36. štev. V Kranju, dne 4. septembra 1909. X. letu. GORENJEC Političen in gospodarskj lisi Stan« sa Kranj s dostavljanje« na dom 4 K, po polti sa ealo l«to 4 K, M pol Irta X I, ta druge držav« stane 660 K, Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brat istodobne rpoliljatve naročnine M ne ozira. — Uredništvo in oprav* ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v fZvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer == Inserati se računajo aa celo stran 50 K, sa pol strani 80 K, ta Četrt strani 10 K. inserati se plačujejo naprej. Za stanji« oznanila se plačuje sa potit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust — Upravniitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vso upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Starši, vpišite svoje otroke v slovenske šole! Čas počitnic bo ikoro pri kraju in odprla te bodo vrata ljudskega hrama — tole, t j. kraja, ki je ta Človeka najbolj važen, potreben in nadvse vzvišen. Brez iole se Človek približa neumni živali. Kar je voda ribi, to je otroku tola. Slovenci smo revni s šolami. Deset- in desetletja se že borimo zanje, toda povsod od visoke c. kr. vlade gor pa dol do najzakotnejte nemCurske ali iredentovske spelunke imajo za nate vsikdar pravične zahteve po slovenskih Šolah gluha ušesa. V dvajsetem stoletju se gode v takofmenovani kulturni mogočni Avstriji gorostasnosti, ki kriče do neba in po —- maščevanju. Vse nate zaklete, bodisi neruske, bodisi laike sovražnike pa vodi edino!« poželenje, potuje ti nam nato deco, katero naj bi pozneje izrabljali. v svoje samopašne, hudodelske namene. Na Kt roškem nam zagrizene poturice ne privoščijo niti ljudskih Sol s slovenskim učnim jezikom, v Trsth pa se je c. kr. vlada ustrašila pred Slovenci in jim vrgla drobno kost s tem, da je sprejela na državno šolo na Lipskem trgu nekaj učnih moči. Glas: «Mi ne prosimo, temveč zahtevamo slovenske tole. iole in toleU bo moral odslej doneti vsepovsod, dokler nam jih ne dado tisti, ki so po božji in človeški postavi v to poklicani. Pa zakaj zahtevamo tole s slovenskim učnim jezikom, bo vpraSal marsikateri čitatelj. Zategadelj, ker se edinole na iolah, kjer se otrok poučuje v materaem jeziku, uspešno razvija njegov razam, da more slediti nadsljnemu znanja. Sola ne uči samo znanosti, ona ima mnogo večjo nalogo, blažiti otroku srce. Če pa otrok ne ume jezika, v ka- teren govori ž njim učitelj, tedaj tola ne more blagodejno vplivati nanj. V vsaki drugi Soli z drugačnim učnim jezikom se slovenski otrok pokvarja na doba in na srca tako, da ne more naprej, ostane idiot, torej nekoristen za človeško družbo. Kaj mar to nemškemu Solferajna, U ustanavlja po slovenskih krajih take tj6lflice-mucUn.esJ Da le doseže svoj dlj! Sulfcrajn H bi moral takoj zapreti svojs sok v naših krajih, ako bi jim slovenski starti odtegnili svoje sit renske otroke. Najboljši dokaz za to nam je nemška Sila v Hrastniku na Štajerskem. Slovenski listi —- in to do-sedaj ni bilo preklicano, zato n oramo verjeti — so pisali, da je neki, na nemški Soli v Hrastniku nastavljeni učitelj zapustit šolo, obenem pa pisal nemškemu Sulferajao, «da je sramota, siliti otroka v zavod, kjer ne razume učitelj otroka, otrok pa učitelja ne, ipioh pa ni v Hrastniku nobenega pravega Nemca, rasen mene.» Nemški Sulferajn se je, kakor se bere v njegovem glasniku, vrgel zlasti na Kranjsko. Za nato deželo je žrtvoval c«lib SIL&78 K 43 vin. Samo za gradbo Sol je izdal 441.547 K. To so velikanske Številke, ki dado misliti. Svoje tole, oziroma vrtce ima med dragim na Jesenicah, v diski, v Domžalah in Tržiču. Vse to, kar smo pisali zgoraj, velja za te kraje. Zatorej, slovenske matere in slovenski očetje, pozor! Če imate čisto vest ia le trohico slovenskega srca, sapilite svojega sina ali hčerko le v slovensko šolo! Scnifci! Zahtevajte 99Gorc«]caM po fteh pstHaah ii Kitaraak! Poučni listek. Kekollko o naši ustavi. Volitev. Dalje. če se mora davek kakega volilca razdeliti na dva dela, se tak volilec dene v tisti volilni razred, kamor pade več njegovega davks. Častni meščani (tržani in občani), kakor tudi tisti občani, ki smo jih že našteli pod št. 2, spadajo v prvi volilni razred. Ko bi v prvem volilnem razredu ne bilo vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor se ima voliti odbornikov io namestnikov, naj se ta volilni razred do tega števila dopolni iz tistih, ki so v zaznamku po davkih prvi za njimi Davek, kar ga po tej dopolnitvi plačujejo vsi, v prvi volilni razred postavljeni skupaj, naj se odbije od zneska vsega davka, in kar ostane, ntj se razdeli na dve polovici. Tisti volilci, ki plačujejo prvo polovico tega ostanka, pridejo v drag*, vsi drugi pa v tretji volilni razred. Ta izjema ne velja za drugi tolilni razred, tako da po mnenja upravnega soditea v drugem razredu sme voliti le en volilec, če plača po Vrsti drugo tretjino vsega davka! Gotovo posta vodajalec ni mislil, da se bo postava na tak način razlagala. V vsakem razreda se voli enako Število odbornikov ia namestnikov. Volilee vseh volilnih razredov mora po volilnih razredih ločeno župan vpisati v posebne volilne imenike, za podobčine je pa treba sestaviti Se posebne volilne imenike. Ti imeniki morajo biti vsaj Štiri tedne pred volitvijo razgrneni v občini vsakemu na vpogled, kar jo razglasiti z nabitimi razglasi, v katerih se mora določiti tudi osemdnevni rok za vlaganje kakih pritožb. Kiraisija, obstoječa iz župana kot predsednika in štirih od občinskega odbora voljenih odbornikov, razsoja o pravočasno vloženih pritožbah in imenik takoj popravi, če je spoznala pritožbo za upravičeno. FOblJSTEK. »Gospod so hoteli.. .1 Obsodite Jo!" Slika izpred porotnega sodišča. Pri podružnici sv. Miklavža na Golopečju se je vršila in doigrala tragedija izza družbinskega življenja na kmetih, kakršne ne pozna zgodovina nate Gorenjske. 2ena polije svojega moža i petrolejem, ga zažge in pasti v groznih mukah goreti in umreti. Prosim Vas, kdaj ste že slišali kaj takega P Ampak zgodilo se je vendar. Ali ker so «gospod* hoteli imeti tako, ali pa, ker sta bila junaka romana iz Golopečja sama kriva grozepolaega zaključka svojega lastnega romana. Zgodilo se je tako! Stopimo za kakih 18 let nazaj in obstanimo pri sv. Miklavža na Golopečja. Cerkovnik te podružnice, Janez Kopač, si išče neveste. Izbere ima med dvema. Eno bi bil od srca rad vzel. Vzel pa je drugo, ker so € gospod» hoteli tako. < Janez, > so dejali, «to le vzemi in dobro bo rite.