platana v potorini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posaneini Številki Din MB.
TRGOVSKI
Časopis sa trgovino^ industrijo in
iNaiočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uarednižtvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani &t. 11.953. — Telefon št. 30-69.
i&<eto XVII.
V Ljubljani, v četrtek, 29. novembra 1934.
štev. 134.
Ha 'naš
(n
%
V	nesreči se spozna vrednost prijateljev in v nesreči se preizkusi vrednost 'moža. Naj večja nesreča, ki je sploh mogla zadeti Jugoslavijo, jo je letos doletela in od zločinske roke je padel kot žrtev teroristične mednarodne organizacije naš veliki vodnik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. A v tej naj-Ivečji nesreči je pokazal jugoslovanski narod takšno moč in takšno dostojanstveno zavednost, da je ostrmel celo mn svet. Sedaj v tej naj večji nesreči [se je žele prav pokazalo, da je bil in je .jugoslovanski narod nerazdružno zve-ban s svojim voditeljem in da se more Jugoslavija v vsakem primeru zanesti na svoje ljudi. Ko so udarili po voditelju, so mislili, da se bo razkropil narod, zbegan od nesreče, zgodilo pa se je baš inasprotno, da se je ves narod strnil v ;®ni sami volji in da je nesreča le še po-jeklenila njegove mišice. Novo zedinjenje je združilo ves jugoslovanski narod, novi dan zedinjenja je podesetoril odporno moč jugoslovanskega naroda. Ta v nesreči izkazana enotnost jugoslovanskega naroda daje letošnjemu prazniku narodnega zedinjenja še poseben pomen, da praznuje ves narod veliki dan naše svobode še s posebnim zanosom.
Dogodki po ogabnem marsejskem atentatu pa so poudarili še drug pomen narodnega praznika zedinjenja. Ti dogodki so zopet združili v ne ravno ponosni slogi vse one, ki ne morejo preboleti, da so zaradi našega osvobojenja odleteli kot večni paraziti z našega telesa. Tl dogodki so zopet v vsej nagoti razkrili sovraštvo do našega naroda onih ljudi, ki ne morejo in nočejo pozabiti, kako udobno so živeli nekoč na račun našega naroda. In te zlate čase tlačenja drugih narodov bi zopet hoteli doživeti in ker je naš narod eden najmočnejših obrambnih zidov proti tem nizkim egoističnim namenom, zato ga sovražijo iz vsega srca, zato kujejo proti njegovim voditeljem atentate, zato ni jim nobena kleveta dovolj slaba, da bi je ne uporabili proti nam.
Toda vse to sovraštvo se odbija ob trdni volji vsega jugoslovanskega naroda, da ohrani svojo neodvisnost, brez katere ni zanj blagostanja. In ta volja raste tem bolj, čim bolj očitni so naklepi njegovih narodnih nasprotnikov, Cim bolj je ogrožena njegova svoboda. Zato tudi jugoslovanski narod še nikdar ni s takšno odločnostjo in takšno solidarnostjo praznoval narodnega praznika zedinjenja, kakor ga praznuje letos po zločinskih marsejskih strelih.
Ne praznuje ga pa s frazo na jeziku, temveč v zavesti, da mu je dalo zedinjenje ono veliko priliko, da razvije vse svoje sile in da tudi sebi pribori mesto na solncu. Zato ni praznik zedinjenja samo dan solidarne manifestacije vsega jugoslovanskega naroda napram tujini, temveč tudi dan svete zaotjljuis, bomo vsi Jjrss izjeme zvesto in požrtvovalno delali za notranjo utrditev Jugoslavije.
Le tako moremo tudi z vsem uspehom izpolniti veliko sporočilo našega velikega voditelja, da očuvamo Jugoslavijo, kajti le na znotraj krepka in konsolidirana Jugoslavija more z vsem uspehom kljubovati tudi nadštevilnim zunanjim nasprotnikom.
Na narodni praznik zedinjenja je zato potrebna zaobljuba vseh nas, da bomo prelomili z vsemi svojimi dosedanjimi napakami in da bomo vsi poznali le en cilj: kako čim bolje in čim koristneje služiti domovini. Tako bomo oču-vali Jugoslavijo, tako bomo izvršili veliko zadnjo voljo našega voditelja.
Trpljenja, kakor le malokateri drugi narod, je pretrpel naš narod, da se je priboril do svoje svobode. Zato jo zna tudi ceniti, zato je tudi vedno pripravljen, da jo brani. In na dan našega zedinjenja je ta volja našega naroda še zlasti vidna in zato je vsak 1. december vir nove moči za naš narod. Prav posebno pa letos, ko se po marsejskih do-
godkih bolj ko kdaj kaže potreba absolutne enotnosti našega naroda. Jugoslovanski narod je razumel opomin tujih naklepov in zato izpoveduje na dan
1.	decembra kot en mož svojo naj višjo zaobljubo, da bo storil svojo dolžnost do države, zato izreka ta dan vse prebivalstvo Jugoslavije svečano prisego: ©čuvali bomo Jugoslavijo!
