni listi (fotografije: Slavko Polak - Notranjski muzej Postojna) LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST I Usedline Ime in priimek: Ime opazovalne točke: Usedline so delci ali večji kosi kamnin, ki jih je neka sila (vetrovi, voda ...) nekje odvzela in drugje odložila. Slike usedlin v kraških jamah: Katere oblike usedlin prevladujejo na opazovalni točki? Poimenuj in nariši, kar vidiš. 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik s / št. t / jesen 2003 Poglejmo v temo in prisluhnimo tišini Ime opazovalne točke:_ Učenci raziskovalci predlagajo: Ko greš na pohod v jamo, vedno imej svetilko s sabo, ker drugače se te strah poloti in kamen buško povzroči. Jamska kobilica pripoveduje: Smola! Tako velike in lepe oči imam, pa nič ne vidim. Ampak vsaj čutim - tudi to je nekaj. V jami si poišči udoben prostor in se usedi. Pod zadnjico si podloži kaj nepremočljivega. Luč v jami se bo za nekaj trenutkov ugasnila, da bomo občutili, kako se počutijo živali v stalni temi. Poskusi ugotoviti, kaj živali v jami slišijo. 1. Zapiši svoje občutke. Kako ti je bilo medtem, ko ni bilo luči? 2. Kaj si v tem času slišal? Opiši zvoke. 3. S katerimi čutili bi si pomagal, da bi v temi našel npr. pot ali hrano, če bi bil živel v jami? LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 3 Jamske živali Ime in priimek: Ime opazovalne točke: _ Podzemlje je življenjski prostor, v katerem je večna tema, obilo vlage in zelo malo hrane. 1. Učitelj ti bo pokazal primerke ali slike živali. Dobro si jih oglej. Z učiteljem se pogovori o teh živalih. 2. Kaj je za te živali značilno? Obkroži. a) so brez kožnega barvila b) imajo dolge okončine c) vse so večje od 30 centimetrov č) so majhne d) so skromne glede hrane e) ne morejo zdržati dolgo časa brez hrane f) dolgo zdržijo brez hrane Slike prikazujejo najznačilnejše jamske živali. postranica jamski hrošč človeška ribica suha južina Zakaj misliš, da nismo videli nobene ali pa zelo malo živali? 3. Ali si opazil kakšne rastline v jami? Pojasni, zakaj. _ 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 Izdelava »Zelenka« PŠENIČNEGA ZELENEGA MOŽiCA Natalija Gašperin, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice JOGURTCV LOMČElC •PEtCORATHVM! Papir NAVODILA ZA IZDELAVO Pri spoznavanju narave lahko popestrimo učne ure z izdelavo Zelenka, tako da učenci na zabaven način opazujejo kalitev semen in razvoj rastlin. NAJLONSKA NOGAVICA oči -urn-EPmo Gom££ ali jm (JARI že HO USTA NARIŠE.HO ali nalepimo POTREBUJEMO: namočena semena pšenice, rodovitno prst, najlonsko nogavico, jogurtov lonček, dekorativni papir, gumbe ali barvice (za izdelavo oči), barvice ali volno (za izdelavo ust), volno ali vrvico, lepilo, škarje, časopisni papir Najlonsko nogavico odrežemo pri dolžini 30 cm in vanjo nasujemo malo prsti. Na prst nasujemo pest namočenih pšeničnih semen in jih pomešamo s prstjo. Oblikujemo »telo« možica tako, da ga zapolnimo s prstjo (dobimo obliko). Najlonsko nogavico stisnemo in na koncu zavežemo - naredimo vozel. Na obraznem delu oblikujemo nos: s prsti ločimo del prsti, ga preoblikujemo v nos in zavežemo z volno ali vrvico. • Možica postavimo v jogurtov ali nekoliko večji lonček tako, da je zavezani del najlonske nogavice v lončku. • Če je nogavica pregosto tkana, na glavi s škarjicami naredimo nekaj drobnih lukenj. Nalepimo ali narišemo oči (počakamo, da se barva posuši). Možica zalijemo z vodo. Lonček, v katerem sedi Zelenko, zavijemo v dekorativni papir. Pri spoznavanju narave KAJ SMO SE NAUČILI? Učenci 5. razreda so ugotovili, da je narava lahko zabavna in uporabna. Naučili so se, da morajo za to, da bodo zelenemu možicu zrasli lasje (kaleča pšenična semena), upoštevati tudi svoje znanje: • zelenega možica je treba zalivati ■ za kalitev semen je potreben čas • različne vrste prsti niso enako rodovitne kalivost semen ni stoodstotna • pomembno je, kako globoko posadimo semena (ne preveč globoko) rastlina potrebuje svetlobo Pri biološkem krožku LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 PRISPEVKI UČITELJEV STARSI IN LICENCI SKUPAJ V RAZREDU Andreja Črtanec, OŠ Komenda - Moste, Moste Na razredni stopnji poučujem že dolgo. Vsaka generacija ima svoje značilnosti. Vedno stremim za tem, da je pouk za učence in učenke čim bolj zanimiv. Ko sem prvič učila 3. razred osemletke, sem po pre¬ gledu učnega načrta ugotovila, da bom morala obravnavati tudi vse¬ bine spolne vzgoje. Bila sem pred veliko dilemo, kako naj to vsebino prilagodim učencem. Med učitelji in starši je veliko zadreg, stisk, nepri¬ jetnih občutkov, kadar se pogovar¬ jamo o teh temah. Znano je, da se v družini večinoma ne pogovarjamo o spolnosti in da zelo počasi odprav¬ ljamo miselnost, da je to nekaj skriv¬ nostnega, za otroka neprimernega oziroma grdega. Zavedati se mo¬ ramo, da je otrok odkrit in naraven. Ima ogromno vprašanj, pri katerih mu le odrasli lahko pomagamo. Toda pomoč odraslih mora biti pravočasna. Na vsebino učne ure sem se dlje pri¬ pravljala. V razredu pa sem imela učenca, ki mi je uro »obrnil na glavo«. Bil je namreč »cestni otrok«, ki je uporabljal množico neprimernih besed. Ta ura se mi je vtisnila glo¬ boko v srce. Po temeljiti analizi ure in po razmišljanju sem prišla do od¬ ločitve in zaključka, da bom to temo obravnavala skupaj s starši. Kar eno leto sem delala za ta projekt. Projekt Temo »Rojstvo« lahko na zanimiv način obrav¬ navamo že v nižjih razre¬ dih osnovne šole - prek raznih dejavnosti, ki se jih lotevajo tako starši kot otroci. sem razgradila, tako da smo v raz¬ redu začeli delati že ob začetku šol¬ skega leta. Projekt »Mati nosi otroka pod srcem« je bil na Zavodu Repu¬ blike Slovenije za šolstvo v šolskem letu 2001/2002 sprejet kot inovacij¬ ski projekt, katerega konzulentka je bila Fani Čeh. Pri organizaciji, izvedbi in evalvaciji tovrstne dejavnosti sem upoštevala posebnosti razvoja in doživljanja de¬ vet let starega otroka. Pozornost je bila usmerjena na ljubezen, odnos med spoloma in spolnost. Tema »Rojstvo« je omogočila: • izvajanje socialnega in čustve¬ nega spodbujanja odnosov med starši in otroci • razvijanje ciljev z vseh predmet¬ nih področij da so starši videli, spoznali, kako deluje njihov otrok v skupini da so imeli starši in učenci mož¬ nost za neoviran pogovor o spolnosti Izbrala sem petek med 8. marcem (dnevom žena) in 25. marcem (mate¬ rinskim dnevom). Pouk smo začeli popoldne, ob 14. uri. Vsak učenec je nestrpno pričakal očka in mamico ter ga pospremil v učilnico. Pri eni mizi so bile zbrane 2-4 družine. Starši so bili ob vstopu v učilnico presenečeni, kajti ob steni so bile pritrjene makete otrok v naravni velikosti. 