St. 1S3 tti\m Mm vgslovlBl (bili cirreflfitei li inta) v Trstu, v sr- lo 12* avgusta 1925. Posamezna stevflka 20 cent; Letnift L [Izhaja, tzvzemii pondeljek, ;A.*iškeg» št. 20. L nadstropje- D .pisma se n. sprejemajo, PkoL F. Peric. — Lastnik tiska znaša za mesec L 7.—, % mesece •Za inozemstvo mesečno 5 lir .ištvo: ulica sv. F kujlsnice. rne Edino*. (2.— in ceio leto L 60.—v Uitva in uprave št. 11-^7. ; rt OST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtr'ce, zahvale, poslanice in vabila po L 1___ oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva m uprave 11*57. Zgodovina USke železnice Ze tedaj, ko je po vsej Dalmaciji vladal 'beneški lev, se je vodil boj za zvezo Dalmacije z zaledjem. Zlasti pa je bil v ospredju boj Splita za zvezo z Bosno. Iti pa tam je bil ta boj tudi uspešen in zlasti trgovina z morsko soljo je zacvetela. Toda v splošnem je bil ves trud Splita brezuspešen in kljub svoji divni luki se Split ni mogel razviti. Za časa francoske okupacije se je stanje znatno izboljšalo. Z vso marljivostjo so gradili Francozi ceste in Split se je začel dvigati. Skoraj pa je avstrijska okupacija zopet vrgla Split v staro mrtvilo. Šele z letom 1850. se pričenja polaben preokret na bol j še. Dalmatinci so zahtevali z vso silo, da dobi Dalmacija železniško zvezo z zaledjem. Toda vsa njena prizadevanja so ostala dolgo vrsto let neuslišana. Šele izgubljena vojna 1. 1866. in izguba Benečije je Avstrijo poučila, da je i i Dalmacija njena provinca in da je .'ca. za njo nekaj storiti. Toda niti sedaj 11 šlo delo hitro od rok, temveč čisto v .kiadu s staro avstrijsko počasnostjo. Šele leta 1873. je avstrijska vlada predložila avstrijskemu parlamentu načrt za z'gradnjo liške železnice, ki bi Split preko Like zvezala z Avstrijo. Ker je bila tedaj Bosna še v turških rokah, je bila ta zveza edino mogoča. Svoj predlog je vlada obširno utemeljevala in avstrijski parlament je ta predlog dne 30. aprila 1873. soglasno usvojil. To Te ustanovni datum liške železnice. Do gradnje železnice pa vseeno ni še prišlo, kajti še isto leto je doživela Avstrija pravi finančni polom. Privatni kapital, ki je bil vsled poloma silno oslabljen, ni mogel izrabiti koncesije in pričeti z gradnjo fokomotivne železnice, kakor je bilo rečeno v zakonu. Zato je bil prihodnje leto izdelan nov zakonski načrt, da država sama izgradi prvi del proge in sicer od Splita do Sive-rića in od Perhovića do Šibenika. Ta del proge je bil dne 4. oktobra 1877. končno izročen prometu. Po okupaciji Bosne je takoj Dalmacija pričela uspešno borbo za zvezo Dalmacije z Bosno in sicer po dolini reke Une. Ni bilo zasedanja dunajskega parlamenta, dalmatinskega deželnega zbora in delegacij, ne bi dalmatinski poslanci zahtevali to progo. In njih deio je krepko podpiralo tudi dalmatinsko ljudstvo. Toda uspehi so bili samo neznatni, ker ni imela Avstrija smisla za Dalmacijo. Doseženo je biio samo, da se železnica iz Siveriea podaljša do Knina. Maja meseca l. 1883. je bil sprejet tozadevni zakon in dne 7, junija 1838. je bil ta podaljšek proge izročen prometu. Od Kn ina dalje bi morala iti proga preko Hrvatske in zato je bil potreben pristanek madžarske vlade. S tem pa so se začele nove težkoče. Madžarska je bila nasprotna tej železnici, ker je hotela vso prekomorsko trgovino koncentrirati na Reki in je videla v Splitu njenega konkurenta. Avstrija pa je nasprotno hotela imeti to zvezo, ki naj bi vezala Dunaj s Splitom. Ne sicer iz gospodarskih ozirov ali iz ljubezni do Splita, temveč iz nasprotja do Srbije, da bi motfla vsak hip vreči čete z Dunaja na srbsko in črnogorsko mejo. Ta argument je končno prepričal tudi Madžarsko in leta 1907. se je Avstriji posre- proge Gračac-Knin, zadnjega nezgrajenega dela zveze Splita z Zagrebom. Delo se je vršilo v državni režiji in bi moralo biti že koncem 1. 