Tcfyto/ci ! i/ e&dpušUcm tednu-
vsi na manifestacij ske shode obrtnikov
V	vseli večjih krajih Dravske banovine prirede obrtniki drie 2. decembra velika manifestacijska zborovanja, na katerih bodo z vsem poudarkom naglasili glavne zahteve obrtništva, da se reši naš obrt iz sedanjega težkega položaja, ki je za nekatere panoge že naravnost katastrofalen.
Že zaradi solidarnosti gospodarskih stanov je potrebno, da se trgovci v čim večjem številu udeleže teh obrtniških niani-festacijskih zborovanj. To tem bolj, ker so baš te dni dokazali obrtniki svojo popolno solidarnost s trgovci. Zvestoba za zvestobo! Zato vsi na obrtniška manifestacijska zborovanja, da bodo njih zahteve čim bolj podprte od javnosti in s tem tudi uspeh tem večji.
Pa tudi zaradi zmage prave gospodarske politike je potrebno, da trgovci solidarno nastopijo z obrtniki. Saj ni niti ene obrtniške zahteve, ki ne bi bila čisto v skladu z zahtevami slovenskega trgovstva, saj so dejansko vse zahteve obrtništva tudi zahteve slovenskega trgovstva. Več besede gospodarskim stanovom, da zmaga prava gospodarska politika v državi, to je ena glavnih zahtev obrtnikov, obenem pa tudi vseh trgovcev! Pravična ureditev davčnega vprašanja, da se bodo po vsej državi plačevali isti davki, a da bo tudi davčna praksa povsod enaka! Ni trgovca, ki ne bi z vso odločnostjo pritrdil tej zahtevi. Večja zaščita srednjega stanu je ena nadaljnjih zahtev obrtništva in zopet tudi trgovstva. In tako naprej so vse zahteve obrtništva glede uveljavljanja prave gospodarske politike v državi identične z zahtevami trgovstva. Zato pa tudi vsi na manifesta-cijske shode obrtništva, da bodo ti mogočne manifestacije za zmago prave gospodarske politike.
Na manifestacijska zborovanja obrtništva pa tudi zato, ker zahteva tako interes našega narodnega gospodarstva. Temeljna zahteva obrtništva je. da se izvode naša gospodarska osamosvojitev, ker le na ta način pridemo do blagostanja. Gospodarska osamosvojitev pa je čisto nemogoča,
če ne dvignemo domačega obrta, če kupujemo tuje izdelke mesto domačih. Kupuj domače blago! je zato eno osnovnih gesel obrtništva. Vsak dinar, ki je potrošen za nabavo tujega blaga, manjka našemu gospodarstvu in nepotrebni nakupi v tujini slabe kupno moč domačega potrošnika. Od kupne moči domačega potrošnika pa živi trgovina!
Posebno krepko pa bodo obrtniki na svojih zborovanjih nastopili tudi proti raznim tujim velepodjetjem in njihovim pro-dajalnicam. Tu bodo naravnost nastopili v stvari, ki je zadeva trgovstva. Proti vedno bolj množečim se prodajalnicam in trgovinam velikih tujih fabrik morata trgovec in obrtnik nastopiti solidarno, ker v področje obeh posegajo ta tuja velepodjetja. Če ne bi bilo prav nobene skupne točke, ko samo to. je že dolžnost trgovcev, da se v polnem številu uddeže manifestacijskih zborovanj obrtnikov in tako pripomorejo, da bodo trgovine fabrik prav tako prepovedane, kakor so že bile veleblagovnice.
Nazadovanje obrtov na vsej črti dokazuje. da se danes slovenski obrtnik bori že za svojo eksistenco. Potrebno je zato, da vsi gospodarski stanovi podpro obrtnika v tem težkem boju in mu dajo potrebno moralno opero. Obrtnik mora spoznati, da
v	pravičnem boju za svoj napredek in za napredek slovenskega gospodarstva ni osamljen, temveč da ga podpira vsa slovenska javnost, zlasti pa vsa slovenska gospodarska javnost. Kaj!i ni prazna beseda, da je krepko razviti obrt temelj in podlaga narodnega gospodarstva. Glavno geslo obrtniškega dne: »Temelj narodnega blagostanja krepak obrtniški stan« je geslo, ki ga dokazuje gospodarski napredek vseh bojralih narodov in zato zidamo svoje gospodarstvo na trdnem fundamentu, če delamo za uspeh obrtniškega tedna!
Zato v nedeljo, dne 2. decembra vsi na obrtniška manifestacijska zborovanja, da bodo ta tudi manifestacije solidarnosti yseh gospodarskih stanov za napredek našega gospodarstva!
tctywswa it% cčHtcatna acfraMzaciia
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani, je na svoji seji dne 24. novembra razpravljala o načrtu pravil Centralnega odbora šumske industrije kraljevine Jugoslavije v Beogradu, IH j-. [z. CiSla Centrala industrijskih korporacij v sporazumu z ministrstvom za šume in rude ter Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine.