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. i / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV Starše smo sprejeli s skupnim petjem pesmic Fse, kaj lazi po ten sveti in Goslice ter recitacijami posameznih učencev - pesmi Prva ljubezen, Želja, Kdo je mamo za mamo naredil in Otrok od kod. Sledilo je branje berila Odkritje (B. Golob, I. Saksida: Babi¬ ca, ti loviš!, Mladinska knjiga, Ljub¬ ljana, 1992). Sledil je zelo sproščen pogovor o tem, kaj so deklice sedaj in kaj bodo postale čez nekaj let ter kaj so dečki sedaj in kaj bodo postali čez nekaj let. Prišli smo do besede simpatija. Učenci so ob pomoči star¬ šev razložili, kaj pomeni. Zanimivo je bilo, ko so učenci vprašali svoje star¬ še, kje in kako so se oni spoznali. Učenci so pri tem vprašanju spo¬ znali, da je tudi starše strah in jim je nerodno govoriti o tem. Nato so starši in učenci skupaj reševali izpol- njevanke v delovnem učbeniku za spoznavanje narave in družbe (Skribe - Dimeč D. in drugi, Dober dan, Zemlja, DZS, Ljubljana, 1991). Pouk so učenci nadaljevali s pesmijo Mali potepuh in recitacijama pesmi Mama, Pravi očka. Ker je bilo delo naporno, sem starše in učence raz¬ gibala z didaktično igro. V majhni škatlici sem imela 18 slik učencev - novorojenčkov (starih približno od 3 mesece do 1 leta). Slike so bile obrnjene s hrbtno stranjo navzgor. Eden od staršev je izvlekel sliko, jo pokazal drugim staršem in učencem (ti so ugibali, kdo bi to bil) ter nato prilepil na pravo mesto na plakat z naslovom To sem jaz. Starši in učenci so intenzivno telova¬ dili, zato je sledil odmor. Učenci so starše povabili v jedilnico, kjer so jih pogostili z najrazličnejšimi dobro¬ tami. Bili so tako močno motivirani, da so sami od sebe hitro pojedli in odšli nazaj v učilnico. Učenci so za¬ peli pesem Jaz pa grem na zeleno travco. Nato sem učence in starše razdelila v pet skupin. Ker pa so bili prisotni vsi starši, sem dodatno na¬ redila še tri skupine, v katerih so bili sami očetje. Vsaka skupina je dobila velik prazen plakat ter besedno in slikovno gradivo o spočetju, noseč¬ nosti in rojstvu, ki ga je morala naj¬ prej izrezati, nato pa pravilno in smi¬ selno sestaviti in nalepiti na plakat. Nato so morali svojemu izdelku iz¬ brati še naslov. Zanimivo je bilo po¬ slušati in opazovati vsako skupino posebej. Med seboj so bili tovariški, prijateljski, drug drugemu so poma¬ gali; ogromno je bilo pogovora, smeha in raznih pripovedi o dogodiv¬ ščin, ki so se jih spominjali iz svojih otroških oziroma šolskih let. Starši so lahko videli in spoznali, kako de¬ luje njihov otrok v skupini. Nato je sledilo še reševanje učnih listov (MA, SND, SL - Umek A. in drugi: Spoznavanje narave in družbe za 3. razred osnovne šole Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1991; Korenjak, B.: Priročnik s tedenskimi razporeditvami za pouk v 3. razredu osnovne šole, Ptuj, Katarina, 1993). Teh učnih listov pa niso reševali samo učenci z mamicami, ampak sem jih razdelila tudi vsakemu očetu. Razmišljali so o čustvenem življenju, vrednosti in spoštovanju čustva lju¬ bezni; o vrednosti skrbi in truda staršev zanje in za druge otroke; pripovedovali so o negi in vzgoji dojenčka, o tem, kako so se priprav¬ ljali na rojstvo ter presojali pomen ljubezni za srečo v zakonu. Ob zaključku pouka so učenci za¬ igrali šaljivo igro z naslovom Žene praznujejo, ki jo je napisala Vera Čuk. Starši so se v igro zelo vživeli. Nekateri so se smejali, drugi jokali, vseeno pa skoraj niso mogli verjeti, da to igrajo njihovi otroci. Nastopa¬ joči so poželi izredno velik aplavz. Za učence je napočil največji tre¬ nutek, da so se lahko svojim staršem zahvalili za vse, kar so storili in kar še bodo storili zanje. Vsak učenec je podaril staršem glinen izdelek, ki ga je sam izdelal pri urah likovne vzgo¬ je. Sledilo je slovo od petkovega po¬ poldneva s pesmijo Mamica je kakor zarja. Ob prepevanju pesmi sem opa¬ zila solze na licih mater ter solzne oči očetov. Zaključna misel oziroma spoznanje je, da so učenci in starši z veseljem sodelovali, izredno so uživali ob ugotovitvah in lastnem ustvarjanju; bili so zelo motivirani, saj je bila ve¬ liko dinamike v oblikah in metodah dela. Cilji vseh predmetnih področij so se v 4 šolskih urah med seboj prepletali in povezovali. Ljubezen naj bi bila osnova vsake zveze med možem in ženo, iz te po¬ vezave naj bi se rodili otroci. Tako nastane družina, ki predstavlja osnovno celico zdravega človeštva, in to je bilo osnovno sporočilo sreča¬ nja staršev in učencev. LETNIK 8 / ŠT. t / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 PRISPEVKI UČITELJEV ODPADKI - NADLOGA DANAŠNJEGA DNE Milena Grom, Pavla Grobin OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi Ker je naša šola vključena v mednarodni projekt Eko šol, smo si zadali nalogo, da raziščemo, koliko odpadkov se nabere v posamezni družini v enem tednu. V raziskovalni nalogi smo beležili samo tiste odpadke, ki jih ne moremo ponovno uporabiti. Onesnaževanje podzemne vode s pesticidi, kopičenje odpadkov, pre¬ tirana raba sredstev za zaščito rastlin v kmetijstvu in vedno gostejši pro¬ met so trenutno najbolj pereče okoljske težave pri nas. V Sloveniji nastane na leto 1,7 mili¬ jona ton najrazličnejših odpadkov, kar je povprečno 873 kilogramov na prebivalca. Skrb vzbuja predvsem podatek, da naraščajo količine nevar¬ nih odpadkov - lani jih je bilo že skoraj 80 000 ton, pri nas pa obra¬ tuje le eno odlagališče za tovrstne odpadke (Metava). Tudi pri količini komunalnih odpadkov se približu¬ jemo evropskemu povprečju, ki zna¬ ša 500 kilogramov na prebivalca (pri nas 450). V potrošniški družbi nam vsak dan ponujajo nove izdelke ter nas hkrati prepričujejo, naj zavržemo stare. Da se ne bi utopili v nepregledni količini odpadkov, je treba spremeniti vede¬ nje, tako da bi z njim čimbolj zmanj¬ šali negativni vpliv, ki ga povzročajo odpadki. Znano je, da lahko kar osemdeset odstotkov odpadkov ponovno upo¬ rabimo kot surovino. Povečanje koli¬ čine embalaže je države Evropske unije že pred leti prisililo, da so uve¬ dle ukrepe za njeno zmanjševanje. Leta 1994 je Evropska unija izdala direktivo, ki od vsake države zahte¬ va, da predela polovico odpadne embalaže. Posledica tega pa je nujno še ločeno zbiranje odpadkov. Tudi mi bomo člani Evropske unije, vendar se je vladi uspelo dogovoriti za prehodno obdobje za uvajanje sistema ločenega zbiranja odpadkov do leta 2007. Pravilnik o ravnanju z odpadno embalažo od lokalnih skupnosti zahteva, da najpozneje do konca leta 2003 povsod omogočijo ločeno zbiranje. CILJI RAZISKAVE Izvedeti smo želeli: • katerih odpadkov je največ • koliko odpadkov se nabere v eni družini v enem tednu, mesecu in letu • koliko odpadkov na enega dru¬ žinskega člana se nabere v enem tednu, mesecu in letu • koliko ti odpadki tehtajo • kaj lahko storimo, da bomo zmanjšali količino odpadkov POTEK NAŠEGA RAZISKOVANJA