* Da, res, danes je dobro za njega. Počiva v groba tihi jami in kar nič so ne zmeni, ali bodo njo, ki ga je pahnila v ta jamo, obsodili grozodejstva umora svojega lastnega mota, ali ne. Da, res, danes je dobro za njega 1 Kaj pa je I njo P Ona, Reza Kopač, rojena Kavka is Opaste, se ima zagovarjati pred porotnim sodiščem radi poizkuse* nega in izvršenega umora svojega moža« <9o ima zagovarjati,* ampak ona se kar nič ne zagovarja, pa tudi kar n:č ne izgovarja. Kakor zlomljeno, po viharju uničeno drevo, stoji strta in potrta pred porotnim sodnim dvorom. Med stokom in jokom, skesano in odbito Izpove: da, jas sem izvrlila dejanje, ampak umora svojega moža jaz nisem kriva, on sam ga je provsročiL V tem smisla se zrcali priznanje in kosanje morike svojega moža. Poglejmo si nekoliko po-bližje posamezne slike is porotne obravnave 1 Na vprašanje predsednika sodnega dvora, je li je obtoženka svojega moža vzela Iz ljubezni ali le radi premoženji, obtoženka odgovori: «Gospod so hoteli imeti, da ga vzamem. On ni imel ničesar, jaz sem imela nekaj dote*... In nato nadaljuje svojo javno generalno izpoved is osle dobe nesrečnega zakonskega življenja: «Da, Gospod so hoteli imeti tako. Rajnki je bil «mežnar» ia ko se je hotel oženiti z drago, so Gospod dejali: Janez, vzemi to lel Tako so tudi meni dejali in vzela sva se. Nekaj časa sva se Se precej dobro razumela. Potem pa... (obtoženka ihti In joče) imela sem opraviti s nekim drugim možkim, nastal je prepir ia pretep v nisi. Ločila bi se bila od njega, ali zopet so naju Gospod pogovorili, mož je obljubil pred njimi, da ml odpusti moj greh, Ampak v srcu mi ni odpustil. Pri vsaki priliki mi je to vrgel naprej, čeprav se nisem več zagrešila. Poleg raežnarije se je mož navil tudi i žganjartjo. Postal je pijanec, zapil je vse, ju sama sem mogls skrbeti za otroke ia hišo. Kb je prihajal pij in domov, metal mi je moj greh naprej, zmerjal me z vlačugo, s k ... . vpričo otrok, a očitanju je sledil pretep. Zsčelo se je neznosno življenje rame. V brezupa sem se vdala včasih tudi jas pijači. Mati sem osmim otrokom, dva sta umrla. Ker prepira in pretepa ni hotelo biti konca, sem se hotela ločiti Pa zasmilili so se mi otročiči, ki sem jih tako rada imela in vzgojila, kolikor dobro sem jih mogla. (To lepo njeno čednost potrjujejo tudi priče.) Ostala sem. Pred petimi leti pa me je nekoč pri belem dnevu vpričo otrok začel zmerjati ter pretepati. Vsa zbita sem bežala pred njim, a on jo sel s gnojnimi vilami za menoj. Čakaj, sem si mislila, jas ti storim nekaj, da bos vedel, kaj se pravi trpeti. Ko sem videla, da je pijan obležal za hišo, sem ga malo polila s petrolejem po hlačah pa — zažgala. Čakala sem, da bo začelo goreti in da ogenj takoj zadušim, ko bo zsčelo moža preveč poči. Zakaj posebno kaj hudega mu nisem hotela storiti, a malo «spomina» sa moje trpljenje pa sem mu privoščila; Takrat se ni vžgalo, zažgala pa sem. Mož se je bil prebudil. Predsednik: «Kako to, da se je zbudilP» Obtoženka: «Ne vem.* Prečita se zapisnik, v katerem stoji, da to hlače le gorele, a da je ogenj mož sam zadutU Obtoženka trdi, da takrat hlače niso gorele. Ko jo predsednik opomnit da je že za njeno vest POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ■ M. Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina Jranc Souvan, sin - £]ubt]ana v stari Souvanovi hiii na JKestnem trgu il. 22. I 80 48-26 Zobozdravnlškl a t aH a obotehniskl :: dr. mrl GlobočniH ▼ Kranju 1 52—61 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulice »Sit. «*. StMeio-ometio li kontrokciisko aljaeaviffiarirro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike 1.1, d. Špecijaliteta: 76 52-24 valjični zastori (Roiibalken) ESS8 Od c. kr. namestnistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. DopoSljite nam torej takoj franko vaSe tovorne listine letoSojegi leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 52—43 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 10 52-32 Iv. Jax-a v Ijubljani Dunajska cesta 17 priporoča troje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sabtevanje saatonj. Zobotehnik Oton Scydl je odpotoval do 3 ]. aVgnsta. POSOJILNICA V RADOVLJICI Reaervna naklada innaia: i si reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5'A0/., ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6° o:: Eskomp-tu-ajo se tudi trgovske menice. 4 VI. -UB Denarni prornot ▼ lota I008i s Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2.-6. are pop. Izvzeaii nedeljo in praznik. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. L bdaja koi tstrtij «iersujsa». Odgeversi urtdaik Lav osla v M i k u i, Usfsina ii tistk Iv. Pr, Laaprtti v mm 36. štev. V Kranju, dne 4. septembra 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stan« u sjtsnj s dostavljanje« na dom 4 K, »o polti sa etlo leto 4 K, m pol leta S K, sa drog« države atano 5'60 K. Pocutezna številka po 10 vin. — Na naroebe bra istodobna vposiljatve naročnine ee ne oiira. — Uredništvo in uprav-ni it to je na pristavi gosp. K. Floriana t tZrezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer === Inaerati m računajo sa celo stran 60 K, ta-pol strani 80 K, sa četrt atrani 80 K. Inaerati so plačujejo naprej. Za stanjša oznaoila se plačuje sa petit-vrsto 10 Tin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust. — Upr&vniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rt* klasaadje, omenila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi na) se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Starši, vpišite svoje otroke v slovenske šole! Ga« počitnic bo skoro pri krsju in odprla se bodo vrata ljudskega hrama — šole, L j. kraja, ki je ta človek« najbolj važen, potreben in nadvse vzvišen. Brez iole se Človek približa neumni živali Kar je voda ribi, to je otroku lola. Slovenci smo revni s Solarni. Deset- in desetletja se že borimo zanje, toda povsod od visoke c. kr. vlade gor pa dol do najzakotnejie nemčurske ali iredentovske spelunke imajo za nase vsikdar pravične zahteve po slovenskih Šolah gluha ušesa. V dvajsetem stoletju se gode v takoimenovani kulturni mogočni Avstriji gorostasnosti, ki kriče do neba in po — maščevanju. Vse nase zaklete, bodisi nemške, bodisi laske sovražnike pa vodi edinole poželjenje, potujč ti nam našo deeo, katero naj bi pozneje izrabljali. v svoje samopasne, hudodelske namene. Na Kc roškem nam zagrizene poturice ne privoščijo niti ljudskih Sol s slovenskim učnim jezikom, v Trstu pa se je c. kr. vlada ustrašila pred Slovenci in jim vrgls drobno kost s tem, da je sprejela na državno Solo na Lipskem trgu nekaj učnih moči. Glas: «lli ne prosimo, temveč zahtevamo slovenske Soie, Sole in iole I» bo moral odslej doneti vsepovsod, dokler nam jih ne dado usti, ki so po božji in človeški postavi v to poklicani. Pa zakaj zahtevamo Sole s slovenskim učnim jezikom, bo vpraSal marsikateri čitatelj. Zategadelj, ker se edinole na Solsh, kjer se otrok poučuje v maternem jeziku, uspešno razvija njegov razum, da more slediti nadaljoemu znanju. Sola ne uči aamo znanosti, ona ima mnogo večjo nalogo, blažiti otroku srce. Če pa otrok ne ume jezika, v ka- i tereni govori £ njim učitelj, tedaj Sola ne more blsgodejao vplivati nanj. V vsaki drugi Soli s drugačnim učnim jezikom se slovenski otrok pokvarja na duhu in na srca tako, da ne more naprej, ostane idiot, torej nekoristen u človeško družbo. Kaj mar to nemškemu Salfevajnu, ki ustanavlja po slovenskih krajih tako ntisnice-mučilaice 1 Da le doseže svoj cilj 1 Su&rajn pa bi moral takoj zapreti svoja Sole v naših krajih, ako bi jim slovenski starti odtegnHi svoje sit venske otroke. Najboljši doksz za to nam je nemška Sila v Hrastniku na Štajerskem. Slovenski listi —- in to do-sedaj ni bilo preklicano, satp ti orsmo verjeti — so pisali, da je neki, na nemški Soli v Hrastniku nastavljeni učitelj zapustil Solo, obenem pa pisal nemškemu Sulferajau, «da je srsmota, siliti otroka v zavod, kjer ne razume učitelj otroka, otrok pa učitelja ne, sploh pa ni v Hrastniku nobenega pravega Nemca, razen mene.» Nemški Šulferajn se je, kakor se bere v njegovem glasniku, vrgel zlasti na Kranjsko. Za našo deželo je žrUoval c^h 8UJ??8 K 43 vin. Samo za gradbo lol je izdal 441.547 K. To so velikanske Številke, ki dado misliti. Svoje iole, oziroma vrtce ima med drugim na Jesenicah, v Siski, v Domžalah in Tržiču. Vse