Osrednja sekcija je napram temu načrtu pravil in nameri osnovati Centralni odbor šumske industrije zavzela to stališče: Proučujoč bistvo o osnovanju Centralnega odbora šumske industrije je organizacija, kot organizatorična zastopnica lesne trgovine Dravske banovine, ugotovila: Naša lesna trgovina je v načelu za ustanovitev Centralne organizacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, ugotavlja pa, da se ne more strinjati z načeli načrta pravil Centralnega odbora šumske industrije iz naslednjih razlogov:
Osrednja sekcija opaža, da v celoti v vsem načrtu pravil ni besede, »lesna trgovina«. V čl. 1 stoji dobesedno: »Centralni
odbor šumske industrije kraljevine Jugoslavije pretstavlja središnju stručnu orga-nizaciju šumske industrije za celo područ-je kraljevine Jugoslavije«. Iz te stilizacije je razvidno, da bo novo -Cmhovatia organizacija — zastopnica le velike lesne industrije.	'
Po načrtu pravil je torej osnova organizacije zastopstvo lesne industrije in po tej stilizaciji lesna trgovina, kot samostojna stroka, ni pritegnjena v organizacijo.
Cl. 1. načrta pravil določa: Centralni odbor šumske industrije je član Centrale industrijskih korporacij. — Po mnenju Osrednje sekcije je Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije izrazita zastopnica industrije in vsebuje Zveze in organizacije industrijcev. Zato lesno trgovstvo Dravske banovine ugotavlja, da je nemogoče, da bi se organizacije lesnih trgovcev, ki so po svojih združenjih in Zvezah včlanjene v Centralnem predstavništvu Zvez trg. Združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu, priključile potom Centralnega odbora šumske industrije kot članice Centrale industrijskih korporacij.
Osrednja sekcija je z ozirom na to, da se v določbah načrta pravil niti v naslovu ni upoštevala lesna trgovina in pa, ker ne more priznati Centrale industrijskih korporacij kot uositeljice organizacije — sklenila, da pri osnovanju te organizacije ne more sodelovati.
Ker pa lesno trgovstvo Dravske banovine občuti potrebo po ustanovitvi centralne organizacije, je Osrednja sekcija sklenila predlagati odločujočim činiteljem, da se iz zastopnikov osrednjih organizacij lesne trgovine in industrije in iz zastopnikov resornih ministrstev ter zastopnikov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine osnuje Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevino Jugoslavije v Beogradu.
Sedež Centralnega odbora naj bo v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj ob prispevkih včlanjenih organizacij upravlja vse upravne posle in je v stiku z včlanjenimi pokrajinskimi osrednjimi organizacijami lesne industrije in trgovine.
S tem bi se izenačili interesi celotnega lesnega gospodarstva, interesi lesne industrije in interesi lesne trgovine, kateri slednje so ob nameri osnovanja Centralnega odbora po sedanjem načrtu — ogroženi. Ob objektivnem in občnem strokovnjaškem delu Zavoda, ki ima v osnovi svojega dosedanjega uspešnega delovanja tudi v lesni stroki največ možnosti, da po organizacijah, članicah Centralnega odbora, razvije smotreno notranjo in zunanjo lesno trgovinsko politiko, ki bo vsekakor s pomočjo solidarnega delovanja včlanjenih organizacij lesne industrije in trgovine, sloneča na avtonomnih organizacijah, pripomogla do ugodnega razvoja notranje delavnosti in ugodnejšega stanja na inozemskih tržiščih.
Organizacija našega lesnega trgovstva bo branila interese našega malega in srednjega producenta — trgovca, ki tvori po svoji številnosti in skupni kapaciteti važen faktor v našem lesnem gospodarstvu.
Trgovski obrati za časa praznikov
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani sporoča, da bodo trgovski obrati na dan Zedinjenja dne 1. decembra, dne 8. in
9.	decembra brezpogojno ves dan zaprti. Zato pa bodo trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem, dne 2. decembra in nedeljo pred Božičem, dne 23. decembra ves dan odprte.
Glede praznovar;* 17. decembra bo
uprava še pravočasno sporočila, če se bo ta dan praznoval.
Upiava sporoča, da je gornje navodilo sklenjeno v sporazumu s Pomočniškim zborom in prosi, da se gg. trgovci brezpogojno ravnajo po teh navodilih.
Svetovna trgovina nazadovala
Po podatkih berlinskega statističnega urada je svetovna trgovina v letošnjem
3.	četrtletju v primeri z drugim nazadovala za dva odstotka. Ker so ostale cene iste, je torej padel za ta dva odstotka obseg svetovne trrovins. Vsntftr pa je svetovna trgovina še vedno za 6 odstotkov večja, kakor je bila v 8. četrtletju .eta 1932., ko je padla na najnižjo stopnjo. V Evropi se je povečal samo izvoz nekaterih agrarnih držav, ko Danske, Jugoslavije, Nizozemske, Litovske in Latiške ter tudi Češkoslovaške. Izvoz industrijskih držav ko Nemčije. Velike Britanije in Francije je ostal približno na dosedanji višini.
Rumunija ustanovi izvozni zavod
V	zvezi z novo ureditvijo rumunske izvozne trgovine se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu Izvozni zavod. Za šef® tega zavoda bo imenovan bivši kmetijski minister Garoflid in je tudi s tem poudarjeno, da se bo zavod predvsem bavil z izvozom agrarnih proizvodov. Glavna naloga novega zavoda bo zato nadzorstvo nad izvozom žive živine, mesa, perutnine, koruze, sadja in vina ter pridobivanje tujih trgov za to blago.