Učencem od 1. do 5. razreda smo razdelili anketne liste, kjer je bila narisana razpredelnica z odpadki. Omejili smo se na plastično emba¬ lažo, pločevinke in embalažo iz več slojev - tetrapak. Učenci so en teden šteli posamezne odpadke in podatke zapisovali v ustrezen stolpec. Pri izpolnjevanju ankete so učenci vadili razvrščanje odpadkov glede na vrsto in količino ter primerjali koli¬ čino odpadkov v posameznih dne¬ vih. Ko so anketni listič izpolnili, so ga prinesli nazaj v šolo, kjer so lahko med sabo primerjali, v kateri družini se nabere več odpadkov. Pravilno izpolnjen anketni listje prineslo 98 učencev, kar pomeni, da je bilo vključenih 98 družin oziroma 401 družinski član. Nato so učenci 3. b razreda zbrali vse podatke. Pri tem so vadili štetje, razvrščanje, primerjanje. Posamezno vrsto odpadkov so tudi stehtali in izračunali, koliko tehtajo vsi odpadki - pri tem so vadili seštevanje in mno¬ ženje. Podatke so nato uredili v ta¬ bele in narisali ustrezen grafični pri¬ kaz, ki smo ga tudi računalniško obdelali. Uresničeni cilji iz učnega načrta: • zbiranje podatkov, ki jih zna nato preprosto strukturirati (urejati, razporejati po kriterijih) in pred¬ staviti z razpredelnicami in pre¬ prostimi diagrami • oceni, primerja in računa z mer¬ skimi enotami • razvijanje pozitivnega odnosa do okolja in zdravega načina življenja 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. 1 / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV VRSTE ODPADKOV (število posameznih odpadkov) Plastika drugo plastične rože, plastični krožniki, otroške plenice, embalaža za zobne kreme, slamice, plastični pokrovčki, palčka od lizike, jajčka Kinder, šminka, sladoled žogica □ plastične steklenice (1,5 I) H plastične steklenice (0,5 I) □ embalaža za čistila H plastične vrečke ■ jogurt □ margarina Pločevinke □ pijača H konzerve Tetrapak □ 1 I ■ 0,5 I ■ 0,25 I LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 PRISPEVKI UČITELJEV UGOTOVITVE Ugotovili smo, da se nabere največ različnih plastičnih odpadkov, sledijo pločevinke, tetrapak embalaže pa je najmanj. V eni družini se nabere v enem tednu povprečno 38,5 kosov od¬ padkov, v enem mesecu bi bilo to 154 kosov odpadkov, v enem letu pa 1846 kosov odpadkov. Na enega člana družine se v enem tednu nabere 9,4 kosov odpadkov, v enem mesecu bi bilo to 37,6 kosov odpad¬ kov, v enem letu pa 451,2 kosov odpadkov. Vsi odpadki 98 družin skupaj v enem tednu tehtajo 122 kg 928 g, v enem mesecu bi bilo to 491 kg 712 g, v enem letu pa 5 t 900 kg 544 g. Na eno družino se torej letno nabere približno 60 kg odpadkov, na enega družinskega člana pa približno 15 kg odpadkov. Število vseh odpadkov Teža odpadkov Vrste odpadkov 2000 r o J plastika R pločevinke H tetrapak KAJ LAHKO STORIMO ZA ZMANJŠANJE ODPADKOV? Vsaki razredni skupnosti, ki je sode¬ lovala pri anketi, smo nato razdelili te tabele in grafe ter jim zadali na¬ logo, da razmislijo, kako bi količino odpadkov zmanjšali. Ugotovili smo, da lahko količino od¬ padkov bistveno zmanjšamo tudi pri nakupovanju, ko se odločamo za iz¬ delke v povratni ali okolju prijazni embalaži. Omejimo lahko nakup stvari v plastičnih vrečkah, v trgo¬ vino se lahko odpravimo s košaro, da nam ni treba po nepotrebnem kupovati vrečk. Nakup pijač v pla¬ stenkah lahko omejimo tako, da pi¬ jemo doma pripravljene pijače: čaje, kompote, sirupe, doma pripravljene sokove, vodo... Ločevanje odpadkov Z ločenim zbiranjem odpadkov v go¬ spodinjstvih lahko količino, ki konča na odlagališču, zmanjšamo za 60%. Toliko je namreč bioloških odpadkov, starega papirja, stekla, kovinskih in kosovnih odpadkov. Drugih 40% predstavljajo vsi tisti odpadki, ki jih zaenkrat še ni mogoče predelati ali kako drugače izrabiti. Premišljeno nakupovanje Pri dnevnih nakupih lahko privarču¬ jemo do 90% embalaže, ki konča med smetmi, če upoštevamo nasled¬ nja načela: kupujemo odprte namesto zapa¬ kiranih izdelkov kupujemo izdelke v znova upo¬ rabni embalaži, npr. v povratnih steklenicah • kupujemo izdelke v reciklirani embalaži • zmanjšamo uporabo čistil Literatura Pihlar, T.: Bolj nas dušijo odpadki kot slab zrak, Dnevnik, 4. januar 2003 Ekokotiček - sortiranje odpadkov, Orbita, februar 2003 Gospodarno ravnanje z gospodinjskimi odpadki, Murska Sobota, Saubemacher- Komunala, 1999 28 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik s / Št. 1 / jesen 2003 PRISPEVKI UČITELJEV f£ESik^t&& OMELOVKE V OBČINI KUZMA Metka Recek, OŠ Kuzma IBifc Naravoslovni krožek na Osnovni šoli Kuzma je v šolskem letu 2001/2002 v svoj program dela vključil popis omelovk na sadnem drevju na celotnem področju občine Kuzma. Želeli smo ugotoviti, kje so omelovke najbolj razširjene in kje so uničile največ sadnega drevja. Dela smo se lotili na pobudo Prirodoslovnega društva Slovenije, ki je v šolskem letu 1999/2000 v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport začelo dveletno akcijo zbiranja podatkov o razširjenosti posameznih vrst omelovk v Sloveniji. Ob zaključku popisa smo podatke zbrali in izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Omelovke na sadnem drevju v občini Kuzma. Vreme nam je omogočilo, da smo popis izvedli v janu¬ arju in februarju. Najprej smo seveda spoznavali posa¬ mezne vrste omelovk, ki jih zasledimo na našem ob¬ močju (bela omela, navadno ohmelje in borova omela). Nato smo se na teren podali s kartami in tabelami, ka¬ mor smo vnašali podatke o področju popisa in o številu omel na drevju. V tabele smo vnašali podatke o številu dreves z do 5 omelami, nato dreves s 6 do 10 omelami in število dreves z več kot 10 omelami, V Sloveniji do sedaj še ni bilo sistematičnih raziskav raz¬ širjenosti omelovk. Čeprav se najbolj razširjena vrsta - bela omela - najpogosteje pojavlja, saj jo lahko najde¬ mo tako rekoč v vsakem nekoliko starejšem sadovnjaku, je o njeni razširjenosti pisnih ali herbarijskih podatkov le za vzorec. Občino Kuzma sestavlja pet naselij, in sicer Kuzma, Dolič, Gornji Slaveči, Matjaševci in Trdkova. Na povr¬ šini 1010 ha prebiva 1855 prebivalcev. Razprostira se na gričevnatem severovzhodnem delu Slovenije, na Goričkem. V vasi Trdkova, na stičišču treh dežel, Avstrije, Madžarske in Slovenije, predstavlja posebno zanimivost piramidasti tromejni kamen iz leta 1924. mmm X V .v***' NsSjžSitlL V občini Kuzma je veliko sadovnjakov s starimi sortami sadnega drevja. Prav na te pa seje na gosto naselila bela omela. Že leta 2001 in tudi v letošnjem letu je občina Kuzma vsem gospodinjstvom v občini poslala obvestilo, da je vsak lastnik, ki na sadnem drevju zazna belo omelo, dolžan drevo očistiti ali celo požagati (če je drevo že preveč napadeno) in vejevje zakuriti. Obvestila o odstranitvi bele omele ljudje niso vzeli preveč resno in v sadovnjakih je bilo glede tega storjeno