to, kar smo pisali zgoraj, velja za te kraje. Zatorej, slovenske matere in slovenski očetje, pozor! Ce imate čisto vest in ie trohico slovenskega srca, sapiiite svojega sina ali hčerko le v slovensko iolo! Gornje.! Iiliefijti „Go?Hjca" po tfsfk psttlBii ii Poučni listek. Nekoliko o naši ustavi. Volitev. Dalje. PODLISTEK. »gospod so hoteli.. .1 Obsodite lol" Slika izpred porotnega sodišča, Pri podružnici sv. Miklavža na Golopečju se je vršila in doigrala tragedija ista družbinskega življenja na kmetih, kakrine ne pozna zgodovina nase Gorenjske. Zena polije svojega moža s petrolejem, ga zažge in puiti v groznih mukah goreti in umreti. Prosim Vas, kdaj ste že slišali kaj takega? Ampak zgodilo se je vendar. Ali ker so »gospod* hoteli imeti tako, alf pa, ker sta bila junaka romana is Golopečja sama kriva grozepolnega zaključka svojega lastnega romana. Zgodilo se je tako! Stopimo za kakih 18 let nazaj in obstaaimo pri sv. Miklavžu na Golopečju. Cerkovnik te podružnic, Janez Kopač, si išče neveste. Izbere ima med dvema. Eno bi bil od srca rad vzel. Vzel pa je drugo, ker so «gospoda hoteli tako. «Janes,» so dejali, «te lo vzemi in dobro bo zate.* Da, res, danes je dobro za njega. Počiva v groba tihi jami in kar nič se ne zmeni, ali bodo njo, ki ga je pahnila v te jamo, obsodili grozodejstva umora svojega lastnega mola, ali ne. Da, res, danes je dobro za njega I Kaj pa je I njo F Ona, Resa Kopač, rojena Kavka is O paste, se ima ugovarjati pred porotnim sodiščem radi poizkuse* nega in izvršenega umora svojega mota« «Se ima zagovarjati,* ampak ona se kar nič ne zagovarja, pa tudi kar nč ne izgovsrja. Kakor slomljeno, po viharju uničeno drevo, stoji strta in potrta pred porotnim sodnim dvorom. Med stokom in jokom, skesano itn odkrito izpove: da, jas sem izvršila dejanje, ampak nmora svojega moža jas nisemkriva, on sam ga je provzročiL V tem smislu se zrcali- priznanje ia kosanje morite svojega moža. Poglejmo si nekoliko po-bližje posamezne slike is porotne obravnave 1 Na vprašanje predsednika sodnega dvora, je li je obtoženka svojega moža vzela iz ljubezni ali le radi premoženja, obtoženka odgovori: «Gospod so hoteli imeti, da ga vzamem. On ni imel ničesar, jas sem imela nekaj dote* ... In nato nadaljuje svojo javno generalno izpoved is cele dobe nesrečnega zakonskega življenja: «Ds, Gospod so hoteli imeti tako. Rajnki je bil «mežnar> ia ko se je hotel oženiti s drugo, so Gospod dejali: Janez, vzemi to le I Tako so tudi meni dejali in vzela sva se. Neksj časa sva se Se precej dobro razumela. Potem pa... (obtoženka ihti in joče) imela sem opraviti s nekim drugim možkim, nastal je prepir in pretep v hiši. Ločila bi se bila od njega, ali zopet so naju Gospod pogovorili, mož je obljubil pred njimi, da mi odpusti moj greh. Ampak v srcu mi ni odpustil Pri vsaki priliki mi je to vrgel naprej, čeprav se nisem več zagrešila. Poleg mežnarije se je mož bavil tudi s fganjarijo* Postal je pijanec, zapil je vso, ju saasa som Co m mora davek kakega volilca razdeliti na dva dela, se tak volilec dene v tisti volilni rasred, kamor pade več njegovega davks. Častni meščani (tržani in občani), kakor tudi tisti občani, ki smo jih že našteli pod št 2, spadajo v prvi volilni razred. Ko bi v prvem volilnem razredu ne bilo vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor se ima voliti odbornikov in namestnikov, nsj se ta volilni razred do tegs Števila dopolni iz tistih, ki so v zaznamku po davkih prvi za njimi. Davek, kar ga po tej dopolnitvi plačujejo vsi, v prvi volilni rasred postavljeni skupaj, nsj se odbije od zneska vsega davka, in kar ostane, mj w razdeli na dve polovici Tisti volilci, ki plačujejo prvo polovico tega ostanka, pridejo v drug', vsi drugi ps v tretji volilni razred. Ta izjema ne velja za drugi volilni razred, tako da po mnenju upravnega sodišča v dragem razredu sme voliti le en volilec, če plača po vrsti drugo tretjino Vsega davka! Gotovo posta vodajalec ni mislil, da se bo postava na tak način razlagala. V vukem razredu se voli enako število odbornikov in namestnikov. Voiilee vseh volilnih razredov mora po volilnih razredih ločeno župan vpisati v posebne volilne imenike, za podobčine je pa treba sestaviti Se posebne volilne imenike. Ti imeniki morajo biti vsaj štiri tedne pred volitvijo razgrneni v občini vsakemu na vpogled, kar je razglasiti s nsbitimi razglasi, v katerih se mora določiti tudi osemdnevni rok za vlaganje kakih pritožb. Kirnisija, obstoječa iz župana kot predsednika in štirih od občinskega odbors voljenih odbornikov, razsoja o pravočasno vloženih pritožbah in imenik takoj popravi, če je spoznala pritožbo za upravičeno. mogla skrbeti u otroke ia hišo. KO je prihajal pij m domov, metal mi je moj greh naprej, zmerjal me z vlačugo, s k ... . vpričo otrok, a očitanju je sledil pretep. Ztčelo se je neznosno življenje zime. V brezupu sem se vdala včasih tudi jas pijači. Mati sem osmim otrokom, dva sta umrla. Ker prepira in pretepa ni hotelo biti konca, sam se hotela ločiti. Pa zasmilili so se mi otročiči, ki sem jih tako rada imela in vzgojila, kolikor dobro sem jih mogla. (To lepo njeno čednost potrjujejo tudi priče.) Ostala sem. Pred petimi leti pa me je nekoč pri belem dnevu vpričo otrok začel zmerjati ter pretepati. Vu zbita aem bežala pred njim, a on je sel z gnojnimi vilami za menoj. Čakaj, sem si mislila, ju ti storim nekaj, da boš vedel, kaj se pravi trpeti. Ko sem videla, da je pijan obležal u hišo, sem ga malo polila s petrolejem pa hlačah pa — zažgala. Čakala sem, da bo začelo goreti in da ogenj takoj zadušim, ko bo začelo moža preveč peči. Zakaj posebno kaj hudega mu nisem hotela storiti, a malo «spomina* za moje trpljenje pa sem mu privoščila. Takrat se ni vžgalo, zažgala pa sem. Mož se je bil prebudil Predsednik: «Kako to, da se je zbudil?* Obtoženka: «Ne vem.* Pretita se zapisnik, v katerem stoj), da so hlače fe gorele, a da je ogenj mož sam tadulil. Obtoženka trdi, da takrat hlače niso gorele. Ko jo predsednik opomni, da je že u njeno vest Volitev občinskega starešinstva. Najstarejši odbornik noro voljenega občinskega odbora mora sklicati vse odbornike k volitvi občinskega starešinstva. Tisti odborniki, ki ob napovedanem času ali ne pridejo ali pa odidejo, preden je volitev končaua, ne da bi se veljsvno upravičili, zapadejo globi do 40 K, katero določi novi odbor brez ozira na število navzočih odbornikov. K volitvi sme priti načelnik okrajnega glavarstva sam ali pa poslati svojega namestnika, da pazi, da se volitev vrši postavno; zato se mora o času volitve obvestiti tndi okrajno glavarstvo. Volitev vodi najstarejši odbornik novega odbora, ki si privzame dva odbornika. Voliti v starešinstvo se smejo samo odborniki, vendar pa se ne smejo voliti tisti odborniki: 1. kateri nimajo svojega domovališča v občini, ako ne pridejo v občino prebivat vsaj en mesec po volitvi; 2. dvomi, državni in javno-zakladai uradniki in služabniki, dokler upravljajo katero teh služb; 3. duhovniki. Tudi ne morejo skupaj v občinsko starešinstvo priti taki, ki so si v rodu sli v svaitvu v prvem ali T drugem kolenu. Volitev je samo tedaj veljavna, če so navzoče vssj tri četrtine vseh odbornikov in izvoljenec mora dobiti nad polovico vseh navzočih glasov. Voli se lahko ustno ali po listkih, kakor sklene odbor. Najprvo se voli župan. Ako pri tej volitvi nihče ne dobi nad polovico glasov, se mora voliti le enkrat Ko bi tudi le sedsj ne