OdfUeanje in- zOfUcanfe tctywit%
Nova banova imredba, ki stopi dne 13. decembra t. I.
v veljavo
»Službeni list« banske uprave Dravske banovine z dne 28. novembra 1934 objavlja naredibo o odpiranju in zapiranju trgovskih iu obrtnih obratovalnic v Dravski banovini. Nova naredba prinaša precej dzprememb in zato navajamo njcma glavna določila:
Trgovine smejo biti odprte ob delavnikih:
dl. 1. — 1. V okolišu uprave policije v Ljubljani ter predstojništev mestne policije v Celju in v Mariboru: poleti od 7.30 do 12.80 in od 15. do 19. ure, pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 ure.
2.	V ostalih krajih: poleti in pozimi od
7.30 do 12.30 iin od 14. do 19. ure.
Čl. 2. — Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolilkor ne veljajo v naslednjem zanj© posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjerije smejo biti odprte poleti in pozimi od 7. do 12.30 ter od 14. do 19.30 ure, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani ter predstojništev mestne policije v Celju in Mariboru, kjer se te obratovalnice poleti popoldne Odpirajo ob 15. uri.
Čl. 3. — V vaseh se smejo obratovalnice iz čl. 1. in 2. odpirati zjutraj pol ure prej in zapirati zvečer pol ure kesneje.
Čl. 4. — Prodajalnice presnega masla in presne zelenjave, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, prodajalnice kruha in peciva ter prodajalnice medičarskih izdelkov smejo biti odprte vse lete od 6. do 20. ure ter velja ta obratovalni čas tudi za dostavljanje tega blaga po hišah.
Čl. 5. — Slaščičarne smejo biti odprte vse leto od 7. do 21. ure.
Čl. 6. — Prodajalnice presnega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 16. do
20.	ure. Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4. ure, vendar mora biti lokal zp stranke tedaj zaprt.
Čl. 7. — Prodajalnice svežega cvetja in bonboniere smejo biti odprte vse leto od
7.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure.
d, 8. — Trgovinsko obratovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, v vežah, hodnikih in barakah ni dopustno v času, ko morajo bili zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago.
Čl. 9. — Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 7.30 uro in po 18. uri prepovedano.
Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda, presnega in posušenega sadja ter kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prodajati novine, revije in časopisi do 24. uro, kočevski predan di, cvetlice, predelano sadje in presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti.
Čl. 10. — Za prodajanje na trgih (v tržiščih) in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa.
Čl. 11. — Bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slična podjetja, pisarne industrijskih podjetij, ki niso na sedežu tvornice, veletrgovine in njihove pisarne, poslo-alnice in skladišča 'turnih in komisijskih trgovin ter blagovno rnzpo-šiljalnice smejo biti odprte vso leto od 8. do
13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno nedeljeno obratovanje, vse leto od 7.r0 do
14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene »angleško sobote«.
Čl. 12. — Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovati poLeti od 5. do 20., pozimi od 6. do 19. ure.
Čl. 13. — Potovalne pisarno in agenture, ki se bavijo s predajo vozovnic, smejo biti odprte vse leto od 7. do 20. ure.
Obrtne obratovalnice smejo biti odprte ob delavnikih:
Jl. 14. — Obrtne obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte vse loto od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; v vaseh smejo biti odprte zjutraj 1 uro prej in zaprte zvečer
1	uro keisnejo ter obratovati tudi čez poldne.
Čl. 15. — Brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice sinejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12.
in od 14. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, z zgornjim opoldanskim odmorom do
21.	ure.
Čl. 16. — Obratovalnice za likanje perila
ter čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki, ko morajo biti ves dan zaprte, obratovati do 21. ure.
Čl. 17. — Pekarne smejo obratovati vse leto od 4. do 20. ure, ob sobotah do 16. ure, pri dveh izmenah do 20. ure.
Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pripravljanje kvasa in mešanje testa se smejo pričeli ob 1. uri in se sme v ta namen zaposliti potrebno osebje.
O številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju delodajalske in delojeunalske zbornice.
Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 6. uro.
Čl. 18. — V slaščičarskih delavnicah se sme obratovali od 5. do 16. ure.
Čl. 19. — V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predeluje meso, se sme obratovati vse leto od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osebja do 20. ure.
Čl. 20. — Opravljanje obhodnih abrtov (brusaškega, dežnikarskega, steklarskega, vezanje loncev in slično) je po 18. uri prepovedano.
Izjemne določbe
Čl. 21. — Čez poldne smejo bili odprte vse trgovine in obrtne obratovalnice, kolikor ni to vsebovano že v določilih prednjih členov:
1. če se mora delo v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferskim vplivom;
2. ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego 3 na teden;
3. če se obratovalnica seli.
Dovolila za primere iz točk 1. in 3. daje pristojno občno upravno oblastvo prve stop. nje. V teh primerih je zabranjena prodaja blaga.
Dalje smejo biti odprte čez poldne pod-kovalnice konj in avtomehanske obratovalnice, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deji. Isto • ija za oskrbo motornih vozil in avionov z mazilom in pogonskim sredstvom.