1923. dokončano. Vsled pcrman j-kanja kreditov pa se je stvar zopet zavlekla, a končno je bila vendar dne 15. julija izročena prometu. Po 70. letih, odkar je bila zahtevana in 52.. letih* odkar je bila prvič z zakonom sklenjena! Ni čuda, da je ves narod navdušeno pozdravil prvi vlak, ki je zvezal divno Dalmacijo z zaledjem. Zlasti navdušen sprejem prvih vlakov je bil seveda v Splitu, ki mu je z novo železnico dana možnost za napredek, da postane jugosiovenski Hamburg. O pomenu nove proge ni treba razpravljati, ker je ta e viden ten. Sele sedaj bo možno 'izkoriščati naravna bogastva Dalmacije m šele sedaj se bo racalo pr-.sti razvijati j u gos I oven sko pomorstvo. Treba pa bo seveda še mnogo investirati, da bo Split v vsakem pogledu na višku svoje pomorske dolžnosti. Toda nova vlada kaže veliko ambicijo, še več privatne inicijative pa pokazuje Split sam. In zato smemo biti u ver j eni, da bo nova liška železnica po 50-letnem boju za njeno dograditev v resnici blagoslov za Dalmacijo in v korist za vso Jugoslavijo. R. S. radi če ve c; prosmeta: Basarfcć; socijalna politika: Krnjevtć, ki nima poslanskega mandata. Not občanski zakon Ministrski svet se je havil tudi z delovnim programom prihodnjega zasedanja narodne skupščine. Vlada si je nadela predvsem nalogo, da izvede izenačenje občinskih zakonov, še posebno zakona glede občinskih volitev. Na Dalmacijo se razširi občinski zakon, ki je v veljavi v Sloveniji. Končno so bili imenovani naslednji novi veliki župani: dr. Vladimir Treščec za Zagreb, Andrija Drafkovič za Priraotrje in Ljudevit Gaj za Osijek. Stjepan Radić pojde ▼ Ženevo - BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes je bila končno veljaivao določena delegacija za Društvo narodov v Ženevi. Načelnik delegacije je zunanji minister dr. Ninčid; člana sta dr. Marković in Miljutin Jovanotvič; pomočniki: Vaša Jovanovič, Branko Abra-movič in Stjepan Radič. Neki radikalski minister je izjavil, da je vlada nalašč imenovala Stjepana Radića., da se ga vsaj za nekaj časa otrese. Finančno bitka v Franciji Raznis novega državnega posojila PARIZ, 11. Ministrski predsednik Pain-leve fe naslovil na vse Francoze proglaa, v.katerem jih poživlja, da podpišejo novo državno posojilo, ki predstavlja pravo finančno bitko. Ako bo ta bitka uspešno izvojevana, se bo gospodarski položaj Francije ustalil. Ako pa bomo izgtćbiti bitko, nadaljuje proglas, bodo nastopili za fran- stranke. Kakor poroča bolgarska agentura, je ta izjavil, da je osrednji odbor stranke bil naravnost določen h, Moskve in da je Moskva dajala komunističnim voditeljem znatne vsote na razpolago. Norvegija zasede Spitabergen OSLO, 11. Norveška vlada je sklenila, da zasedejo Čete Spitzbergen 14. t. m. Pravosodni minister, ki se ta čas nahaja v . Spitzbergenu, bo svečano proglasil te otoke coski frank težki časi. Francija je doživela za norveško ozemlje. Cerimonije se bodo Ma rno, zaključuje Painleve, in zato hoče izvršile jako priprosto. Navedenega dne zmagati; v sedanjem težkem položaju bo bodo vse norveške trdnjave pozdravile nor- Ortando bo sprejet pri kralju RIM, 11. Mesto da bi bil Orlando po svojem prvotnem načrtu odpotoval v Anti bes, se je ustavil N 11 V „»L-o« ' i' rcalRi £mnazi,i 5. sept. in zopet drugače na II. LAJNDUJN, 11 V nekem govoru je izjavil; rea]ni tfimnay :i glavni tajnik rudarske organizacije Ćook, da je on osebno za mezdni boj, toda organizacije so premalo pripravljene. Govornik je končal svoj govor s trditvijo, da se bližajo za rudarje težki časi. Rudarska stavka na Angleškem LONDON, 11. V premogovnikih Ammanford v Wales-u se rudarska stavka nadaljuje. Med rudarji in policijo je prišlo do spopada, med katerim je bilo 17 ranjenih. Nemški nacijonalisti za Veliko Nemčijo realni gimnaziji. „— Profesorski kongres v Beogradu. Za u- deležnike VIL mednarodniega profesorskega kongresa, ki se vrši v Beogra-du v dn«Ii 25.