dobil nihče nad polovico glasov, treba je ožje volitve. Pri ožji volitvi smejo volilci vssk svoj glss oddati samo kateremu izmed tistih dveh mož, katera sta pri drugem glasovanju imela pred drugimi največ glasov. Ce jih je ps pri drugem glasovanju imelo po enako število glasov več nego dva odbornika, tedaj odločuje žreb, katera dva prideta v ožjo volitev. Glasovi, ki se oddajo za kakega odborniks, ki ni prišel v ožjo volitev, so neveljavni. Če pri ožji volitvi dobita oba odbornika po enako glasov, tedaj odločuje žreb. Daljo prih. Gospodarski del. Kako naj ia ravna i konjom, ki je dobil koliko (grizenje, klanje)? Takemu konju naj se dobro nastelje, da se bo lahko valjal, ker si z valjanjem po tleh bolečine olajša; samo paziti moramo pri valjanju, da se ne valja z ene strani na drugo, ker se na ta način lahko čreva zave* žejo (zmedejo) in žival pogine. Tudi na to se mora paziti, da se ne vrže konj preveč s silo na tla, ker mu vsled tega lahko poči želodec ali pa črevo. Zato naj se na takega konja večkrat zakriti, ali pa naj se ga vodi na uzdi okrog. Jezdariti ali pa v dir poditi, kakor je to pri nas v navadi, se ga sploh ne sme. Klaje se mu ne sme dati nikake, predloži se mu naj paprestano vodo, da jo lahko pije v poljubni množini. Ako konj pije vodo, jc upanje, da ozdravi. Da naj se mu obenem zmes, obstoječo, iz dveh tretjin črne kave in ene tretjine žganja, ali pa čaj iz kamelic ali iz navadne kumine, kateremu naj se doda nekoliko žganja. Ko se hoče konju zdravila vliti v grlo, privzdigne naj se mu glavo, sicer pa ne preveč visoko, ker potem ni v stanu požirati. Ako med vlivanjem zdravil v gobec konj zakašlja, naj se z vlivanjem nekaj časa počaka, ker drugače se mu zaleti in ker mu dospe tekočina v pljuča, dobi lahko vnetje pljuč. Život naj se mu poškropi s trpctiijovem oljem in na to odrgne prav dobro s slamo, da se konj spoti. Se najhitrejše se konj spoti, ako se mu da obenem gorke obkladke, ali pa če se ga zavije v volnato odejo. Pogostoma se reši konja smrti, ako se mu zliva v mastnik (ritnik) mlačno vodo ali še boljše od te je milnica, seveda se mora to izvršiti s pomočjo klistirne cevi ali kavčuka. fakapel razpis gleda priblilae potrebščine kruha in ovsa ia e. kr. doaetaraestvo. C. kr. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrčbščine kruha in ovsa za c. kr. domobranstvo za dobo 1910. Zakupni razglas, posebna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajah ob določenih dnevih. Prva se bo vršila 2. oktobra, zadnja 26. novembra 1.1. Dobavni raipia. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po splošni konkurenci zagotoviti za tri leta različne oblačilne in opravne predmete, med katerimi so tudi: vrvi, količki za šotore, to-porišs, leseni cveki, razni izdelki iz železa, rokavice iz volne, spodnje hlače iz volne, čebri L dr. Ponudbe je poslati vložnemu zapisniku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju najkasneje do 9. oktobra 1909 do 12. ure opoldne. Dobavni razglas, ponudbeni vzorec in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pientdna letev je bila po poročilu nekega angleškega strokovnega časopisa vobče letos boljša kakor lani. Posebno dobro je rodila pšenica na Srbskem, Bolgarskem, Rumunskem, Ruskem, Angleškem, Holandskem, Francoskem, severni Afriki, Mali Aziji, Indiji, Kanadi, Združenih državah severoameriških in južnoameriški republiki Uruguay. V Avstro-Ogrski je bila pše-nična žetev veliko slabša kot lani, približno taka kot leta 1907. — V južni Ameriki mislijo onim, ki bodo gojili pšenico, podeljevati zato premije. « Tedenski sejem v Kranju dne 30. avgusta 1909. Prignalo se je — koštrun, 142 glav domače goveje živine, 25 glav bosanske goveje živine, 102 glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 23 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13-, proso K 775, rž K 9—, oves K 8 — , ajda K 9—, repno seme K —, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1909 je 260 strank vložilo 87.004 K 03 vin. 312 strank je dvignilo 85.096 K 46 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 32.300 K — vin. Stanje hranilnih ylog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,530.311 K — vin. Stanje hipotečnih posojil 2,915.431 K 57 vin. Denarni promet 337 224 83 Meitaa hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1909 je 302 strank vložilo 87.201 K 70 vin. 265 strank vzdignilo 48.413 K 26 vin. 34 strankam se je izplačalo posojil 55.380 K. Denarni promet 543.009 K 18 vin. Mestna hranilnica v bsanJka, V mesecu avgustu 1909 je 177 strank .vložilo 42.573 K 87 vin. 136 strank vzdignilo 23.437 K 52 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 11.400 K. Stanje hranilnih vlog 1,851.568 K 81 v. Stanje hipotečnih posojil 1,280.290 K 26 vin. Denarni promet 139.447 K 96 vin. Dopisi. Novice 1b Škofje Loke. Volilni imeniki za nase občinske volitve, dasi so bili najskrbneje in po zakonitih določbah sestavljeni, ne dajo miru našim nikdar zadovoljnim klerikalcem. Kajpada žele ti malkontentje spraviti pod svojo kuto vse loške volilce. Toda upamo, da tega ne bodo še tsko kmalu u čakali. Slutijo seveda, da je v našem mestu še nekaj mož, ki so toliko značajni, da se ne marajo obešati na črne suknje. Zato se je lotila klerikalcev neka nemirnost. Kot knre brskajo po vseh kotih in iščejo, ako ne tiči še kje kak loški klerikalec. Naenkrat so iztuhtali, da imajo klerikalci v drugem razredu še vse premalo svojih vo-lilcev, čeravno so za trdno prepričani, dsje ta razred ravnotako njihov, kakor je baje domalega celo loško mesto zapisano v črne bukve brezdomovln-skega klerikalizma. Od drugod seveda ne morejo dovažsti svojih podrepnikov, Kakor so jih na lanskoletni eukovski slavnosti. Svoje glasove pa izkušajo pomnožiti v drugem razredu z volilci, ki so po svoji davčni moči prišli v imenik tretjega razreda. Njihovi usmiljenja vredni politični mata-dorji se zvijajo kot kače na vse mogoče načine. Prekucujejo paragrafe občinskega volilnega reda, da se Bogu smisli in jih postavljajo zdsj na glavo, zdsj zopet na noge, kakor jim pač najbolj kaže, samo da bi dosegli svoje namene in vjeli vsaj še kakega somišljenika. Ker je nedoslednost pri klerikalcih najmarkantnejša lastnost, tako so tudi pri dosedanjih volilnih pripravah dokazali, da so nedosledni in da se lovijo za vsako slamico, samo da ne utonejo. Rekla macijski odsek seveda ni mogel in tudi ni smel teptati postave, kakor so zahtevali klerikalci. Zato tudi ni ugodil njihovi abotni zahtevi, da bi zakonito vpisane volilce v drugem razredu izbrisal in na njih mesto vpisal klerikalne volilce iz tretjega razreda. Toda klerikalci niso pristopni pametnim argumentom. Skovali so proti soglasnemu sklepu tega odseka neko zelo prismojeno pritožbo in v njej navedli take argumentacije, ki šdpajo na vseh koncih in krajih. G. kr. okrajno glavarstvo v Kranju bo imelo priložnost zabavati se pri čitanju te, v jezuitskem slogu sestavljene pritožbe. Da je usoda te vseskozi pomankljivo utemeljene klerikalne pritožbe že vnaprej zapečatena, o tem je škoda izgubljati be»edi. Povsem mirno torej pričakujemo, kaj bo razsodila, na to pritožbo politična oblast. Volitve naši klerikalci nalašč zavlačujejo. Vedo sicer, da ne morejo z glavo skozi zid, vendar vlagajo svoje slabo podprte, pritožbe samo za to, da si pridobijo časa in s časom po možnosti vse občinske volilce. Njihovi agitatorji so že zdaj na delu. Pridno obiskujejo tudi