Čl. 22. — V zdraviliščih, kopališčih in uradno priznanih letoviščih smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice ter bančne poslovalnice po potrebi in po odobritvi kraljevske banske uprave, oddelka za trgovino, obrt iin industrijo, za čas, dokler traja uradna sezona, odprle najzgodneje od 4. ure iin najkesneje do 23. ure, čez poldne pa morajo biti tudi v tern primeru zaprte najmanj 1 uro.
Čl. 23. — Neomejeno smejo biti odprte zvečer trgovinske iu obrtne obratovalnice:
1. ob višji sili;
2. če je treba preprečili izvestno škodo, ki preti dotični obratovalnici;
3. ob inventariziranju obratovalnice;
4. če se obratovalnica seli;
5. za čiščenje obratovalnice iin ure;'’nje izložb;
6. prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kakor tudi natovarjanje in raztovarjanje ladij in prevažanje blaga, ki se rado kvari, živih živali in žive perutnine na tržišča ali za nadaljnji transport po železnici ali z ladjo.
V primerih pod 3. in 4. je treba dovoljenja pristojnega občnega upravnega ob-lastva I. stopnje.
V vseh teh primerih ni dovoljena prodaja blaga.
Ob nedeljah
morajo biti trgovinske in obrtne delavnice ves dan zaprte, kolikor niso dovoljene izjeme.
Največ dve uri dopoldne
smejo biti v nedelj ah odprte trgovine v vseh krajih, izvzemši policijski okoiiš Ljubljane, Celja, Maribora ter Kranja z okolico 5 km. Najkesneje ob 11. pozimi in ob 10. poleti pa morajo biti trgovine zaprte.
V nedeljah dopoldne smejo obratovati:
1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni;	f
2. prodajalnice pekarskih izdelkov;,
3. prodajalnice presnega in povojenega mesa ter klobas od 5. do 10. ure; vendar velja to za okoliš uprave policije v Ljubljani le za čas od 1. aprila do 1. novembra, dočim velja za ostali čas popoln nedeljski počitek;
4. obratovalnice z živi jenski mi potrebščinami (člen 38.); one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte;
5. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov;
6. cvetličarno;
7. brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa, izvzemši okoliš mesta Ljubljane ter predstojništva mestne policije v Mariboru.
ob nedeljah ves delovni čas;
1. slaščičarne;
2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo.
3. obratovalnice, ki se bavijo izldjueno s prodajo novin, revij in časopisov;
4. zgolj barake in stojnice pri cerkvah za prodajo slik in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskih izdelkov im kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praznikih.
V	vaseh, trgih in mestih z največ 5.000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice;
5. vse trgovinske in obrtne obratovalnice:
poslednjo nedeljo pred božičem;
če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek; če se ob teh dneh obratovalnica seli; ob višji sili; za prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja 2 dmeva ali na prve dneve v mesecu.
Čl. 26. — Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov sinejo biti po potrebi ob nedeljah odprta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje.
(Drugi del naredbe objavimo prihodnjič.)
Udeležite- se nwi-
n&vjkeaa
Ne samo prvovrstna umetniška prireditev je vsakoletni novinarski koncert, temveč tudi velika manifestacija naše narodne misli, saj je novinarski koncert vedno tudi največja proslava našega najvišjega narodnega praznika. Da ima ta proslava letos še poseben pomen, pač ni treba omenjati, saj nas veliki zunanji politični dogodki vsak dan opominjajo, da ohranimo svojo svobodo le, če absolutno storimo svojo dolžnost do države.
Gospodarski svet pa ima še drug razlog, da se udeleži novinarskega koncerta.
V	težki borbi za pravice gospodarskih slanov so bili novinarji krepko na njiho-
vi	strani in če bi bilo odvisno le od njih, bi še v večji meri podpirali njihove težnje. Vzrok več, da se zlasti gospodarski ljudje udeleže novinarskega koncerta.
Da pa ne bo nikomur žal, ki se udeleži novinarskega koncerta, jamči njegov spored, ki bo letos še bolj bogat ko druga leta.
Uvod v koncert bo recitacija »Prologa o smrti iu življenju«, ki ga je v spomin na Vi* iškega kralja Aleksandra I. Zedinite-Ija napisal pesnik Alojz Gradnik. Predna-šal ga bo elan ljubljanske drame E. Kralj. Nato nastopi orkestralno društvo Gl. Matice ter godalni orkester pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Zasvira nam poleg državne himne novo, nalašč za ta koncert zloženo Škerjančevo kompozicijo »V onom črnem lese«. Nato zapoje mojstrski basist in ravnatelj Drž. konservatorija Betetto tri narodne	ki jih je priredil za
glas in orkester takisto skladatelj Škerjanc. Sopranistka gdč. župevčeva bo pela Devovo »Kanglico« in Pavčičevo »Pastirice« s spremljevanjem dirigenta Štritofa. Prvi del programa zaključi nastop odličnega Akademskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Marolta. V drugem delu večera nastopi trio Rupcl-Lcskovic-Li-povšek s Čajkovskega »Elegijo«, nato bo pel tenorist Jože Gostif dve narodni pesmi v harmonizaciji kapelnika Neffata ter eno koroško narodno od prof. Ravnika. — Spored zaključi nastop »Ljubljanskega Zvona« z Devovo »Barčico« in Adamičevo »Ženka mi v goste gre« pod vodstvom g. Matula. Spored novinarskega koncerta je torej odličen. Vstopnice so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sezite pravočasno po njihl
‘Politične vesti
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je bil sprejet od angleškega kralja v daljši avdienci. Nato je imel daljše razgovore tudi z angleškim zunanjim ministrom Simonom.
l)r. Bencš je v soglasju s sklepom Male antante odložil predsedstvo Sveta Društva narodov za čas, dokler bi Svet razpravljal o jugoslovanski noti, in če bi prišla jugoslovanska nota v razpravo že na decembrskem izrednem zasedanju.