bore malo. UGOTOVITVE Iz podatkov, ki smo jih zbrali, je razvidno, da je naj¬ več bele omele v sadovnjakih na Gornjih Slavečih. Sončna lega vasi je omogočila nasaditev sadnega drevja, predvsem jablan. Tudi Trdkova je vas, kjer je omela že vzela svoj da¬ vek. Ogromno jablan se je že posušilo, še več jih je napadenih. Tu je tudi največ sliv, na katerih seje raz¬ rasla omela. V vasi je precej zapuščenih hiš, s tem pa tudi sadovnjakov. Čeprav je Dolič največja vas v občini, je sadnega drevja malo. Zato ne preseneča, da je tudi omele manj, kot bi sicer glede na površino vasi pričakovali. Tudi tu je precej zapuščenih hiš. Bela omela je uničila že veliko dreves. Nekaj sadov¬ njakov je zapuščenih do te mere, da je omela uničila že večino dreves. Stanje na terenu je danes malce drugačno, kot je bilo v času popisa. Nekateri so resneje vzeli že drugo obvestilo občine in vestno očistili sadno drevje. Na žalost pa je zapuščenega drevja preveč, zato zajezi¬ tev širjenja bele omele na sadnem drevju ni mogoča. Ob izvajanju popisa smo ugotovili, da je omela na¬ selila tudi druge vrste drevja, in sicer najbolj lipe, breze, robinije in topole, v gozdu pa bor. Tudi če bi sadno drevje očistili, bi se omela ponovno razširila z drugega drevja. LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Telo kot črna skrinjica Dušan Krnel Ne le za otroke, ampak tudi za mnoge odrasle je delo¬ vanje lastnega telesa kot črna skrinjica. Približno vemo, kaj gre v telo in kaj iz telesa, ne vemo pa, kaj se v tej »črni skrinjici dogaja«. Čeprav »ne vemo«, pa konstruk¬ tivistične teorije trdijo, da o tem le imamo neke pred¬ stave. Kakšne zamisli imajo otroci slovenskih šol o tem, kaj se dogaja z jabolkom, ko ga pojedo, smo v Nara¬ voslovni solnici že pisali (glej Naravoslovna solnica, letnik 3, št. 1, 1998). Tudi sicer so zamisli o delovanju prebavil najbolj raziskane. Manj pa je znano, kako si otroci zamišljajo delovanje srca ali pljuč. Srce Za srce vedo, da bije ali tiktaka, poznajo tudi približno lego v telesu, kjer ga lahko začutijo. Večina otrok tudi ve, da srce po žilah potiska kri. Kri gre iz srca po vsem telesu, če se vrežeš, ti lahko kri iz rane izteče in umreš. Tovrstna razumevanja razlagajo delovanje srca in pretok krvi kot enosmeren proces, kri gre iz srca po vsem te¬ lesu, ali pa v smislu »srce je vrelec, v katerem kri nastaja in odteka v druge dele telesa«. Razlage o sklenjenem toku krvi ali o nekakšnem kroženju krvi se ne pojavijo spontano. Potreben je pouk, poznavanje delov srca in poznavanje funkcij različnih žil, da ideja o kroženju pride v zavest. Pa tudi s tem še ni zagotovljeno razume¬ vanje krvnega obtoka. Pojavi se nova črna skrinjica kot področje, v katerem se kri na koncu arterijskih kapilar izgubi in pojavi v kapilarah, ki se razvijejo v vene. Ta črna skrinjica pa se razsvetli šele, ko spoznajo celico in njeno delovanje. V povezavi s krvnim obtokom so značilne tudi zamisli, da je kri speljana po žilah le po večjih in zunanjih delih telesa, na primer v noge, v roke ali v glavo, ne pa tudi v notranje organe, na primer v želodec, črevo, jetra, pljuča itd. Le od ustreznega poučevanja je odvisno, ali se razvije zamisel o prekrvavitvi vsakega dela telesa. Pljuča S predstavami o funkciji pljuč je podobno kot s pred¬ stavami o srcu. Otroci poznajo predvsem zunanji ali »mehanski« vidik dihanja. Vedo, da s pljuči dihamo, kar pomeni, da zrak vdihnemo in izdihnemo. Tako je zrak pomemben le za pljuča, pljuča morajo imeti zrak, da z njimi dihamo. Celovita funkcija pljuč kot sprejemnika kisika in oddajnika ogljikovega dioksida se pojasni le pri skupnem obravnavanju delovanja srca in pljuč ter doga¬ janja v celici. Prebavila in izločala Za najmlajše je ves človeški trup nekakšna vreča, v ka¬ tero se meče hrana, ki je nato pomešana z različnimi odpadki. Ta vreča ima dva izhoda, enega za urin in dru¬ gega za blato. Na tem razmišljanju je osnovana tudi zamisel o trebuhu kot organu, ki predeluje hrano in jo spreminja v odpadke, ki jih izločimo. Za učitelje naj bi bila zanimiva tudi zamisel o tem, da se pri prebavljanju v trebuhu ali želodcu sprošča energija. Ta napačna zami¬ sel najbrž izvira iz poudarjanja, da je hrana vir energije. Torej se energija sprošča pri presnavljanju hrane. Deset- do enajstletniki imajo večinoma bolj izdelane predstave o presnavljanju in poznajo organe, ki sode¬ lujejo pri tem procesu, pa vendar je študija, ki so jo iz¬ vedli v grških šolah, odkrila še veliko črnih skrinjic. 18% otrok je pravilno narisalo prebavni trakt kot kontinui¬ rano pot, sestavljeno iz različnih organov, požiralnika, želodca in črevesja. Vendar je le nekaj otrok vedelo (1 %), da je črevesje dolgo približno 6 m. Skoraj vsi so vedeli, da se hrana v prebavilih spremeni, a le polovica vprašanih je različne spremembe razvrstila v različne organe. Zelo različne so tudi predstave o času, ki je potreben za prebavo. Tako je le en učenec pravilno odgovoril, da je za celoten proces potrebno vsaj 6 ur. Kar smo že prej omenili za druge organe, velja tudi za prebavila - služijo sama sebi. Samo 5% učencev je pra¬ vilno odgovorilo, da snovi, ki nastanejo pri presnavlja¬ nju preidejo v krvni obtok. Prav zaradi teh napačnih predstav o neodvisnosti notranjih organov raziskovalci poudarjajo, da naj bi se notranji organi, se pravi to, kar je pod rebri in v trebuhu, poučevalo skupaj, v medse¬ bojni povezavi in odvisnosti. Literatura: Psarros N. in drugi: The adventure of food inside the human body: Primary students' conceptions about the structure and function of the human digestive system. V: Science education research in the knovvledge based society. Psiloss D. in drugi (ur.), Aristotle University of Thessaloniki, Solun, 2001 Driver R. in drugi: Making sense of secondary Science, Routledge, London, 1994 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / št. 1 / jesen 2003 30 RAZLAGA K STENSKI SLIKI Pod rebri in v trebuhu Darja Skribe Dimeč Kaj imamo ljudje pod rebri? Kaj imamo ljudje v trebuhu? Kje imamo jetra? Kakšne oblike so pljuča? Ali so jetra večja od želodca? Je sapnik pred ali za požiralnikom? To je le nekaj vprašanj, na katera naj bi učenci dobili odgovore ob pomoči stenske slike. KAJ DELA srce2 PRETAKA Kfti SRCE TIM vTKfBL/fcKu Učenci si večinoma težko predstav¬ ljajo, kje imajo na primer ledvice, jetra itd. Prav tako nimajo jasnih predstav o tem, kako veliki so posa¬ mezni organi. Čeprav vsi učenci vedo, da imajo srce in približno kje ga imajo, pa imajo mnogi tudi napačno pojmovanje o položaju in obliki srca. Tako mnogi mislijo, da imajo srce na levi strani telesa in da je v obliki srca, kakršnega uporab¬ ljamo v simbolih (npr. za Valenti¬ novo). Stenska slika učencem pred¬ stavi položaj, obliko in velikost nekaterih notranjih