-28. avgusta, je ,ugosl. prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah. — Bolgarski poslanik pride na Bled. Kakor javljajo iz Beograda, pride bolgarski poslanik na jugosl. dvoru g. Vakarelski te dni na Bled, kjer ostane delj časa na oddihu. — Znižanje tari£; na jugo si. podmorskih pa. robrodih. Po inici ativi pomorske direkcije v FRANKFURT, 11. Nacionalistična or-!SP{itu'' se ie vršiIa dni konferenca vseh jug. ganizacija je priredila včeraj veliko zbo-; 5omorsk'h Parobrodskih družb, ki je sklenila, rovanje, na katerem je bilo med drugim ^ ^ ^sM™2"* ^^ " P°tn ke " b!a* sklenjeno, da se vloži protest proti posto- j __ Odlikovale 'jugoslovanske žene. Ga Le-pan,u z nemškimi manjšinami na Južnem | poslaVa K. Hristič predsednica društva pri-lirolskem. Resolucija pravi, da vztrajajo j jateljev Francoske, je bila odlikovana z red >m zborovalci na pravici samoodločbe vseh častne legije. narodov in vsled tega tudi na pravici Av-' — Spomenik hrvatskemu kralju Tomislavu, strifcev, da se skupno z njimi združili v V zagrebu se je osnoval poseben odbor, ki Veliko Nemčijo. * namerava povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva uvesti akcijo za postavitev monu- Velike roja&e vaje na nisko-poljski mep kra^f T^*' |pomen:ka Prvemu hrvatskemu PARIZ, 11. Včeraj so se pričele na rusko- _J M^naJL i,^,, - _ ....... „ poljski meji velike vojaške vaje ruske armade Lo^onu se^Tr t /n Z./1™?^^ ( V moz »etaiski o Odele*- venski delegat univerzitetni profesor dr. Jo- „ , sip Silovič, znani kriminalist in predsednik Boljševička propaganda v Bolgariji Narodne zaščite v Zagrebu. SOFIJA, 11. Vofni svet se že dva dni ~ s"» mati zblaznela. V Mostaru je bavi z razpravo proti organizaciji boljše-, 1?let.7' T^bin}ac pri kopanju v Meretvi viške špijenaže na Bolgarskem. Kot priča "'T - ,e 'V1dela žaIos^° noTico dečkova l*i j j • i-- . «. « . .f '""■ mati, se je začela na ves glas smeiat Rev e je bil med drugimi zaslisan tudi bivši po- Sf» ;P n, 'ei „m%f L * j^evtci i e i_ ji*- i • ..- I e Je namre<- omracil um ter so to morali r>re- slanec iaharov, odličen član komunistične, peljati v bolnico. DNEVNE VEST Orlandov beg v inozemstvo fadftčevskifc disideatov BEOGRAD, II. V Beograd so doš'i disidenti Raxfićeve stranke Jagatić, Uroić, Mi-klavčić in Doten. ki so izjavili novinarjem, regulira nastavitev italijanskih m mtfoslo- rraaf° iapehe v akciji ptoa ra- venskih delavcev, se širijo popolnoma na- \ Sc?vc.em-. svoj posl.iraški pačna pwoči!a. Jugoslavija ni tu sprejela S- ** P^^anika Jagat ča. '------- 1 .....^ ' M*so se sklepah o tem, koliko bedo sode lovali 9 Hrvatsko za,<_dnico. Disident: iz lajajo, da so v«e organizacije Radi eve nikake nove obveze. Le delavci, ki so biK nastanjeni od 1. jan. 1920. do 1. jao. 1925., imajo pravico, da ostanejo v državi, bodisi v Italiji, bodisi v Jugoslaviji. V ostalem pa je rv pogodbi rečeno, da velja domači zakon. V Jugoslaviji je n. pr. ta zakon zelo strog in sicer pretirano strog, ker ne do* pušča nastavljanja inozemskih detovcev. Sicer pa je sedaj več jugoslo venskih delavcev v Italiji kakor italijanskih t Jugoslaviji. Nori državni podtajnik* Na današnji seji ministrskega sveta je mIo tudi rečeno vpraša/nje imenovanja državnih podtajnik o v. Imenovani so v ministrstvo za agrarno reformo: dr. Vladimir Andrič, Steva Strvakovič in Bona Milova- Ktnrnr> : . . .» . t , , ^ović, vsi trije radikali; Sume in rude: Ko-ivoneno se ,e pristopilo tudi k delu hinUč, radikal; finan^: dr. Neudftrfer, stranke v Dalmaciji prot* a;emu. S strani Hrvatske zajednice se nasproti vestem beograjske .Politike, trdi, da je dr. Trum-bič imel v Splfcu impozantno zborovanje katerega se je udeležilo nad 5000 ljudi in na katerem so obsoditi politiko Stjepana Radića. VspostevflCT diplomatskih odnoiajev med Jnfodavijo in TurOjo BEOGRAD, 11. Turška vlada je imeno-vaU Jusrfa Izmetbeja. načeknka poK-tičnega oddelka zunanjega minfetrstva i predstavnika turške republike pri ju-goslovenski vladi S tem ao ^zpoetavljeni direktni odnofoji med Turčijo in jugoslovensko državo. Glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci piše sicer v svojem glasilu cCremona ni>ova»( da pismo Orlandovo, s katerim je priobčil svojo demisijo, ni napravilo nikakega posebnega utiša na javno mnenje. S tem zatrdilom pa niso nič kaj v skladu njegova nadaljnja izvajanja, ki jih naperja proti takim «ubežnikom». Govori o možnosti — kar da si le želi — da bo Še kak drug poslanec hotel slediti Orlandove-mi: zgledu. Zdi se — piše Farinacci — da postaja sedaj moda za Ifudi, ki so se