Madjarska delegacija j'- hotela izkoristiti Bencšcv pogojni in prostovoljni odstop ter je sklicala tuje novinarje ter jim skušala dopovedati, da je dr. Beneš odstopil na zahtevo Madjarske, ki da je kategorično zahtevala, da ne sme predsedovati Svetu, ko ta razpravlja o jugoslovanski noti, dr. Beneš. Niso pa še Madjari to svoje pavovo perje dobro pokazali, ko je bilo novinarjem izročeno obvestilo tajništva Društva narodov, da je dr. Beneš pred svojim odhodom iz Ženeve pod preje navedenimi pogoji sam prostovoljno odstopil. In tako je bila madjarska delegacija za blamažo bogatejša.
Generalni tajnik Društva narodov Avc-nol je izjavil rnadjarskemu delegatu Eck-hardtu, da ne more sprejeti njegove note, ker jo smatra za nepotrebno, ker je itak dr. Beneš že pred njo sam uredil to vprašanje. Eckhardt je nato obiskal Avenola in mu izjavil, da preklicuje svojo noto, nakar mu je Avenol obljubil, da ne bo te note uradno niti omenil.
Naša spomenica o soodgovornosti in sokrivdi Madjarske za marsejski atentat, o njenem stalnem podpiranju terorističnih organizacij ter o vseh brezuspešnih intervencijah naše vlade pri budimpeštanski je bila v sredo popoldne vložena v tajništvu Društva narodov. Njen vtis je bil na vso ženevsko javnost naravnost porazen za madjarsko vlado fevdalcev.
Vložitev naše spomenice se je nekoliko zakasnila zaradi tehničnih težkoč, ker ni mogla tiskarna dovršiti tiska in je bila vložena šele v sredo popoldne. Spomenici bo priloženih tudi mnogo fotografij in drugih dokumentov. Spomenica se je deloma zakasnila tudi zato, ker ji je bil priložen tudi najnovejši material.
Poročevalec o jugoslovanski noti bo na seji Sveta društva narodov španski delegat Madariaga.
Italija podpira Madjarsko v marsejski aferi predvsem v namenu, da doseže na ta način laže nekatere koncesije od Francije. Enako hoče Italija izkoristiti tudi po-sarsko vprašanje.
Uradno so sporočn, da je sodišče v Turinu odklonilo izročitev Paveliča in Kvaternika francoskim oblastem.
Okoli 160 bivših bolgarskih politikov, ki jih je sedanja vlada internirala in konfi-nirala v raznih krajih Bolgarske je bilo te dni izpuščenih na svobodo. Med njimi je tudi bivši minister Gičev, vodja bivših vladnih zemljedelcev.
Turški zunanji minister Ruždi bej namerava predložiti Franciji sklenitev podobnega sporazuma, kakor je Balkanski sporazum. V tem primeru bi vodili obe državi v evropskih vprašanjih enako politiko.
Francoski kolonialni institut je po razpravi o možnostih francosko-italijanskega sporazuma soglasno sklenil, da ne sme Francija za ceno tega sporazuma žrtvovati prav nič od svojih afriških kolonij.
Berlinska vlada demantira vse vesti o nasprotjih, ki da so se pojavila med vojsko in narodnimi socialisti. Demanti pa bo težko koga prepričal.
Nemčija ima baje 12.500 popolnoma opremljenih bojuih aeroplanov.
Hitlerjev zaupnik v. Ribbentrop odide v kratkem v posebni misiji v Pariz.
Na proslavi obletnico nemške narodno socialistične delavSks zakonodaje je ponovno govoril hitlerjevski voditelj Hess o pripravljenosti Nemčije za sporazum s Francijo.
Novi avstrijski državni svet je bil v torek slavnostno olvorjein v poslopju bivšega parlamenta. Za predsednika državnega sveta je bil izvoljen grof Hoyos.
Škodovi zavodi v Plznju so polno zaposleni z izdelovanjem orožja. Letošnja naročila so mnogo večja od lanskih.
Abesinsko-italijanski spor zaradi napada na italijanski konzulat v Gondaru je likvidiran. Abesinska vlada se je opravičila, abesinska vojska je izkazala italijanski zastavi vojaške časti, družinam padlih italijanskih vojakov pa je bilo izplačanih po 1000 abesinskih cekinov.
mm
Zaradi narodnega praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« v torek, dne 4. decembra.