organov. Tudi z uporabo ustreznih barv za posa¬ mezne organe smo se želeli čim bolj približati realnosti. V človeškem telesu so tri telesne votline: lobanjska, prsna in trebušna votlina. V lobanjski votlini so možga¬ ni, v prsni votlini so pljuča in srce, v trebušni votlini pa največji del za¬ vzemajo prebavila. V nadaljevanju predstavljamo organe, ki so narisani na stenski sliki. V predstavitvi smo se omejili na njihov položaj v telesu, na njihovo velikost oziroma videz in na njihov pomen. Literature, s katero lahko učenci spoznavajo svojo notranjost, je tudi v slovenskem jeziku izjemno veliko. Nekaj smo je že predstavili v Nara¬ voslovni solnici (letnik 2, št. 1/2, str. 50-53). Kviz, ki je objavljen v tej Naravoslovni solnici, se neposredno nanaša na stensko sliko Pod rebri in v trebuhu. Podoben kviz, ki se prav tako nanaša na človeško telo, smo v Naravoslovni solnici že objavili (letnik 2, št. 1/2, str. 28, 29). Večina slik prikazuje le posamezne organe oziroma položaj človeka le od spredaj. Da bi imeli učenci čim boljšo predstavo, smo človeka pred¬ stavili tudi od strani. Stenska slika ne vključuje mnogih organov in organskih sistemov, kot so koža, mišice, kosti, čutila, živčevje, spolni organi, žleze z notranjim izločanjem, limfni sistem. Podatki o teži nekaterih organov pri odraslem človeku jetra: 1450 g možgani: 1400 g pljuča: 1120 g srce: 275 g ledvica: 150 g Okostje odraslega človeka tehta približno 11 kg. Če bi raztegnili nekatere organe odraslega človeka, bi bila površina: možganov: 0,2 m 2 kože: 2 m 2 pljuč: 70 m 2 LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 31 RAZLAGA K STENSKI SLIKI MOŽGANI Možgani ležijo v lobanjski votlini in so eden izmed večjih organov v člo¬ veškem telesu. Pri odraslem človeku tehtajo približno 1,4 kg. Možgani so močno nagubani in bi, če bi jih raz¬ tegnili, prekrili površino, veliko pri¬ bližno 0,2 m 2 . Možgani usklajujejo delovanje celotnega človeškega telesa. V možganih je več kot 1000 milijard živčnih celic, v katerih se predelujejo informacije. Človek ima, glede na telesno težo, med vsemi živimi bitji na Zemlji največje možgane. DIHALA Dihala so organski sistem, ki ga sestavljajo: nosna in ustna votlina, grlo, sapnik in dve pljučni krili. Dihala poskrbijo, da pride kisik iz ozračja v krvni obtok, hkrati pa iz te¬ lesa odstranjujejo ogljikov dioksid. Grlo Grlo povezuje spodnji del žrela s sap¬ nikom. Pri požiranju hrane poklopec pokrije vhod v sapnik in s tem pre¬ preči, da bi prišla vanj hrana ali pijača. Sapnik Sapnik je cev, ki poteka od grla do pljuč. Hrustančni obroči dajejo cevi oporo, zato je sapnik vedno razšir¬ jen. Po sapniku potuje zrak v pljuča in iz njih. Na spodnjem delu se sap¬ nik razdeli v dve sapnici, ki se nada¬ ljujeta v pljuča. Pljuča Pljuča zavzemajo večino prostora v prsni votlini. Navzgor segajo tik pod ključnici, navzdol pa se naslanjajo na trebušno prepono. Desno pljučno krilo sestavljajo trije režnji, levo pa dva; levo pljučno krilo je namreč zaradi položaja srca nekoliko manjše. Levo in desno pljučno krilo nista med seboj povezani. V pljučih poteka izmenjava kisika in ogljiko¬ vega dioksida, zato so pljuča močno prekrvljena in svetlo rdeče barve. Notranja površina pljuč je približno 35-krat večja od površine kože, kar omogoča, da pride kisik iz zraka v krvožilje in da gre ogljikov dioksid iz krvožilja v zrak. PREBAVILA Prebavila sestavlja prebavna cev, ki poteka od ust do zadnjične odpr¬ tine. Pri odraslem človeku je dolga približno 9 metrov. O prebavni poti smo v Naravoslovni solnici že pisali (letnik 3, št. 1). Jezik Jezik je mišica, ki sodeluje pri mehan¬ ski obdelavi hrane v ustih, požiranju hrane in nastajanju glasov. Z jezikom zaznavamo štiri osnovne okuse in ločimo užitne snovi od neužitnih. Požiralnik Je mišičasta cev, po kateri gre hrana v želodec. Potovanje hrane omogoča usklajeno krčenje mišic. Jetra Jetra zapolnjujejo večji del zgornje desne strani trebušne votline. Jetra so največji notranji organ, saj tehta¬ jo skoraj 1,5 kg. V jetra priteka kri iz črevesja in se prečisti. Telesu potreb¬ ne snovi jetra vračajo v krvni obtok, vse druge pa uskladiščijo, predelajo ali izločijo. Želodec Želodec leži na vrhu trebušne votline in je eden najprožnejših organov. V steni želodca so močne mišice, ki omogočajo gnetenje in mešanje hrane. V želodcu ob pomoči želod¬ čne kisline poteka kemična razgrad¬ nja hrane. Črevesje Črevesje predstavlja približno 80% celotne dolžine prebavne poti. Čre¬ vesje zavzema večji del trebušne votline in je zaradi svoje dolžine močno zvito in upognjeno. Prvi del črevesja je tanko črevo, ki je pri odraslem človeku dolgo približno 6,5 metrov. V tankem črevesju pote¬ kajo zaključni deli prebave, ki omo¬ gočajo vsrkavanje hrane in vode v krvni obtok. Debelo črevo je dolgo približno 1,5 metra. V njem ne poteka prebavljanje hrane, ampak le vsrkavanje vode in s tem zgoščevanje iztrebkov. OBTOČILA Obtočila sestavljajo srce, kri in žile. Obtočila prenašajo snovi po vsem telesu. Srce Srce leži skoraj na sredini telesa, le spodnji del srca je za malenkost bolj nagnjen na levo stran. Srce je votla mišica, ki poganja kri po žilah v vse dele telesa. Približno enkrat na sekundo se srce skrči in potisne kri po telesu. Kri teče po žilah od srca ali proti srcu. Glede na to ločimo odvodnice ali arterije in dovodnice ali vene. Odrasel človek ima do 6 litrov krvi. Krvni obtok V pljučih se v drobnih žilah kri obo¬ gati s kisikom, ki ga vdihnemo sku¬ paj s preostalim zrakom. Ta kri pride v levi del srca, od tod pa po telesni odvodnici po telesu. V celicah se kisik porabi in nastaja ogljikov dioksid. Ta potuje po telesni dovod- nici v desno stran srca, od tam pa v pljuča, kjer kri v drobnih žilah 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / Št. i / jesen 2003 RAZLAGA K STENSKI SLIKI odda ogljikov dioksid in se hkrati ponovno obogati s kisikom. SEČILA V celicah potekajo procesi, pri katerih nastajajo tudi odpadne snovi. Te se izločajo v kri. Sečila prečistijo kri in z izločanjem odstra¬ njujejo odpadne in strupene snovi iz telesa. Ledvice Ledvice so kot pest velik parni organ in ležijo na hrbtni strani trebušne votline. Iz krvi odstranjujejo odpad¬ ne snovi in uravnavajo količino vode v telesu. Ledvice v eni minuti preči¬ stijo približno 1,2 litra krvi. Upo¬ rabne snovi vrnejo v kri, preostalo tekočino pa izločijo skozi sečevoda v sečni mehur. Sečni mehur Sečni mehurje votel organ za zadr¬ ževanje seča, ki leži na dnu trebušne votline. V sečni mehur priteka seč iz ledvic. Seč zapusti telo skozi sečnico, ki je pri ženskah krajša kot pri moških. Na stenskih slikah sečnica ni ustrezne dolžine. Odrasel človek izloči na dan približno 1,4 litra seča. Literatura: Burnie D.: Leksikon človeškega