onečastili v svoji deželi, da bežijo v inozemstvo, kjer postajajo, orodje v rokah sovražnika, kakor delajo, vojaki, ki so prešli v tabor sovražnika in nastavljajo orož;e proti lastni domovini. Farinacci opozarja soplemenjake v inozemstvu in vlado na take «irb»žnike», kakor so don Sturzo, Nit-ti, Donatti, Buzzi, De Ambris in sedaj Orlando. Prvi naj delujejo z vsemi svojimi močmi proti zločinski propagandi ubežnikov, vlada pa naj ukrene potrebne odredbe proti tem izdajalcem. Farinacci zahteva proti njim posebne zakone: izgubo državljanstva, zaplembo njih imeti) itd., da bodo zadeti tisti, ki v inozemstvu obrekuje o svojo lastno deželo. In ko že ti nasprotni govorniki tako ljubijo izgnanstvo, zakaj vlada ne poskrbi preventivno s tem, da j.h pošlje kam, kjer ne bodo mogli nikomur škoditi?! Če bi deportirali kako dvajsetorioo teh «figur», bi bilo--meni Farinacci — več nego dovolj za dosego popolne normalizacije. Pa oe le to, s tem bi se spravili iz «cirkulacije» moralni povzročitelji vseh zločinov, ki se izvajajo na škodo fašizam! G. Farinacci dokazuje vnovič svoj sloves moža najradikalnejših sredstev. Mogli bi tu razmotrivati vprašanja, ali taka najradikalnejSa sredstva res vsekdar donašajo tudi pričakovani vspeh? Zgodovina političnega življenja govori drugače. Kar pa smo hoteli tu zagotoviti je, da tudi Farinacci izrecno priznava kar smo mi trdili te dni, da tudi taki ^ubežniki- iz domovine morejo biti bolj nevarni, nego bi b-li na lastni zemlji, Zinovjev pride na Čebosiovaiko Glasilo neodvisnih komunistov v Cehoslo-vaški «Hlas pravdyx javlja, da predsednik ek-sekutive komunistične internacionale G. Zinovjev obišče Cehoslovaško. Socialistično «Prav0 Lidu* citira poročilo litvanskega časopisa «Litvis*, gladom katerega ^e komunistična internacionala naložila Zinovjevu, naj prouči razmere v Čehoslovaški komun stični stranki in poda točna navodila njenemu vodstvu. Ako bo potrebno, podeli komunist'ična mternacijonala tudi materijalno pomoč svofi čehoslovaški sekciji. Glasom teh vesti pride Zinovjev v Cehoslovaško pod pretvezo zdravljenja v Karlovih Varih. 2e ta ukrep centrale komunistične interna-cifonaie v Moskvi, da pošlje predsednika svoje eksekutive osebno na Češko, kjer naj uredi razmere v n,« oeSki sekciji, je priznanje, da ta poslednja res nahaja v krizi. Menimo pa, da tudi g. Zinovjev ne bo mogel dosti doseči 9 samimi doktrirarninci ukazi in navodili in brez ozira na realne razmere iij na posebne potrebe in duše vnos t čeških delavskih mas. Saj ravno to doktrinarstvo je izzvalo razkol v češki komunistični stranki in tudi v nje parlamentarni delegaciji Vstrajanje pri zgrešenih sredstvih ae more adraviti. «EDINOSTN V Trstu, dne 12. avgusta 1923. 208-ietnica akademije znanosti 9 Moskvi V jMofckV« se pripravljaj velik« svečanosti v proslavo 200-lctnice akademije znanosti. Na to proslavo pričakujejo mnogo gostov, tudi slavnih učenjakov iz inozemstva Za gost« bodo rezervirane sobe v velikih moskovskih hotelih. Že doslej je došlo veliko število pozdravnih pisem, ki se p«riobČijo v posebni brošuri. Na vseh naučnih ustanovah in muzejih, ki pripadajo akademiji, se vršijo velike priprave za proslavo tega jubije a. V antropološkem in etnografskem muzeju se ustanovijo tri nova od-deljenja: oddeljenje fizičnih pojavov človeka in Človeškega pokoljenja; oddeljenje indijsko, v katerem boao zbrane bogate zbirke poznanih potovalcev Mervarda in soproge; in slednjič ne samo v Rusiji, marveč v vsem svetu popolnoma novo oddeljenje, v katerem se bodo mogli videti tipi vsečloveške kulture. V tem od-delienju bo podana slika popolnega razvoja materijalne, socijalne in duševne kulture člo-večanstva. Povodom te svečanosti bo razstava raznih mineralov, po dragocenosti eksponatov edina na vsem svetu. Galerija slik bo povečana z novim oddeljenjem umetnikov francoske šole. — Odkritje spominske plošče t dr. KJemen-iu Jugu pod severno triglavsko steno se >e iz vršilo v nedeljo opoldan zelo slovesno. Nad 100 Skalašev, prijateljev, znancev in rojakov pokojnega dr. Juga je ta dan prihitelo pod vznožje stene, ki je zahtevala že toliko žrtev. Predsednik «Skale» g. prof. J. Ravnik je v svojem globoko zasnovanem govoru orisal dr. Juga kot pravega turista. Zlasti je poudarjal njegovo najlepšo lastnost, pomoč v gorah. Odkril je krasno ploščo s črnega granita z napisom: 11. 