naprednjake in se jim dobrikajo. Svojim krotkim volilcem pa klerikalci trosijo pesek v oči in jim obljubujejo vse mogoče in namogoče reči Njihovi «kandidatj6» ae že zdaj okoli bahajo, kaj bodo vse »predlagali* v občinskem odboru, ko bodo izvoljeni. No, naie klerikalce mora poprej še pamet najbolje, če res prav odkrito vse prizna, obtoženka izpove, da je takrat čakala za grmom, kaj da bo. Prizna, da je obleka res že gorela in na vprašanje državnega pravdnika, če je ogenj mož sam pogasil, tudi prizna, da je to res. Nekaj časa potem je bil mir v hiši, pa ne dolgo. Kmalu se je zopet ponovilo mukapolno življenje zame. Se tem hujše, ker mi je sedaj tudi očital še to. Nekoč me je tako pretepel, da sem mogla radi poškodb v bolnišnico. Na vprašanje predsednika, zakaj se je hotela tako maščevati nad možem, da ga je sklenila vžgati in zakaj ni raje sla k sodniku tožit, pravi obtoženka: «Ob, otroci so mi branili in tako prosili, naj nikar ne grem, češ, potem bomo ostali brez matere.» Zasmilili so se ji otroci, opustila je tožbo na ločitev zakona, a vsaj «spominek* za njegovo surovo ravnanje mu je mogla dati. Tako je teklo življenje med večnim prepirom in pretepom do usodepolnega dne letošnjega leta. Tedaj pa se je podivjanost moževa podvojile. Pretep in kreg se je začel že 16. junija. Ker je mož venomer le pil in zapravljal, zame in otroke pa se prav nič ni brigal, pošel nam je živež in bila sem v skrbeh, kaj bo. K sosedu sem morala prositi za krompir in posodo, če sem hotela, da kaj skuham. Da dobim kaj denarja, smo s otroci nabrali jagod, pa sem jih nesla naprodaj. Nazaj grede me je povabila soseda na kozarec vina, ia res sem ga malo pila. Pijana nisem bila. Proti večeru pridem domov, a tedaj je začel mož pijan rohneti nad menoj. Zmerjal me je z vlačugo, in ko sem mu to zavrnile, tedaj je planil po meni in me neusmiljeno premikastil. (Res tudi navzoči sodni zdravnik potrdi, da je imela 12 poškodb na telesu in da so vse skupaj težka telesna poškodbs.) Konec prih. Grad ln toplice Medija. Črtica ii počitniškega dnevnika. Dalje. Razen tega poroča, da je pri Mediji mnogo kamnolomov, ki imajo precej trdo kamenje; v njem najdeš mnoge morske školjke vseh vrst Grad Medije (on piše dosledno Mudija, Mudijska okolica i. t d.; kolikor je meni znano, izgovarjajo ljudje Medija in so najbrže tako govorili tudi ob njegovem času) popisuje takole: «Grad Galloeck, ki se imenuje kranjski Medije, leži na Gorenjskem, pet milj daleč od Ljubljane, v dolini, vendar na vzvišenem prostoru, med visokim hribovjem; pogrela sicer obsežnega razgleda, ne pa veselega pogleda, ker se na vseh straneh dviga foišsrje, polno zelenega drevja, ia okrep-cuje oči. Skozi omenjeno dolino teče potok, ki se ime* nuje Galloeck, kakor grad, in kranjski tudi Medija, in ima mnogo postrvi* Poleg potoka leže lepa ravna polja, pri gradu pa lep vrt, ki donaša mnogo sadja. čuditi se je, da na medijskih njivah vrabci ne delajo škode prosu in da je na drugi strani potoka poleti množica teh tičev; tostran vode ni nobenega vrabca videti, dokler stoji proso. Kakor hitro pa je požeto in spravljeno, takoj prilete vrabci semkaj čez potok. Tako je v resnici in se godi od pradavnih časov, da se marsikdo čudi. Pripovedujejo, da je neka stara ženska, ki je bila brez dvoma čarovnica, pregnala vrabce z medijskega polja. Ksr tudi ni neverjetno; več takega se je zgodilo, tudi pri poganih, s čarodejstvom, da so pregnali vsakovrstno golazen iz te ali one pokrajine; to bi se lahko pogosto, ako bi bilo treba, dokazalo z zgledi. Preje so imenovali ta kraj Galleneck; pozneje pa so to besedo z izpustitvijo ene črke, namreč e, za en zlog prikrajšali in Gallneck izgovarjali. Za izvir te besede se ne more vedeti; vendar se domneva, da je grad pred časi sezidal neki gospod G aH. Toliko je gotovo, da je bil preje grad last gospodov Gallov. Kranjsko ime Mudija pa so mu morda dali zaradi težavne in dolgočasne poti, po kateri pridei do njega. Kdor hoče semkaj priti, in najsibo od katerekoli strani, mora ne le med gorovjem, ampak pogosto tudi čes vodo jezditi ali iti. Kranjska beseda mudija pa pomeni toliko kakor počasnost ali zamuda. Ker pa pogosto, kadar hudo dežuje in voda dere s visokega gorovja ter se s silo nsprej vali, ni mogoče čes vodo niti jahati, niti iti, po vsej pravici grad lahko imenujemo zamuda. Dalje prih. »I. priloga „GorenJcu'Tir. 36'z 1/1909 srečati, potem oaj pridejo i svojimi »predlogi* na dan. Tako dolgo pa naj se vsaj pred svetom ne smeiijo. S čukarijo nimajo pri nts po«ebno srečo. Kar nič ne morejo napredovati. Naši Čuki se niso imeli korajže, da bi nastopili s svojo telovadbo. Kako pa tudi neki morejo, ko se jim vse krha. Fantje so sicer včasih radi veseli, tudi zaplešejo jo katerikrat, kar pa nj ho vira voditeljem ne ugaja, ter so jim jeli to veselje kratiti. Nekateri fantje so že izstopili od Čukov, drugi pa jim bodo sledili, ko jim klerikalni mojstri ne bodo mogli več zapovedovati. In pri Sokolih? Teh je vedno več. V zadnjem času se zlasti naši Sokoli pridno urijo, da bodo mogli zopet enkrat javno pokazati, kaj znajo. Dne 8. septembra, to je že prihodnjo sredo, na Mali Šmaren popoldne naj pride v Škofjo Loko vsakdo, ki hoče videti telovadbo naših vrlih bratov Sokolov in sester Sokolic. Več o tej sokolski prireditvi je citati na lepakih. Tudi ameriški Sokoli v Glevelandu Ohio so se naš h Sokolov že opetovano sporanli. Sedaj so jim poslali lepo sliko, pred»tavlj»jočo nj nove proste vaje. Vrlim našim bratom onoslran Atlantskega oceana kličemo: «Na zdar!» in: pride resnica na dan, naj g. tehant izvoli vzeti na znanje, da je G. Pire tako nedolžen na »Narodovem* poročilu kakor, recimo, Koblar na pridobitvi kranjskega vodovoda. In da iznova stopi resnica na dan, naj se še enkrat ponatisnejo Ko-blarjeve besede iz »Slovenca* od 26. m. m.: »Nesnaga iz kanala pojde v Savo. Čirčani so se zoper to pritožili. Zahtevsjo vodo iz vodovoda, sicer Kranj ne dobi kanalov. Ni dvoma, da se bode moralo Čirčanom ustreči.* Kakor je pokazala obravnava, so Čirčani prav dobro razumeli ta dobrohotni nasvet. Upirajo se kanalizaciji tudi za slučaj, če dobe vodovodi Čemu je bilo treba ognju prilivati olja? Čeprav je naš dekan v zadnjem času postal velik oboževatelj resnive hčerke božje, vendar noče žnjo popolnem na dan. Nekaj si jo je prihranil za re-zrtvo. Le če ga bodo liberalci še dregali, pravi hoče stopiti s popolno resnico na dan in v izjavi s polnim imenom pojasniti svoje mnenje, da je naš vedo vodni odsek s svojo po častnostjo glede kanalizacije zavozil. Morda se pri tej priliki spomni tudi svoje trditvo v »Slovencu* od 2G. m. m., da bo ta zakasnitev stala svojih 40 tisoč kron. Da blamaža ne bo prehuda, izve naj Koblar že danes, da s kanalizacijo ni imel ničesar opraviti vodovodni odsek, namreč, da so se pripravljalna dela poverila stavbenemu odseku, Nada je opravičena, da bo g. tebant smatral le-te vrstce za drezanje in zatorej: gospod dekan, z resnico na dan! Prvi kamen za Anti - Roseggerjev fond v Kranju je položila minuli teden petorica kranjskih »siromakov* v gostilni »na razpotju*. Znesek se je založil na hraailnično knjižico mestne hranilnice v Kranju. Naj bi temu prvemu kamnu sledili skoro tudi drugi kamni iz imovitejših rok. Orkester «Slogi» v Kranja je sklenil na svojem sestanku dne 31. avgusta, da pristopi s svoto 200 K Giril-Metodovenm obrambnemu skladu 200 X 1000. Polovica te svote se je Že odposlala