telesa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995 Kordiš T.: Biologija 7. Naše telo, DZS, Ljubljana, 1995 Russell A.: Neverjetne primerjave, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1999 Slikovni slovar človeškega telesa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 Pod rebri in v trebuhu LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 KVIZ Kaj imam pod rebri in v trebuhu? Darja Skribe - Dimeč A veliko približno toliko kot tvoja pest B precej večje od tvoje pesti C precej manjše od tvoje pesti Dobrosrčni in širokosrčni ljudje imajo: A večje srce kot drugi ljudje B manjše srce kot drugi ljudje C enako veliko srce kot drugi ljudje Srce imaš: A na levi strani telesa B na desni strani telesa C skoraj na sredini telesa Q Sapnik imaš: A pred požiralnikom B za požiralnikom C ob požiralniku Desno pljučno krilo je: A enako veliko kot levo B malo manjše od levega C malo večje od levega Hrana, pijača in zrak potujejo skozi tvoje telo: A ves čas ločeno B ves čas skupaj C na začetku skupaj, nato pa ločeno Q Če tanko in debelo črevo ne bi bila zavita, temveč raztegnjena, bi bil človek visok približno: A 2 metra B 4 metre C 10 metrov Ledvici sta v trebušni votlini levo in desno: A spredaj B zadaj C na sredini telesa Čisto na dnu trebušne votline imaš: A tanko črevo B sečni mehur C jetra Oseba na stenski sliki je: A ženskega spola B moškega spola C spola se ne da določiti D 01 3 6 a 8 D L D 9 3 S V P D £ D Z V L UOAObpO iUIIAPJd Za vsak pravilni odgovor dobiš eno točko. Seštej jih. 0-4 točk Treba bo natančneje opazovati. Odgovore na skoraj vsa vprašanja iz kviza lahko najdeš, če natančno pogledaš risbi človeškega telesa na stenski sliki. 5-8 točk Notranjost tvojega telesa je za tebe še delna skrivnost. Razkriješ jo lahko, če dobro opazuješ risbi človeškega telesa na stenski sliki in zraven nekoliko uporabiš tudi svoje možgane. 8-10 točk Čestitamo, zelo dobro opazuješ, poleg tega pa znaš tudi zelo dobro uporabljati to, kar imaš v glavi. 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / Št. 1 / jesen 2003 VDIHNI GLOBOKO! Jeseni leta 1997 je v Naravoslovni solnici Tatjana Kordiš pisala o literaturi za mladino, ki obravnava človeško telo. Teh knjig je na našem knjižnem trgu kar nekaj, vendar so napisane za različne starostne stopnje in so različno kvali¬ tetne. Avtorica je takrat ugotavljala, da je kljub bogati beri med knjigami malo domače literature in da prevladujejo prevodi, ki »nosijo s seboj nekaj tujega duha, založbe pa jih pogosto ne dajejo prevajat strokovnjakom in so zato njihova besedila večkrat oporečna«. Pred nami je nova knjiga s področja o človeškem telesu. Založba Učila je lani izdala prevod knjige Vdihni globoko!, ki jo je napisala Marianne Koch. Avtorica je doštudirala medicino in piše kot strokovna novinarka za medicino v različne časopise. Na radiu Bayerishe Rundfunk vodi sve¬ tovalno oddajo o zdravju. Tako je dr. Kochova pri pisanju knjige Vdihnimo globoko! združila oba poklica, ki ju oprav¬ lja. S knjigo je želela otrokom približati človeško telo: kako deluje, kaj se dogaja v notranjosti telesa. Obravnava teme, ki najbolj zanimajo odraščajoče otroke: dozorevanje in spreminjanje v odraslo žensko ali moškega, spolnost, pre¬ ventiva in nosečnost. Knjiga se dotakne tudi nevarnosti, ki pretijo mladim, ko posežejo po cigaretah, alkoholu in dro¬ gah. Dobrodošlo je, da obravnava anoreksijo, ki se danes pogosto pojavlja zlasti med mladimi dekleti, in da na ne¬ vsiljiv način svari pred posledicami. Pomembno je tudi, da knjiga obravnava poškodbe hrbtenjače in posledice teh, ko so bolniki vezani na invalidski voziček, ter usmerja bralca, kako obravnavati take ljudi v svoji okolici in kako jih vklju¬ čiti medse. Avtorica obravnava tudi mlade sladkorne bol¬ nike in to, kako uravnavajo pomanjkanje insulina. Pomembno je, da se otroci pogovarjajo o tem in da se zavedajo, da so v njihovi okolici vrstniki z zdravstvenimi težavami in kako jih premagujejo, da se lahko vključijo v normalno življenje. Avtorica v obliki kratkih zgodb oziroma pogovora z mla¬ dimi odgovarja na njihova vprašanja in tako na prijeten način razkriva človeško telo in okvare, ki lahko nastanejo. Opozarja tudi na pravilno prehrano in na to, zakaj je pra¬ vilna prehrana pomembna. Na koncu vsakega poglavja je kratek povzetek v rumenem okvirju, ki poudari tematiko poglavja. Zaradi vseh naštetih značilnosti je knjiga dobra in zanimiva. Vendar pa ima knjiga tudi .nekaj slabosti. Knjiga, ki obrav¬ nava dozorevanje spolov, menstruacijo, spolnost in upo¬ rabo kondoma, je verjetno namenjena populaciji, ki že doživlja puberteto. Kljub temu je težko določiti, kateri sta¬ rosti je namenjena ta knjiga, saj avtorica včasih brez raz¬ lage uporabi nove izraze (na primer kostni mozeg, fagociti, dermatolog). Po drugi strani pa želi poenostaviti določene pojme in jih približati mlajši populaciji, ko razlaga notra¬ njost telesa kot prostor, kjer delujejo možici in opravljajo dr. Marianne Koch VDIHNI GLOBOKO! • dr. Marianne Koch • ilustriral Jorg Mair • Učila • Tržič, 2002 • 144 strani Vdihni globoko! Raziskovalna odprava v človeško telo različne funkcije, na primer dihanje, prebavljanje. Prav tako je zavajajoče, da imajo celice narisane oči, usta in nos. Eritrociti imajo roke in noge, v celici so narisane hiše in ba¬ terije, avtorica govori o vitaminskih vitezih, slušne celice plešejo. Poleg tega eritrociti niso vedno narisani enako. Enkrat imajo roke in noge, drugič pa so brez njih. Na sli¬ kah tudi ni vedno označeno tisto, o čemer govori poglavje (na primer leva in desna polovica srca, jadraste srčne za¬ klopke, pot krvi po teles, tri plasti kože). Žal so napake tudi v prevodu. Na primer čepnice v očesu so prevedene kot storžaste celice (angl. cone), krvni pritisk je pravilno tlak, rdeče ploščice so eritrociti ali rdeče krvne celice in ne ploščice (ploščice so trombociti). Srce ne črpa krvi, ampak jo poganja po telesu. Kljub vsemu bo knjiga zanimivo in poučno branje pred¬ vsem za osnovnošolce, ki bodo prek zgodb in vprašanj otrok spoznali marsikaj zanimivega o svojem telesu. Škoda, da prevodov ne pregledajo strokovnjaki, saj bi se tako izognili nepotrebnim napakam. Barbara Bajd LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 RAČUNALNIŠKI MOLI Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Amazing Human Body www. harcourtschool. com/activitv/bodvintro_34/ skeietonshak»down Spletni sprehod, na katerem bomo tokrat obiskali nekaj zanimivih spletišč, Another accideftf m the lab' Help out by putting the skeleton back together 1 1 posvečenih spoznavanju našega telesa, začnimo z Osupljivim človeškim telesom. Tako bi namreč lahko prevedli naslov spletne strani, namenjene mladim rado¬ vednežem, ki želijo spoznati delovanje svojega telesa. Spoznavanje