8. 1924 Dr. Klement Jugu Skala Krasno a hkrati žalostno ie zadonela žalostin bolečinah in bolestno ječalo. Po steklenici z j Tržačani n Gončani. Toda kakor nas veseli oslank: neke ostro dišeče tekočine, ki je ležala j na eni strani tako obilno število letovišč ar-v travi poleg neznanke, je mladenič na mah'jev, ki so priiM vživat sveži in okrepčevalni spoznal, da se ie deklica zastrupila. K sreči gorski zrak, ter se iznebili za kratek čas mest-je tedaj privozil tam mimo neki javni avto. nega vzduha, tako na« na drugi strani boli, da Mladenič ga je ustavil in s pomočjo šoferja je ; bodo ti ljudje morali odnesti iz Tolmina slabe posadil zastrupijenk-o vanj. V mestni bolnišnici, j vtise. Če greš predpoldne mimo vrta pri pošti, kamor je bita prepeljana, je zdravnik izpral i vidiš, da }e napolnjen tujcev in milo se stori deklici, ki je izpila precejšnjo količino octove kisline, želodec in jo t&ko začasno rešil iz nevarnosti. Deklica se je izkazala za 19-letno Sofijo Bonafe, stanujočo na trgu Sansovino št. POSTELJO za otroka prodam. Corso Gariba]-di 17/TV. • 1126 Kal srcu onemu, ki je videl ta vrt pred vojno, iako lepo je bil okrašen in očejen, da je bik) res užitek sedeti pod njegovimi kostanji. In sedaj? Nič drugega ni kot en kos ograjene 8, in je izjavila, da je hotela umreti radi pre- j «gm£;ne». Na sredi tega vrta se nahaja ce- p:ra z materjo! Njeno stanje je precej resno, vendar je upanje, da bo okrevala, — Namesto na tramvaj — v bolnišnico. 78- letna zasebnica Amalija Sevcich, stanujoča v ulici XX. Settembre št. 59, je hotela včeraj popoldne stopiti na tramvaj v ulici Giulia, na vcgalu ulice Scussa. Storila pa je to — dasi je tramvaj stal — tako nerodno, da je padla in mentna jama, ki spominja na nekdanji ribnik z vodometom Danes mrgolijo v tem ribniku razni človeški in drugi odpadki. Res užitek! Pa pojdimo dalje proti cerkvi. Tu je bil nekdaj najlepši del, kraa Tolmina. JZa cerkviio in pred cerkvijo sta bila krasna vrta. In danes? Razni obcestni kanali pnščajo tu vse svoje usedline. Cesta je razdrta in odnešena kot s: pri tem zlomila desno nogo v stegiu. Z neko i 8tru^ kakega hudournika. O cestarju v Tolmi-javno kočijo je bila nesrečna starka prepeljana nu se menda da dvoriti, ces.n. Po- v mesiino bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirur-gični oddelek. — Neprilike ribolova. 27-1 etni pomorščak metač je pa menda na dopustu. Tuga ti oblije dušo, če se sprehajaš po znanem drevoredu od cerkve naprej okoli gradu. Nekdanji are-; vored, ki je nudil vsakemu šetalcu res užitka Jurij Suich, stanujoč v ulici Mura st. 5, vce- j in razvedriia> ki je bil vzor či5čenja in snage, raj popoldne za kratek čas ribaril v prosu htki j upravi-a danes narava sama pa£ ^ SVojem V; E. IH. Ko ^.razpostavil 'nazoru. Celo vojna vihra mu je prizanesla, ker ' mu ni napravila občutne škode, a danes ga ni oddaljil s svojim čolnom, je pri veslalo v drugem čolnu tam mimo par mladeničev, izmed katerih j-e eden, meni nič tebi nič, začel pob; človeka, ki bi mu prizanesel in ga malo očistil ter postavil vsaj t-u pa tam kako navadno rati Suicheve trnke. Suich. ki je to zapazil, klopioo. Pa kaj se čudijo temu, ko pa ni nič je pričel vpiti nad mladeničem m ga zmerjati, j bojje na giavaem, trtfUf v lredini Tolmina. Med Nasprotnik mu seveda ni ostal dolžan odgo- j kavarnJo in Kranjjčevo restavracijo se tako vora in ko sta se čolna približala drug druge- j prjjetno razširja -reklamni® smrad iz odprtega mu, je snel ročaj krmila ter lopnil z nj-im par- j ustnega jarka, da človek" mora dvomiti o hi-krat Suicha po glavi. Tako je Suich namesto genskih pojmih nekaterih zato postavljenih r!Vi rlnkil Tiar Viii/)ill Kunlr rflfli L- n t P rn ie moral ____1 itlannam trdll G o no ka: *Vigred se povrne*. Nato se je blagoslovi ------. _ —„„ —--- la plošča. Navzoča duhovnika sta zapela *Li- ! nekoliko pretresene možgane, je bil pomorščak pred voj1K) in po VQjni eI> čas )e olepševalno bero» in se ob obletnici spomnila v molitvi nato prepeljan v bolnišnico. Mladenič, ki je društyo skrbelo za okras in snago teh vrtov lako Thudo /^f1!1 .S"ichf' P°znej« aretl:;in drevoreda, ker je dobivalo izdatne podpore ran. Je to 18-Ietm Marijan fornasari, stanujoč;^ ^^ n*«« ip v*«> tn i7.