družbi. Živeli vzgledni in požrtvovalni mladi rodoljubi in da bi našli že skoro obilo posnemovalcev. Več dopisov in gradiva i Ljubljane je moralo to pot izostati vsled porotnih obravnav, katerih večina se nanaša — žal — na našo Gorenjsko. Kar se bo dalo, nadomestiti hočemo prihodnjič. Tudi glede poročil o zborovanju slovenskega katoliškega narodnega dijaštva smo se omejili, kar se je dalo. Počakati hočemo še, kako se bodo nekatere kočljive zadeve kot zaključne posledice iz tega zborovanja razmotaie. Počakati pa hočemo tudi, ali klerikalci res hočejo do skrajnosti izigrati vlogo, katera nas sili, da tudi mi nastopimo: brez vsakega pardona! Telovadno društvo „Sekol" v Kranja naznanja, da se vrši zaključek kegljanja za dobitke v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 9. uri zvečer. Pred in po zaključku vrši se najbrž koncert na vrtu gospe Marije Mayrjeve; v slučaju neugodnega vremena pa v notranjih prostorih. Kranjska podružnica „81ovaaikega planin Bkega" društva priredi na Mali Šmaren, dne 8. sept. svoj četrti planinski izlet na Stol, združen z otvoritvijo Prešernove koče. Izletnikom priporočamo odhod v torek, dne 7. sept. z več. vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 7 uri 11 min. zveč. in prihaja v Žirovnico ob 8 uri 6 min. zvečera. Prenočišče v gostilnah pri Jegliču in pri Čopu; skupen odhod na Stol zjutraj, dne 8. septembra. Oni, ki bi ne imeli časa oditi z doma že 7. septembra, porabijo lahko dne 8. septembra jutranji vlak, ki odhaja iz Kranja ob 6 31 zjutraj in prihaja v Žirovnico ob 7 25. Prelernova koča je dograjena, toda letos nepreskrbljena. Slavnostna otvoritev se vrši prihodnje leto. Priporočamo torej vsem isletnicsm in izletnikom, da se preskrbe s potrebnim provijsntom. Dobro došli vsi prijatelji našega Stola in slovenskih planin sploh! Vrtno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Strsžišču, v nedeljo dne 5. septembra L 1. na vrtu gospoda Valentina Benedika v Strs- žišču. Iz prijaznosti sodeluje orkester »Sloga* iz Kranja. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 20 vinarjev. Za točno in izborno postrežbo kakor tudi za zabavo bo v polni meri skrbljeno. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo novega gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Z ozirom na človekoljubni namen društva vabi uljudno k obilni udeležbi odbor. V Krilih pri Tržiču imamo župana, ki se zna komaj podkresati. Niti za najnavadnejše stvari ni sposoben, in vsak, kdor mu pride pod roko, je dober, da mu napravi kako uslugo. Tako je te dni dal podpisati v svoji gostilni nekemu gostu vojaško knjižico, češ, da si jo on ne upa. Gost je seveda podpisal na vojaški knjižici župana in udaril vrhutega vanjo še občinski pečat, katerega mu je pomolil očka župan. Prihodnjo spomlad bo nova občinska volitev, g. Župan, in dobro bi bilo, če greste takrat v penzijon. »Rokovajaii*. Gorenjsko akademično ferijalno društvo »Vesna* uprizori v nedeljo, dne 5. septembra v Podbrezjah na Štrithovem podu »II o-kovnjače*, narodno igro s petjem v pet«h dejanjih. Po Jurčič- Kersn ko vem romanu spisal Fr. Govekar. Uglasbil Viktor Parma. Vstopnina: I. sedeži K 1-60; II. sedeži K 1—; stojišča 40 vin. Začetek točno ob 7,4. popoldne. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in ljudskim knjižnicam »Vesne*., se preplačila hvaležno vsprejemajo. Vabilo na veselico, ki se vrši dne 8. septembra 1909 na Mali Šmaren v gostiiniških prostorih Jakoba Pogačnika na Logu pri Nemiljah. Spored: Godba. Ples. Prosta zabava. Začetek ob poltreh pop. Vstopnina prosta. Čisti dobiček je namenjen za občinsko pot od Nemilj do vrh Macovce. K obilni udeležbi vabi odbor kmet. podružnice v Selcih. Gasilno društvo v B.gunjah priredi v nedeljo, dne 5. septembra ob 3. uri popoldne v gostilni g. Valentina Šturma v Poljčah tombolo. Umrla je v Kranju gospica Ida Šega, hčerka c. kr. okrajnega predstojnika vdove. Naše sožaljc težko prizadeti čislani rodbini. Gospici Idi pa naj bo žemljica lahka I Otvoritev Triglavskega doma na Kredaric se vrši dne 8. septembra. Slovensko planinsko društvo je staro Triglavsko kočo popolnoma preuredilo in znatno povečalo in tako postavilo tik pod vrhom Triglava nad triglavskim ledenikom ponosen planinski dom. Nova stavba ima svojo zidano klet, vodnjak iz betona, ločeno kuhinjo, dve obednici, skupno ležišče za gospode, skupno ležišče za dame ter 9 ločenih sobic, ki imajo po eno in dve postelji. Vsi prostori so praktično in okusno prirejeni, in krog rodoljubnih plani nk in planincev je oskrbel za spalne sobice prav lično pohištvo. Triglavski dom bode planinsko zavetišče v naših Alpah. — Pred otvoritvijo bode ob 11. uri dopoldne v triglavski kapelici maša, ki jo bo daroval društveni odbornik gospod Janko Mlakar. Potem se vrši blagoslovljenje novega doma, in se novi dom slovesno izroči prometu. — Udeležimo se te otvoritve, ki bo združena tudi s pristno planinsko veaelico, v kar največjem številu, da pokažemo, da vpošteva naš narod rodoljubno delo, ki otvarjs in brani najlepši naš kras, naš planinski svet. Klerikalni abitinentje in meiene klobase. Iz slavnega komerza slovenskega katoliškega narodnega dijaštva smo izvedeli več zanimivih podrobnosti, med katere spada tudi povest, kako so klerikalni abstinentje v neki liberalni gostilni si privoščili mesene klobase na — sifon. Izzivali so seveda namenoma. Po komerzu v pozni uri že, ali pa kakor hočete, jutro zarano, pa je gospod Štefe v kavarni »Union* preskrbel imenitno zabsvo, prizore za bogove, ali zadnji prizor se bi moral vršiti v justični palači. Ampak šalo na stran! Kakor ne odobravamo, če so res nekateri nepremišljeni naše stranke delali zgago med sporedom komerza — to pa se bo Šele izkazalo, tako moramo tudi najodločneje protestirati, ds se hoče prakticirati klerikalni terorizem tudi napram posamezniku v javnih lokalih, ki nimajo s komerzom prav ničesar opraviti. Ali če pa imajo, potem naj gospodje kar jasno in odločno izpovedo, da je tudi kavarna »Union* določena izključno le za klerikalce. Mi svetujemo zadojič kar najresneje in brez vsega osebnega sovraštva: gospdia, prenehajte z osebnim bojem, osebnim terorizmom, osebnim napadom. Le tako zna postati vsaj oni mir, ki ga v teh resnih časih potrebuje ena kot druga slovenska stranka proti skupnemu sovražniku. Izpred porotnega sodišča. — Morilka s vojega moža—oproščena. Prvi dan porotnega zasedanja je prišla na vrsto Neža Kopač, žena, oziroma vdova cerkovnika pri sv. Miklavžu na Golopečju. Tožena je bila poizkušenega in storjenega umora. Poizkušenega, ker je že pred petimi letimi leti poizkusila zažgsti svojega moža, potem ko ga s petrolejem polila po obleki. Tskrat se možu ni zgodilo ničesar. 