človeškega telesa je razdeljeno na pet poglavij - možgani, pre¬ bavila, okostje, zobje in čutila. Vsako poglavje je pravzaprav zanimiva igrica, v kateri na tak ali drugačen način sestavljamo telo. V poglavju o kosteh se nam na primer pred našimi očmi sesuje okostnjak, ki ga moramo potem ponovno sestaviti. A brez strahu, ne bo treba sestaviti vsake koščice posebej, saj je skelet sestavljen le iz 16 glavnih delov, tako da so nalogi lahko kos tudi otroci v nižjih razredih osnovne šole. Na podoben način je treba v poglavju o prebavilih najprej sestaviti naš prebavni trakt, potem pa lahko opazujemo, kako skozenj potuje različna hrana, in izve¬ mo, kaj se z njo na poti skozi naše telo dogaja. Ker je spletna stran v angleščini, bodo otroci potrebovali pomoč učitelja, po drugi strani pa je lahko korist dvojna - spoznavali bodo človeško anatomijo in še nekaj novih angleških besed se bodo naučili. Human Body www. bbc. co. uklsciencelhumanbodvl Zanimivo spletno stran, posvečeno človeškemu telesu, najdemo na BBC-jevemu spletišču. Opravka imamo pravzaprav s programom Science Interactive Body, ki pa deluje kar na spletni strani, zato se nam ni treba ukvarjati z nameščanjem, pa še brezplačen je. Program je sestavljen iz več poučnih iger. V eni moramo npr. na pravo mesto postaviti izbrane kosti, pri drugi pa to počnemo z organi. Da naloga ne bi bila preveč preprosta, moramo organe najprej zasukati v pra¬ vilni položaj, šele nato jih lahko postavimo na pravo mesto v telesu. V poglavju o živčnem sistemu pa moramo najprej na pravo mesto postaviti posamezne organe in dele telesa, potem pa jih z živci povezati s pravim delom živčnega sistema. To se sicer sliši bolj zapleteno, kakor je v resnici, kljub temu pa bodo naloge za učenke in učence v nižjih razredih verjetno pretrd oreh, da bi se jih lotili samostojno. Zato pa jih lahko brez zadržkov uporabimo kot popestritev pouka, saj so lepo ilustrirane in animirane. Poleg anatomskih iger so tu še številne druge zanimivosti, ki jih prav tako lahko koristno uporabimo za popestritev pouka. Npr. program, s katerim spoznamo različne optične prevare, ali zelo zanimivo in poučno poglavje o puberteti in spol¬ nosti, namenjeno prav otrokom v starosti, ko jih te reči začnejo zanimati. Human Anatomy Online www. innerbodv. comlhtmibodv.html Če iščete zamisli za popestritev pouka, je vsekakor dobro obiskati tudi spletno stran Human Anatomy Online, kjer boste našli številne zanimive ilustracije in animacije. Gre pravzaprav za nekakšen interaktivni anatomski atlas, s podrob¬ nimi razlagami posameznih delov človeškega telesa. Razdeljen je na deset pogla¬ vij (skelet, prebavila, živčevje, mišice ...). Vsako poglavje predstavlja osnovna risba, ki deluje kakor nekakšno kazalo. Če kliknemo na posamezni del, npr. želo¬ dec v poglavju o prebavilih ali na možgane v poglavju o živčevju, pridemo do podrobnejših slik in razlag, na nekaterih mestih pa naletimo tudi na zanimive 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 8 / Št. t / jesen 2003 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko RAČUNALNIŠKI MOLJ animirane posnetke. Tako si lahko ogledamo delovanje kapilar, pljuč ali sred¬ njega ušesa. Zlasti animirane posnetke lahko s pridom izkoristimo za popestritev pouka. Anatomske risbe www.medscape.com/paaes/features/ald/public/index-ald Učiteljice in učitelji se pogosto znajdejo v zadregi, ko bi radi na tak ali drugačen način popestrili pouk, pa ne najdejo primernega materiala, npr. risb. Zaradi tega bo marsikoga razveselila spletna stran, na kateri najdemo odlično narisane skice različnih delov telesa, organov in organskih sistemov. Skice so sicer v osnovi namenjene ameriškim zdravnikom, da lahko z njimi razložijo to ali ono stvar svojim pacientom, a nič ne bo narobe, če jih boste uporabili pri pouku. Vse risbe so narejene tako, da jih lahko preprosto in kakovostno odtisnemo. Izbi¬ ramo lahko med risbami z (angleškimi) napisi ali brez njih. Risbam brez napisov lahko z malce spretnosti dodamo slovenske napise in jih uporabimo pri pouku, lahko pa jih uporabimo tudi pri različnih nalogah, kjer morajo učenci napisati, kaj je na risbi. Če ste torej že kdaj zaman iskali pregledno risbo lobanje, prebavnega trakta ali morda zgradbe očesa ali ušesa, je vaših težav konec. Omenimo le še to, da se boste morali, preden boste prišli do risb, registrirati. A brez strahu, registracija je brezplačna, le svoj elektronski naslov boste morali vpisati. Domača ponudba Bera slovenskih spletnih strani in elektronskih knjig, posvečenih človeškemu telesu, je seveda skromnejša, nekaj zanimivih stvari pa se vendarle najde. Pozorne bralke in bralci se boste verjetno spomnili, da smo v naši reviji pred pol¬ drugim letom, v lanski pomladni številki, opisali Človeško telo, spletno stran, ki jo je pripravil biolog Tomaž Amon, najdemo pa jo na naslovu ro.zrsss.si/cac/ katalog/orgsis2/ . Gre za interaktivni atlas človeškega telesa, ki po zasnovi precej spominja na zgoraj opisani Human Anatomy Online, le da je seveda v sloven¬ ščini, zaradi česar je v naših krajih precej uporabnejši. Spletno stran lahko pri pouku uporabljamo neposredno in pri tem izkoriščamo njene interaktivne zmožnosti - otroci lahko na računalniškem zaslonu sestavijo okostje, opazujejo delovanje mišic ali npr. prebavil. Če tehničnih možnosti za interaktivno rabo nimamo, lahko spletno stran uporabimo kot izvrsten vir ilustra¬ cij za izdelavo prosojnic. Še en zanimiv tovrstni izdelek smo na tej strani pred časom že predstavili (jeseni 1999). Moje sijajno človeško telo je sijajna elektronska knjiga oziroma CD-ROM, namenjen otroškemu spoznavanju človeškega telesa. Elektronsko knjigo, ki je prvotno izšla pri ugledni angleški založbi Dorling Kindersley, so pri DZS Multime- diji poslovenili in izdali že pred dobrimi štirimi leti, ker pa se do danes na našem tržišču še ni pojavilo nič boljšega, si vsekakor zasluži, da vas ponovno opozorimo nanjo. Moje sijajno človeško telo je interaktivna elektronska knjiga v najboljšem pome¬ nu beseda. Gladko tekoče in odlično narisane animirane podobe najdemo tako rekoč na vsaki strani oziroma zaslonu. Vse se seveda vrti okoli človeškega telesa, po katerem nas popelje simpatičen okostnjaček. Razlage so primerno poenostav¬ ljene in razumljive otrokom od nekako petega leta starosti dalje. Ker je vse bese¬ dilo tudi prebrano, je elektronska knjiga primerna tudi za otroke, ki še ne znajo brati. Če bi torej radi popestrili pouk o človeškem telesu, je Moje sijajno človeško telo vsekakor odličen pripomoček. LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 37 IZ ZALOŽB DIDAKTIČNE RELIEFNE PLOŠČE Založba in trgovina PISANICA je izdala dva kompleta didak¬ tičnih reliefnih plošč z naslovoma Človeško telo in Anato¬ mija