(finil/i Društvo v ulici Lodole št. 8 lanskih triglavskih žrtev. Navzoči pevci so pod spretnim vodstvom prof. Ravnika zapeli še dve žalostinki. Sledila sta vmes še dva govora in sicer je govoril zastopnik njegovih sošolcev in pa njegov rojak iz solnčne Goriške, Žalostno je jeknil odmev koncem vsake žalo-stinke iz ostrih robov triglavske stene, kot vsem navzočim glasen opomin, naj se varujejo nevarnih sten. Druitvftn« vesti — M. D. «Šparta» — Skedenj. Danes točno ob 8. uri redni sestanek z zanimivim predavanjem. Prosimo polnoštevilno udeležbo članov. — Odbor. Ei tržaškega ii&ii@s?ia — Nesreča ali zločin? — Zagoneten konec mladega težaka. Pred kakimi 10 dnevi je iz neznanih vzrokov izginil z doma 23-letni težak Matej Bržek, doma iz Gropade, kjer je stanoval s svojo odrastlo sestro. Mladenič je bil zaposlen v tukajšnji prosti luki in vsako jutro se je podajal na delo, odkoder se je zvečer redno vračal zopet peš domov. Dne 1. avgusta se je Bržek, kakor navadno, napotil zarana z doma, rekoč, da se bo vrnil zvečer. Toda to se ni zgodilo. Mladeniča ni bilo od niko« der, ne tisti večer niti naslednje dni. Njegova sestra je bila v velikih skrbeh zanj, ker si ni mogla pojasniti, kam je mladenič izginil. Poizvedovala je v mestu in tu je zvedela, da je brat delal tisti dan ter da je prejel tudi plačo v znesku okoli 200 lir. Ker so njene nadaljnje poizvedbe ostale izuspešne, je Bržekova čez par dni prijavila čudni slučaj kvesturi. Preteklo je več dni, a o Bržeku ni bilo ne duha ne sluha. Preteklo nedeljo so nekateri pastirji iz Gropade, ki so p«!* v bližini vasi, našli v globokem jarku že močno razpadlo truplo mladeniča, v katerem so na lice mesta prihiteli orožniki in vaščani spoznali pogrešanega Bržeka. Na truplu so se poznali sledovi prask in poškodb, katerih značaj pa ni bilo mogoče ugotoviti na površni pogled, ker je bik> truplo, kakor rečeno, zelo razpadlo. Orožniki so preiskali Bržeka, a niso našli pri njem nič denarja, dasi bi moral imeti mladenič Še pri sebi plačo, ki jo je prejel, kakor smo omenili, dne 1. avgusta. Ta okolščina je dala povod domnevi, da je bil mladenič, ko se je zvečer vračal domov, napaden in oropan. Toda te domneve ne podpira, razen navedene okolščine, noben drug dokaz. Verjetnejše je, da je mladenič, vračajoč se vinjen domov, v temi zgrešil pot, padel v jarek in se ubil. Seveda pa nastaja v tem slučaju vprašanje, kam je izginil denar, ki ga je imel pri sebi. Menda ga ni zaprayil do zadnjega beliča? Dogodek je potemtakem zavit v tajnost, ki jo bo mogel prodreti le izid obdukcije sodnih izvedencev. Truplo je bilo prepeliano v mrtvašnico v Bazovico, kjer je bilo včeraj popoldne raztelešeno. Izid- obdukcije ni še znan. od županstva. Danes je vse to izginilo. Društvo živi Tn hira le ob spominih na nekdanje čase. — 14 ur se je vozil zastonj neki Gaetano i Vojna odškodnina, ki priliče olepševalnemu D Assenzio, brez stalnega »bivališča. Predvče- ' društvu, še počiva v kakih arhivih. Podpore rajšnjim zjutraj je najel neko javno kočijo in ifi od nobene strani, zalo tudi stroškov za velel izvoščeku Marijanu Clava, naj ga popelje olepšavo Tolmina ne more kriti samo društvo, nekoliko okoli po mestu. Ko se je naveličal Pa bo vsak vprašal, kako pa, da se županstvo prašnih mestnih ulic, se je dal D'Assenzio pre- ne briga za te mijne potrebe, saj spada to v Reljat: k Lovcu, potem v Barkovlje in Škedenj. ! delokrog županstva in njega skrbi za javni bla-Ledpotoma se je mož pogostoma okrepčal v gor. Seveda spada to v področje županstva, . _ _ • 1 >__1*1___L V _ _- *_ _ _ 4 A __ - I .. m ~ M . ^ ' - - —- _—__— aA J n u w---mm. tm n I A A L- rvy\ 4 Z »A n ilf 1 lAfl A BABlCA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 3 KLJUČAVNIČARSKE v^^ence sprejme tako; L. Kra»',ec, Trnovo - II Bistrica. 