541
Mi smo Titovi, Tito je naš
Milan Bogdanović
V teh viharnih besedah, ki jih vzklikajo množice, je globoka modrost taka kot ljudska modrost, ki zori stoletja in ostane živa v pregovoru. Ce je modrost spoznanje in znanje, pridobljeno z izkušnjo, filozofija, preizkušena v življenju, so te besede, izražene v preprosti obliki, v kateri je nekoč ljudstvo zarezovalo v kamen svoje modrosti, resnično najbolj tehten pregovor, največja resnica njegovega bistva.
Kaj so govorile že ob svojem nastanku, kakšen je odnos med trenutkom, ko so nastale in njihovim globokim pomenom? Težko je reči, kdaj so se prvič pojavile besede »Mi smo Titovi, Tito je naš«. Morda so nastale že v tistem trenutku, ko je Tito prišel iz ilegale pred množice in jih začel prežemati z osvobodilno in revolucionarno idejo in voljo, ko so množice same začenjale čutiti, da je to njihov človek, on pa jih je privlačil, jih organiziral za boj in revolucijo, jih v boju in revoluciji vodil in z njimi zmagoval. Ta globoka povezanost se je že tedaj morala ukoreniniti in izraziti v ljudskem reku. Besede so tedaj izrazile neko spoznanje, bile so potrditev medsebojnega neoporečnega sprejetja.
Danes je to nekaj globljega. Od trenutka, ko so Tita pred ljudstvom obrekovali in črnili, ljudstvo pa pozvali, naj ga zapusti in se mu upre, so te besede odsev narodovega spoznanja, da bi to pomenilo uničenje z revolucijo pridobljene svobode in tudi njega samega. In tako se je v teh besedah strnila ljudska modrost, se je strnilo razumevanje zgodovine zdaj in v prihodnje.