Drž. hipotekarna banka
Po izkazu z dne 31. oktobra (v oklepaju podatki z dne 30. septembra) izkazuje Drž. hip. banka te izpremembe v milijonih Din:
Gotovina in blagajniški zapisi 1G8'5 (150‘9), hipotekarna posojila 2.152 (2.160'8), komunalna 0O4'2 (008-4), vodnim zadrugam 83’9 (84-7), menična hip. 77'1 (72‘9), menice 86’2 (86’0), lombardi 168'6 (162‘9), nepremičnine 181-9 (182'6), teh. račun finančnega min. 452‘8	(439 5), razni teh.
rač. 94-2 (100‘5), odkupljeni elekti 73‘4 (66'5), efekti fondov 108'8 (103'8) in razna aktiva 283'9 (259-8).
Na pasivni strani: samostojni fondi 223‘9 (210'5), glavnice javnih ustanov
1.278'9	(1.277'9), zasebne vloge 992-5
(9993), rezerve in drugi fondi 139'6 (ne-izp.), zadolžnice in obveznice 7756 ter predujmi 137-0 so ostali neizpremenjeni, lombard pri N. B. in reeskont 180‘9 (176), vloga države 114'0 (114-0), teh. rač. fin. min. 36‘3 (38’0), Eatignolles 91‘8 (97‘5), raz. teh. rač. 234'1 (222‘8) in razna pasiva 327'0 (288-4)
Kakor pri Poštni h -anilnici, tako so tudi pri Drž. hip banki v oktobru vloge nazadovale, in sicer pri prvi za 11*9, pri drugi pa za 6 9, skm r.c pri obeh za 18'8 ,ni-liji)i o v Din
*
Terjatve naših iavoznikov v Nemčijo so znašale dne 24. novembra 171‘6 milijonov mark. Tega dne so se izplačevale terjatve na podlagi avizov do '10. septembra ter do številke 1975.
Po izkazu Italijanske banke z dne 20. novembra je padla njena zlata podloga od 0017 na 5950 milijonov lir. Koncem januarja je znašala še 7097 milijonov lir. Nazadoval pa je tudi obtok bankovcev, in sicer od 13.124 na 12.912 milijonov lir.
Italijansko notranje posojilo v višini
2	milijard je bilo prepisano in je doseglo že v prvih dneh vsoto 8,89 milijard lir.
Hranilne vloge so porasle v Avstriji v mesecu oktobru od 2091'6 na 2102 3 milijonov šilingov. V primeri z lanskim letom bo se vloge skupno dvignile za 112 milijonov šilingov.
Zlata zaloga Belgijske banke je znašala 20. septembra 13.277, 20. oktobra 13.065 in dne 15. novembra 12.610 milijonov fr. Kritje je torej v dveh mesecih nazadovalo od 69‘5 na 68 odstotkov.
Že pred leti sem opozoril nekatere gospode, ki imajo besedo pri naših denarnih zavodih, na način, po katerem bi lahko postala vsaj polovica zamrznjenih vlog naših denarnih zavodov likvidna, če bi uvedli promet s cirkularnimi čeki. Ne vem pa, če jim nisem podrobnosti takega »denarnega prometa brez gotovine« dovolj pojasnil, ali če se jim ni zdel izvedljiv, ker ni nihče pokazal zanj zanimanja. Ker se mi pa zdi, da bi z uvedbo žiro prometa potoni naših denarnih zavodov vsaj deloma odpomogli denarni stiski, podajem ta načrt javnosti.
Čeke naj bi izdajali denarni zavodi svojim vlagateljem, katerim ne morejo izplačati gotovine.
Vsak lastnik vloge naj bi imel pravico vzeti čekov do polovične višine svoje vloge. Najmanj polovico so gotovo vredne vloge naših denarnih zavodov. Denarni zavod bi po izdaji čekov zaprl ostalo polovico dotične vloge, tako, da ne bi mogel vlagatelj z njo razpolagati toliko časa, dokler ni čekov vrnil, oziroma dokler ni prišel denarni zavod v položaj, da jih izplača. Ceki bi tedaj imeli pri denarnem zavodu dvakratno kritje in bi bili tedaj že z vlogami samimi dovolj varni.
Razen tega bi pa še posebej, kakor pri menicah, jamčili zanje žiranti, ki bi jih podpisovali. Na hrbtu vsakega čeka bi bilo prostora za deset podpisov. Ko bi ček odslužil za desetkratno plačilo, bi ga zadnji imejitelj vrnil denarnemu zavodu, da mu izstavi novega, za drugim tretjega itd., in to toliko časa, dokler bi prišel denarni zavod v položaj, da ga izplača v gotovini. Stari razveljavljeni ček pa naj bi shranjeval denarni zavod, ali ga pa vrnil pošiljatelju z novim vred.
Taki čeki bi imeli tedaj polno vrednost in vsak, ki bi bil o tem poučen, bi jih prav gotovo tudi brez pomisleka jemal v plačilo.
V	to svrho naj bi bilo na čekih pojasnilo o njihovi rabi in o njihovi vrednosti. Čeki bi služili prav tako kakor gotovina za plačilo katerihkoli obvez. Če bi se
»J ugoslo venski Lloyd« poroča;
Na podlagi določil § 6, odst. 1, zakona o zaščiti delavcev ne sme trajati delovni čas v industrijskih in rudarskih podjetjih več ko 8 ur dnevno, od. 48 ur na teden, dočim more v drugih podjetjih (n. pr. obrtnih) trajati 8 do 10 ur dnevno.