18. junija 1.1. pa, ko je mož prejšnji večer prav grdo naklestil ženo, se je žena drugič maščevala nad njim. Kakor prvič, bil je tudi to pot pijan, obležal na poti in ko je žena to videla, je sls domov po petrolej, s katerim je polila moževo obleko. Ko se je prepričala, da je nihče ne opazuje, je zažgala obleko spečega moža. Mož je gorel s plamenom, a ona je zbežala. Zasledili so sosedje gorečega moža, ga prepeljali v bolnico, kjer je /sled groznih opeklin kmalu umrl. Zena ni tajila dejanja, najmanj sedaj pri obravnavi. Obravnava je bila izredno zanimiva, zato je v pouk in svarilo na drugem mestu, in sicer v podlistku priobčimo, na kar opozarjamo cenj. bralce. Tu le že omenjamo, ■ .a je bila žena vsled krivdoreka porotnikov dejanja umora sicer spoznana krivim, toda pri glasovanju glede zavednosti dejanja s 6 proti 6 glasovom od vsake kazni oproščena. — Uboj v Dravljah. Dne 8. maja so fantje is Dravelj in Podutika pili v gostilni Brce v Drav-ljah. Ker mladi Janez Južina šo ni bil *krščen», bi bil ta fantovski »krst* moral plačati s pijačo. Prišlo je do prepira, pa so jih vrgli ven iz gostilne. Utičsnje so se napotili domov, a Dravljsni za njimi. Med potjo so se eni kot drugi oborožili s «količi» seveda in s «kamnici». Ker so prvi «aufali» so domačini za njimi «laufali». Med prvimi je bil ubiti Zdešar iz Podutika, med drugimi uboja toženi G rum, mesarski pomočnik iz Dravelj. Pri samotni hiši Južina so se prvi poskrili. Zdešar je stal blizu vogla. Grum pribiti za njim, dočim mu Zdešar namahne s kolom v silobranu, lopne ga Grum z vso silo z lopato po buči. Zdešar je padel, obležal in potem kmalu umrl. Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili, na kar je sodišče Gruma obsodilo na dveinpol leta težke ječe in stroške. Tudi k ti obravnavi se vrnemo še nazaj. — «Ušel mi je ta hudič». Janez Civha iz Gabrja, sedlarski pomočnik v Kožarjih, je ca večer pred Vel. Šmarnom popival v Stranski vasi in še potem doma v gostilni svojega očeta. Nalezel se ga je bil in ker ga je tudi zob bolel, hotel se je malo znesti nad fanti. Najprej se je bil spravil na družbo fantov, ležečih na travi. Bies mu je ušel, a Bevca je bil malo premikastil z zaprtim nožem. Pa to mu še ni bilo zadosti. «E len bo nocoj še šel, je vpil, ko 80 nato prišli še drugi fantje po cesti. Zapodil se je bil v Janeza Babnlka. Ta Babnik se splošno opisuje kol efest fant», je bil že v Ameriki in ravno sedaj bi bil moral prevzeti gospodarstvo doma v Gabrju. A Civha ga je v svoji lrboritosti poslal na gospodarstvo na drugi svet. »Al* boš bežal*! zavpije nad njim. Babnik. že 29 let star, seveda ni bežal pred 19 letnim Civhorn. Začela sta se «ravsati» ps se pomikala dol proti Gradaščici. Ko je videl Civha, da sta sama, se je z vso silo zapodil vanj, ga sprva začel obdelavati s pestjo, a potem z nožem. Zadal mu je več ran. Najnevarnejša je bila ona na vratu, kjer mu je prerezal i žilo odvodnico. Babnik ves krvav, je začel teči | proti Gradaščici, C \hata pa je prelita kri že malo ohladila. Ko so drugi prišli za njima, je Civha držal slamnik svoje žrtve v roki. Dejal je: »Ušel mi je ta hudič«. Takoj na to so fantje slišali nek čuden glas prihajati dol od Gradaščice. Mislili so, da se Babnik nalašč »spakuje* svojemu napadalcu ter ga še izziva. A revež Babnik se ni »spakoval*. Izpiral si je rane v vodi, zlezel na trato in tam obležal. Klical je na pomoč, kar so tovariši imeli zs «spakovanje». Babaik je tam počasi izkrvavel in umrl. Na VeL Šmaren ga ni bilo nikjer najti. Civha, ko je prišel od maše na Dobrovi, vpraša nekega tovariša, če je kaj videl Babnika. Ta mu pravi, da se mu dozdeva, da se je Babnik peljal na kolesu. Tedaj je bil C vha Š3 hud nad svojim znancem ter mu rekel: »Dol bi ga šel prekucnit, vraga*. No, tovariš je slabo videl, kajti Babnik je bil takrat že davno na onem svetu. Njegova mati je prva zvedela, da le?i nekje doli ob Gradaščici. Iskala ga je in našla — mrtvega. Obtoženec skesano prizna dejanje. Fant sicer ni napačen, le silno nagle jeze je. Tepel se je že kot 14 letni dečko; dve leti pozneje pa je vkradel mkemu fantu »pero*, kar je seveda hudo žSljenje za okrsdenega fanta. Zastopnik državnega pravdništva, dr. Neuperger — čudom čudo — je to pot pravzaprav nadoraestoval zagovornika Vencajza, tako lepo je govoril v prilog obtoženca pri odmerjenju kazni. Za Vencajza — to bomo Se v slučaju Trilerja bolje videli — je bil ta dan nesrečen dan. Porotniki so oba vprašanja, t j. glede uboja in lahke telesne poškodbe (pri Bevcu) odgovoril soglasno z da. Sodišče je Civha obsodilo le na tri leta težke ječe, primerno poostrene. Zahvala. Telovadno diušivo «Sokol* v Tržiču izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako sijajnemu uspehu ljudske veselice, vrteče se o priliki II. zleta gorenjskih sokolskih društev v Trtic, zlasti pa cenjenim gispem in gospodičnam iz Kranja in Tržiča, ki so darovale peciva i. t. d. in prodajale v paviljonih s vso mogočo vnemo in požrtvovalnostjo. Obenem se zahvaljuje v.-em onim cenjenim rodbinam, ki so brezplačno prenočile na predvečer došle Sokole. >-• TRŽIČ, dne 3. septembra 1900. Za telovadno društvo «Sokol» v Tržiču: Ivan Mali/ Matija Martncek tč. tajnik. tč. starosta. Oddasta se takoj n opravo in brano ali pa tudi bron brano. Kje? pove upravniitvo cGoreojca>. 219 2—1 Potrtim srcem javljamo vs»m s;-rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo nas iskreno ljubljeni brat in »trie Lovro Kokalj po dolgi in mučni bi lezni preminul dne 28. avgusta 1909. Sočasno izrekamo vsem onim, ki so predragega pokojnika spremili dne 2». avgusta k večnemu počitku. V Kranju, dne 30. avgusta 1909. 215 Žalujoči ostali. Preklic. Podpisana Marija Wasch, konjederka na Suhi, prekli-cujem in obžalujem, ker sem Jožefa Kranjca, sodarja v pivovarni v Škofji Loki, pomotoma obdolžila, da je prodal sod svojega gospodarja mojemu možu. Škof ja Loka 28. avg. 1909. 217 Marija Wascb. RAZGLAS. Ila c. ttr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji o Hraniti m bodo vršili sprejemni Izpiti za prul razred msm dne 16. septembra *sam - od pol 9. nre naprej. 21* Učenci, ki žele biti sprojeti v I. razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih zastopnikov dne 15. Septembra Od 8. dO 12. Ure pii glmna- Zllskem raonafeliStOn. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti. V II.—VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. Septembra od 8. do 12. nre dopoldne. Šolsko leto 1909/19:0 se začne dne 18. septembra s službo božjo na čast sv. Duhu. Raunateljsfuo c. kr. cesarja Franca JoZefa gimnazije v Kranju, dne 2. septembra 1909. 206 0-3 najboljši lak za tla Iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi- valne mi.e 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 80 vin. Keil-ov lak za zlatenje okviijev 40 vin. Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuka v različnih barvali. ^ ima vedno v zalogi tvrdka Črnomelj: Anton Zurc. Idrija : Val Lapajne. Kamnik: Ed.Hajek. Kočevje Franc Loy. Franc Dolenz v Kranja. Ljubljana i Leskovic & Meden. Novo meato: 1. Picek. Postojna : Anion Dilrich. Ratfovljloa: 0. Homaon. Škof ja Loka: M Zigon. Zagorje: Hih. E. Mihelčič. IßS* INGER Co., k «^Bgää .delniška družba «¡3®^ Šivalnih strojev — v Kranja — nasproti c. kr. poste štev. 53. 