1098 PEKOVSKEGA vajenca iščem. Nastop takoi. Naslov pri upravništvu. 1107 PARNA 2AGA Mlekarske zadruge v St. Vidu se odda takoj v najem pod ugodnimi pogoii. Ker gne skoro ves les iz Nanosa in Poona-i nosa mimo te žage, pa tud veliko bukovega lesa iz Pivke, nudi se prilika podjetnikom iz postojnskega okraja. 1121 Godbeni instrumenti in pnevmatični aparati „EOLOS" Edino zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: <67v>) " IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garfbaldi št. 6, 1. nad. AUTOMOBILNA PROGA Trsft-Lokov-Dlvata-Sonoieče Lastnik R. Brunelti & C., Trst, Via U. Foscolo Garage Vecile, Telefon št. 606 VOZNI RED: Cm Lk friija POSTAJE Vožnja Cna lir i _ 17.30 1 ' Trst. (P. Oberdan) 8.45 9.80 i 3 80 18.- Bazovica 8 15 6,— ) 6.— 18.15 Lokev 8.— 3.80 7.50 18.30 Divača 745 2.30 9.80 19.- Senožeče i 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : T s -tmhh is rintao L n.— JkHN «& n afcratM L ti — 589 LASTNIK. UČENCA s primerno šolsko izobrazbo spre-jme trgovina mešanega blaga Fran Verbič v H , Bistrici. 1J2P plačuje ALOJZIJ POVE, mm «Gldi 2 prve nadstropje Pazile na naslov! C63) Pazite na nasfovf Ako kurilo mi ebraz mozolčki madeži trdnice efelis bule tvori eezemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in skorjo meu-kobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, 6« zdravijo uspešno z antifeUdično vodo <«Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah, 66 BrlSJanSe, biser©, dragulje raznih gostilnah Ko si j« po 14 urni vožnii saj mora vendar županstvo skrbeti za higijeno j pja^ 2latO, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje ogledal vso bližn o mestno okolico, je dospevii; prebivalstva, za snago in čiSčenje cest ter j v najvišjih cenah. _ Kupujemo tudi zastavu zopet v mesto, rekel izvoščeku, naj počaka; cestnih jarkov, za popravo cest in podobno, za hip. In ni ga bilo več na spregled. Razoča- Toda žal o tej skrbi danes ne moremo govo-rani izvošček se jc končno podal na kvesturo riti. Komisar se ne egane, drugi Htdi ne, olep-in tam prijavil dogodek. Zaračunal je D'Assen- sevalno drufctro pa nima sredstev. Pa bi se zija vožnjo 340 lir, pa menda terjatev brez ; vendar moralo žnpanstvo ozir. komisar malo skrbi lahko zapiše na led, ker D'Asseazio bržkone nima nikake dobre volje, da bi >o poravnal. Vesti z Goriškega BERNSTEINOV «TAT» IN NICODEMUEV «SCAMPOLG» V EDRUL V soboto in v nedeljo, 15. in U>. avgusta, bo i zganiti in pobrigati, da napravi vsaj kar je na jnujnejše, saj pred v^jno so vsi skrbeli zato, da sta vladala na trgu in okoli njega snaga in red, ter celo z raznimi nasadi pomagali olepšati to gorsko središče. Ne komisar ne drugi gospodje, ki imajo sicer pri komisarientu tolminske občine veliko besado, ne čutijo te potrebe! Dohodki iz občinskega davčnega vijaka so namenjeni drugam v druga kritja, kakor n. pr. za nabavo raznih nepotrebnih olepševalnih » komisarjevo "«obo i». pedoboo. uprizori ^ - Scampola*. — ^ Ju bi bila olepšava bolj potrebna kot pa . le znamenito d«lo se živečega francoskega pi- komisarjevi sobTpo9krbite raje za boljšo ka-satelia, polno žerjavice čuvstva, ^zgrajeno z , ' Tolmina za oooravo ces!« itd-, da virtuoznostjo človeka, ki pozna oder m dušo poslušalcev. Drugo italijansko delo spada med najpopularnejše igre moderne italijanske literature. Priprosta stvar je to polna živahnega dejanja, vsa natrpana z duhovitim humorjem. Obe deli sta doživeli ie preko tisoč uprizoritev in sta prestavljeni v vse evropske jezike. •Čitalnica* je bila prva, ki je dala obe sbvari v slovenskem jeziku in je doživela z njima povsod krasen uspeh. V glavnih uk>|ah nastopita pri «Tatu» g. Terčič in gdčna Stepančičeva, pri «Scampolu» pa g. Terčič in gdčna Hrovati-nova. Igro režira A. Širok. — — Nesreča pri delu. Žrtev hude nezgode je bil včerai popoldne 40-letni težak Mihael Ber-netič, stanujoč v ulici Ugo Foscolo št. 30. Pri delu v tovarni strojev «Stabilimento Tecnico Triestino« pri Sv. Andreju mu je padel na desno nogo 4 stote težek železen drog in mu deloma zmečkal tri prste ter zdrobil nartne kosti. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. — Radi prepira z materjo — v smrt. Sinoči okoli 21. ure je neki mladenič našel na neki majhni trati v bližini ulice Samuele Romanin na tleh mlado dekle, ki se je zvijalo v hudih — Strašna smrt Iz Škrbine: Prošlo soboto proti mraku se je dogodila v na*i vasi strašna nesreča, ki je globoko pretresla vsakogar posebno za to, ker je zahtevala mlado človeško življenje. Našemu vaščanu Čotarju, ki se je k-o-mai nekoliko opomogel od požara, ki ga je zadel, se je pripetilo nekaj neizmerno hujčegg. Na dvorišču ima majhen motor, ki goni mla-tilno napravo. V soboto okoli pol šeste ure je bil pri mlatilnici zaposlen 20-letni Anton Lo-zej, brat Čotarjeve žene. Z desno roko je potiskal snope žita v aparat. Pri tem pa ga je prijel valjar in v par sekundah je bil nesrečni mladenič mrtev. Na lice mesta došli zdravnik je mogel le ugotoviti nastopivšo smrt'. Pokojnik je bil blag mladenič in marljiv član društva «Naš dom». Kako priljubljen je bil vsem m kako globoko je užalostila njegova tragična smrt vse, ki so ga poznali, je pokazal pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldne. Udeležila se ga je velika množica ljudstva ne le iz domače vasi, marveč tudi iz Komna in drugih bližnjih krajev. Ob splošni tišini in ganotju mu je govoril v slovo tajnik Tečenega društva, pevci pa so mu zapeli žalostinko «Nad zvezdami* v zadnji pozdrav. Takega pogreba menda še ni videla naša Škrbina nalizacijo Tolmina, za popravo cesle se bodo ljudje zgledovali. Končno bi si dovolili še vprašati gospoda ki misaria Mraka, zakaj so bile fe drugič odložene volitve, ki so bile določene za 27. jnlija? Česa so se gospodje zbali? Mari se gospod komisar boji, da bi mu kdo drugi prezgodaj iz-podnesel komisarski stolček7 Res je že zadnji čas. da se razpišejo volitve, da si bo tolminsko ljudstvo prosto izvolilo moža, ki ga bo ono hotelo za župana, ter se tako rešilo težkega bremena komisarjevih dobrot. — Iz Podrast. V nedeljo, 16. t. m. priredi Podraška čitalnica veseloigro v treh dejanjih •Stari grehi«; igra vzbuja skoz in skoz polno smeha. Vse, kar lese in gre, mora torej v nedeljo v Podrago. Priporofca se občinstvu, da gre na veselico žalostno, ker za eventuelno pokanje trebuhov odbor se odgovarja. Toliko na znanje. Veselica se vrši popoldne. — Odbor. kalti DAROVI i* «Šolskega dnitn> osvobofnie nas naraščaj! V počastitev srebrne porok« zakoncev Curek darujeta V. Godina in Štel. Babuder Lit. 12.—. Bonna poročila« Z uri c h, 11. avgusta. Italija 18.675; London 25.015; Pariz 24.15; New-York 5 151/.; Beograd 9JS23. — Iz Tolmina. Naval letovi«čarjev v Tolminu letos naravnost velikanski. Še nobeno leto; HIŠICA z zemljiškem na Opcmah se ceno pro- da. Pojasnila daje Peter Malalan, nasproti mirodilnki. 1124 v povo nem času ni obiskalo toliko tujcev to naše gorsko središče, kot leto«. Proti večeru co ulice napolnjene šetalcev in zdi se človeku, . , n . .. , _ mestu. Tudi lice Tolmina TRGOVINA jestvin se proda. Po,a«u a se do* kakor da bi bil kje v---- je povsem drugačno, kajti sliši se samo italijansko govorico, letoviščarji so namreč sami bij« v Via dell'Industrea 8 Chiarbola sup. 1125 tvrdke in plačujemo po zastavne listke Portki cfi Chlozza št. 1, tretje sasestr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 573 Tri-soda Odpočijte se in glejte, kako dela TRI namesto Vas. S 4 • 4 a 4 s d s 4 s 4 Zadostuje, če namočite zamazano perilo v raztopini TRI in črez par ur imate perilo belo in ugodno dišeče, roke pa nežne in bele. Nikakega truda, nikakih neprijetnosti, TRI je v resnici čudežen proizvod! y % y 9 r $ r • P % ^miiaiid P O D L ISTEK bolna? Kakor živ ,V. J. KRI2ANOVSKA: Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vonk. (124) svojega predloga o ločitvi zakona. Ne, ne! Ne bo se ločil, ampak bo popravil krivico in j« po svojem povratku obdal z ljubeznijo in si prizadeval, da bo pozabila na solze in ločitev. . j , Pustil je Lolo naslov angleškega bančnega za- Od tega dne si je baron vestno prizadeval v