človeka. Izvirnik je lani izšel v Italiji. Oba kompleta vsebujeta plastične reliefne plošče, na katerih so narisani posamezni deli človeškega telesa oziroma organski sistemi. Plastične reliefne plošče omogočajo otroku boljšo pred¬ stavljivost zaradi barvnih slik, tridimenzionalnosti in zato, ker lahko relief tudi otipajo. Na prvi pogled sta kompleta enaka, saj se škatli na zunaj ne razlikujeta. Na obeh škatlah sicer piše »ČLOVEŠKO TELO, REPRODUKCIJA ČLOVEKA, ŽIVALSTVO«, vendar kompleta obravnavata le človeško telo. V kompletu Anatomija človeka je dvanajst plošč, ki obravnavajo: • možgane in prerez glave (2 plošči) • krvni obtok in srce v prerezu (2 plošči) • kožo • zobe • čutila (oko in uho) • dihala • prebavila • ženska sečila in spolne organe • moška sečila in spolne organe V kompletu Človeško telo je osem plošč, ki obravnavajo: • okostje • mišice • živčevje • prebavila • krvni obtok • dihala • čutila (2 plošči - oko, uho, koža in jezik) Nekaj elementov plošč se v obeh kompletih ponovi, vendar z različno natančnim opisom. Kompletoma niso priložena nikakršna navodila o tem, kakšen je njun namen, kako naj ju učitelj uporablja in kateri starostni stopnji sta *omua Človeka Človeško namenjena, zato lahko le ugibamo, kakšen je cilj takega izbora plošč. Opisi slik v kompletu Človeško telo so praviloma manj po¬ drobni in ne vsebujejo toliko podatkov kot v drugem kom¬ pletu, zato bi bil primernejši za osnovno šolo. Nekaj je spodrsljajev pri oznakah. V koži so označena paccinijeva telesca in ne kot piše bradavičasti izrastki. V koži so nari¬ sani živčni končiči in ne živci, pri živčevju bi morala biti oznaka most (pons) in ne betič. V kompletu Anatomija človeka je slikam dodano veliko vpi¬ sov, zaradi tega so slike včasih že na meji preglednosti. Komplet ne obravnava okostja, mišic in celotnega živčevja, vsebuje pa dve plošči, na katerih so prikazani možgani v različnih prerezih in sta prenatrpani s podatki. Opis ušesa, zlasti slušnih koščic, je za potrebe srednješolske biologije preveč podroben. Na sliki srca v prerezu je napis mitralna zaklopka, ki pa ni narisana. Žleze z zunanjim izločanjem so eksokrine žleze, žleza znojnica je apokrina žleza in ne apokrinska. Z izrazom čebula moškega spol¬ nega uda je verjetno mišljena korenina gobastega tkiva spolnega uda. Nekateri anatomski izrazi za poimenovanje posameznih delov človeškega telesa v slovenščini niso uveljavljeni, zato so navedeni latinski izrazi (brahiocefalno deblo, vena safena, cefalna vena, iliocekalna zaklopka). Menim, da tako podrobno poznavanje človeškega telesa za učence in dijake ni potrebno. Kljub spodrsljajem sta kompleta lahko zanimivo dopolnilo k pouku, škoda le, da prevoda ni pregledal strokovnjak s tega področja, ki bi kompleta tudi prilagodil zahtevnosti v osnovni šoli. Barbara Bajd 38 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik s / št. 1 / jesen 2003 reprodukcija človeka°živai_stvo LAHKO BI BILO BOLJE Med več učbeniki za isti predmet se je učiteljem včasih kar težko odločiti. Ponavadi se šele med letom izkaže, ali je bila izbira ustrezna. Da bi učitelji razvili večjo kritičnost, hkrati pa bi založbe poskrbele za kvalitetne učbenike, smo se odločili opomniti na »nerodnosti«, objavljene v raznih učbenikih. Primer iz učbenika za 4. razred Zaporedne slike naj bi predstavljale nastanek dneva in noči. Katere napake so v prikazu? 1. Meja med osvetljenim in neosvetljenim delom Zemlje mora biti po¬ končna in ne poševna, saj Sonce osvetljuje del Zemlje, ki je obrnjen proti njemu. 2 . Na zaporednih slikah je vrisana meja med osvetljenim in neosvetlje¬ nim delom Zemlje. Na prvi sliki je osvetljen le majhen del Zemlje, na naslednji pa že večji del - zdi se, kot da je Zemlja ves čas pri miru in da Sonce potuje okrog nje ter jo vedno bolj osvetljuje. Narisano za¬ poredje slik bi dobili, če bi veljal heliocentrični sistem. Menjavanje dneva in noči lahko nazorno prikažemo s pogledom na Zemljo iznad severnega tečaja. Ko se Zemlja in skupaj z njo človek vrtita, se dan in noč izmenjujeta. opoldan zvečer opolnoči zjutraj opoldan 3 . Kontinenti so narisani preveč skupaj. LETNIK 8 / ŠT. 1 / JESEN 2003 NARAVOSLOVNA SOLNICA 39 Zbirka Serija preprostih ključev za določanje organizmov, ki jih je napisala profeso¬ rica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Barbara Bajd, je namenjena predvsem osnovnošolcem in njihovim učiteljem. Knjižic žepnega formata bodo gotovo veseli tisti učenci, kijih narava bolj zanima in ki so se že velikokrat spra¬ ševali, »kako se imenuje tista rastlina, ta ptica ali ona žaba«. Daje vsebina obvladljiva, so izbrane vrste, ki so pri nas najobičajnejše: V ključu se prepletajo opisi, risbe in zani¬ mivosti, ki skupaj posredujejo informacije o raznolikosti živega sveta pri nas. Posebna vrednost preprostih določevalnih ključev je v tem, da otroke s kratkimi vprašanji usmerja k natančnemu opazovanju, veščini, ki je koristna za vsakogar. Poleg učencev v prvem in drugem triletju osnovne šole lahko s temi ključi poskušajo določati cvetlice, dvoživke in ptice tudi mlajši otroci, če jim pri tem pomagajo vzgojiteljice ali starši. Zbirka je prav tako lahko zanimiva za starejše, ki želijo hitro in preprosto spoznati naš živi svet. Pogosto ga najdemo na pustih, suhih travnikih. Podoben je velikonočnici. ki pa ie pri nas zelo redka zaradi preve¬ likega irganja in je zato zaUAe na. Pri nas raste na Boču in ckofcci. Če jo boš na izletu opazit, je ne trgaj. Na Krasu uspeva gorski kosmatinec 55.0 Zeleni fcsti so črtaiasti. Cvetni listi so spodaj zrast v dolgo cevko, iz katere molijo prašniki m pestiči. Ob cevki so črtaiasb fcsti. podobni travi, ki so pri dnu med seboj zrasli I Zeleni listi niso črtalasti. Dišeče snovi uporabljajo pri izdelavi parfumov. V zdra¬ vost vu jo uporabljajo za zdravljenje dihalnih pote □ Nima listne rožice. Necvetoči poganjki so polegli, cvetoča stebla so pokončna. Usti so usnjati, edorobe suličasti n vedno zeleni Raslima pri dnu oleseni in poganja številne prilike. s ka¬ terim se razmnožuje. Vsfbuje značilen mleček. 1290 SIT 990 SIT 1290 SIT • 20 vrst dvoživk, • 38 vrst ptic in • 68 vrst spomladanskih rastlin. Knjižice lahko zelo popestrijo pouk in so učitelju v veliko pomoč, saj obravnavajo živali in rastline, ki so v našem okolju pogoste. Zaradi primernega formata jih je mogoče vzeti s seboj v naravo. V marsikaterem otroku bodo s svojo nevsiljivostjo vzbudile zanimanje za opazovanje in spoznavanje organizmov. se 59 MODRIJAN hiša dobre knjige Knjige lahko naročite: po telefonu: 01/ 200 36 00 po faksu: 01/ 200 36 01 po elektronski pošti: prodaja@modrijan.si MODRIJAN Naravoslovna solnica, letnik 8, št. 1 • zamisel: Darja Skribe Dimeč, Dušan Krnel, Bernarda Pinter • ilustracije in oblikovanje: Davor Grgičevič