207 10-2 Bsssassfissas Novica. Singerjev „66" najnovejši in najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. :: Novica. = Izvirni = Singerjevi šivalni stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah. :: g Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji gg g na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev. Ivan Levičnib, nrar v Kranja i nasproti trgoolne Peter ma|dl£ „merfcar". Uljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino z raznimi arami Ker sem mnogo let služil pri velikih tvrdkah v raznih mestih, sem si pridobil v svoji stroki veliko prakso. Vsled tega morem slavno občinstvo v mestu in na deželi zagotavljati, da se bodem vsikdar potrudil, da bom vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravljanje raznih ur, zlatnine in srebrnine izgotovil najtočneje in najcenejše v popolno zadovoljstvo mojih cenj. odjemalcev. Priporočam se torej za obilen poset z velespoStovanjem že« 3-2 Ivan Levičnik. UM ^^otrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljuba hči, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična IDA ŠEGA danes zjutraj ob 728. uri previdena s tolažili sv. vere, nenadoma v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage rajnke se blagoslove v sredo 1. septembra ob 6. uri popoldne pred hišo žalosti in preneso k večnemu počitku na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Kranju in Ljubljani. V KRANJU, dne 31. avgusta 1909. Kari šega c. kr. gimn. profesor Viktor Šega k ura t v prisilni delavnici Rihard Šega gardni stotnik I. reda v vojnem ministrstvu v Meksiki bratje. Maksimilijana Šega c. kr. okrajnega predstojnika vdova mati. Matilda Šega Zofija paslnl Ema Šega c. kr. postna oficiantinja sestre. Pavla Šega svakinja. Fausto pasinl trgovec, svak. jldrfano paslnl nečak. Zahvala. a mnoge izraze sočutja povodom smrti svoje nepozabne hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospodične IDE ŠEGA kakor za krasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku se najtoplejše zahvaljujejo vsem, posebej pa še veleč, duhovščini in slavn. trgovskemu društvu „Merkur" 116 žalujoči ostali. :: Našim rodbinam priporočamo KolinsKo ciKorijo! 68 42-29 NaJmOiJše milo za koio :: kakor tudi aa pege. :: Dobiva m v povaodt Zlite sVctiaje: Berlin, Fsriz, Kits itd Naboljše kosmetlčno ZObOčistilno sr edstvo Jzdelovatelj 0. Seydl Ljubljana, Spital.-Stritar.ul. 7 Na debelo in drobno! Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg največja zaloga galanterijskega, norimber-škega, modnega in drobnega blaga ter igrač priporoči svojo bogato zalogo vsakovrstnih damsklh pasov, modercev, rokavic, nogavic, letnih čevljev, kopalnih čepic 1. L d., pasov za gospode, srajc, ovratnikov, zapestnic kravat 1.1, d. Velika zaloga slamnikov, klobukov in čepic za gospode in 12x18-9 dečke# JfunretaiKo^, palic, nogavic, s Milk; 11, d. za turist« t Tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kevčekov (za Ameriko L t d.), košaric, najboljših tržnih tašk 1.1, d. Velika isbera vaakovrstnega blaga aa kramarja v božja potal S2 Vse priprave za ribolovstvo! 53 Postrežba točna in solidna! Na debelo in drobno! ■■■■■■■lil uuuuuuuuuu ■ ■ Električna, gonilna alia, sj ■ ToVirni oljnatih bani, UM in ftrncia Brata Cberl° örkosUkarja, lakirarja, stavbena in pohlitvana pleskarja ritltlllllll Miklošičeve nlioe 6, L}Mm}®MG nasproti bot. .Union' Ustanovljeno 1842. ■ ÜBS löü ■52=1__ DDDDSDDDDQ Loterijska .redka dne 29. avgusta t. 1. Trit 83 60 12 90 79 II Newyork Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOrII 12 62-1 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz Harre v Newyork. = Najkrajia črta. =s Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska c. 18, nasproti znane gostilni ,pri Figovcu1. Za eno krono dobite takoj gosposko, damskoall deško I VI Da upeljemofnafo tvrdko, kakor tudi naše gosposke, Jamsko in deške ure ter bisere vseh rot v vseh kro- f"h civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje 1*— za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro. 904 10—2 Pleite takol na Ogrsko Industrijo ur Ujbánya il. 142 (Ogrsko). Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brniškega suka*. — Naročila se Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in cono ter ae sprejemajo popravila. Specijalist v izdelovaija frakov ii salonskih sokeoj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega delu natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si zeli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—26 62-2 1 m,m Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne. ¥ Ustanovljeno leti 1885. Velika zaloga vsakovr nih tur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnišje cene. —i Priznano taborno blago. ■■■■...... • Martinova oesta 20 O tmmm Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne OVSSSSSA železnice pri Sentpeterski cerkvi, 126-6 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah. Oglodala, slika v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljal/teta: Gostilniški atoli. Pohištvo Ii ieleza, otroške postelja In vožlokl po Itaki oa nj. Modne! Iz H6na* tafä omrežja, afrl-bantke trave šil Ume, prve vrste vedno r zalogi. la tpalno tobo od 180 gld. naprej. Olfen z okratkl. Oprare za Jedllne tobe, talone, pred-sobe, oele garnlture. la tobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, tten-tko ogledalo. ipeeíjalltete r ne-teetlnlh balah. Vili*! pnetofl, prt' tllóno In t I. nad- stropju. čudovito poceni za hotele, vile In za letovMa 62 gld. 23 60 00 ■ ■ ■ i 1 ii nr POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ~m~m'u Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina . ■ ■ ■ m m m m m m m ^■_B_S_ franc Soüvan, sin - Cjubljana v stari SoovanovI hiii na fCcstaca« trgu it. 22. ■ ■ ■ 80 48—27 —ii a i i weW puh 1 KKdor ■ajboljil öaskl nakupni wir. ©•«• posteljno perja. 1 kg sivega puljenega 2 K, bolj-/ega 2 K 40 h; polbelega 2 K80h; beleg i 4 K; belega, pnhanega 6 K 1 h; 1 kg velefmega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, fineg» 10 K; najfinejši prsni vzame 5 kg dobi franko Ixatotovljetie postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenegn nan-kinga, pernica, 180 cm dol, a, 116 cm široka, z d vama zglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm 4irok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 8 K, 8 K 60h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je Vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoce se povrne denar. 5. ttiisci. pcscbCBltz It. 758, CtlKj tts (Böhmerwald). — Ceniki zastonj in franko. 15—1 ZÄS» atelje JOS. WEIBL dr. Witt GloboeniH ▼ Kranju 1 62-62 |e od 18. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomtkove ulloe alt. sinHto-sieiio li toiKrolsliilfl ktlicaviiearstvo. Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omresje, vesnavrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d Specijaliteta: 76 52-26 valj i Oni zastori (Rollbalken). 2« So o u Z a m O ■a is a *✓ a o ^ iS m ■ • ZoboubsKii atcljt Oton 5cydt v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brei nebne plošče, I z KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In 0BTURAT0RJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-86 Sprejemne are vsako nedeljo ln pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. nre popoldne. Zlato na obroke! Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «Plaque »-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 160'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 6'— mesečno Za gospode in dame. Prvi znesek ss tudi lahko povzame. Ogrska Industrija ur UJbanva (Ogrsko) it 142. 16 lo-a POSOJILNICA V RADOVLJICI Reaervna naklada i znaša: 81 i brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6° t:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192—8 registrovana zadrnga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet v letu 10O81 ti Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici WaW vsak dan ~?M od 8.—18. nre dopoldne in od 2.-8. nre pop. lzvzemii nedelje in praznike. Poštno hranilničoi račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. ffiiajs keosertij «§ertajsa», Odiarerai uradni* Lavoslar Mikui. Utfniaa in liaak Iv. Pr, Unpreta ? Kranja 34