Odstavek 2. istega paragrafa določa, da so kot industrijska podjetja smatrajo ona
uvedli, bi bila kmalu odpravljena stiska za denar, kar bi pripomoglo nele k oživ-ljenju našega gospodarstva, ampak tudi k zopetni likvidnosti naših denarnih zavodov. Odpravljena pa bi bila tudi kvarna in nereelna kupčija s hranilnimi knjižicami. Denarni zavodi bi seveda pobirali kakšno pristojbino za izdajanje in obnavljanje čekov, a ta bi gotovo ne bila znatna v primeri s lem, kar zgube sedaj vlagatelji, ko so primorani prodajati svoje hranilne vloge.
Vzorec za čeke naj bi bil morebiti takšen:
Podpisana (Posojilnica, Hranilnica, Banka) ................................. potrjuje,
da je znesek Din ...........  z	besedo........
..........................    krit.z dvakratno vrednostjo, in sicer vloge v hranilni knjižici štev............... glaseče	se na ime
Zavod se obveže obnavljati ta ček po vsakokratni desetkratni uporabi, in sicer toliko časa, dokler pride v položaj, da ga izplača v gotovini.
Podpisi zavoda.
Če bi se pa denarnim zavodom uvedba cirkularnih čekov ne zdela izvedljiva glede zamrznjenih vlog, naj bi jih pa uvedli vsaj za nove vloge. Kdor ima vlogo ali kredit v denarnem zavodu, ne bi potem dvigal gotovine, ampak bi si dal izstaviti ček, s katerim bi plačal svojo obvezo. Prejemnik čeka bi ga lahko kasiral pri kateremkoli denarnem zavodu, ali ga s pristavkom žira porabil za svoja plačila.
Taki čeki so uvedeni v drugih državah in občinstvo, zlasti trgovina in industrija se jih radi poslužujeta, ker jima nudijo marsikatere olajšave.
Mogoče je sicer, da ne bo imelo občinstvo takoj v začetku pravega zaupanja v čeke, kar nas pa ne sme motiti. Če namreč pomislimo, da je bilo tako nezaupanje v inozemstvu kmalu premagano in da danes čekovni promet povsod v tujini brezhibno funkcionira, potem pač amemo računati s tem, da bi tudi pri nas gladko deloval.	Anton	Žnideršič.
podjetja, ki delajo z najmanj 15 delavci. Zalo )3 bila dosedanja praksa, da se je smatral po tožbah delavcev za nadurno delo vsak obrat, v katerem je bilo več ko 15 delavcev, kot industrijsko podjetze, torej kot obrat z 8 urnim delom, po čemer se je inšpekcija dela tudi strogo ravnala.
Sedaj pa je na tožbo neke tvrdke izšla izredno važna razsodba stola sedmorice z
Industrijska ih o&dMska fiadteifo
Važna razsodba stola sedmorice o delovnem času v industrijskih in obrtnih podjetjih
Rudolf Dostal:
Zgodovinski razvoj našega trgovstva
Zgodovina je učiteljica narodov, pa tudi poedinih poklicev. Tudi pri ocenjevanju kulturnih in gospodarskih razmer raznih poklicev moramo poseči globoko nazaj v preteklost, ako hočemo pravilno razumeti sedanjost in delati točne načrte za bodočnost. Naša trgovina je bila že v naj starejši dobi v domačih, slovenskih rokah. In kakor nam poroča naš zaslužni domači zgodovinar pok. prof. Ivan Vrhovec, sta bila naj-slarejša ljubljanska trgovca, ki ju omenjajo domači zgodovinski viri, Slovenca, že zgodaj, v začetku 11. stoletja so bili v Ljubljani bogati trgovci. Tako je eden izmed teh slovenskih trgovcev, Peter Berlach po imenu, leta 1043. ustanovil in na lastne stroške sezidal sirotišnico za dečke, drugi trgovec, Peter Baldaviz, pa je dal denar za zidanje cerkv^ svetega Filipa v Ljubljani.
Naša najstarejša tržišča
Kakor sta bila za početek in razvoj vseh starih mest odločilna predvsem trgovina in promet, tako je bilo tudi v Ljubljani. Večja in pomembnejša tržišča so nastala pod okriljem in zaščito močnih gradov. Na takih krajih so nastale večje in manjše naselbine, mesta in trgi, ki so jih ogradili radi varnosti pred sovražnimi napadi s trdnim zidom. Tamkaj so se že zgodaj naselili trgovci. Naselbine so dobile tržno pravico. Na tak način je nastala večina
naših mest: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Krško, Kostanjevica, Višnja gora, Lož in dr.
Bogat vir blagostanja in razvoja mest je bila trgovina, ki je bila že v zgodnjem srednjem veku izključna pravica meščanstva. Na letne in tedenske sejme je moral vsakdo, tudi okoličan, pripeljati blago v mesto na prodaj in samo tukaj tržiti. Mesto pa je Imelo pravico, pobirati najemnino, mitnino in cestnino ter nalagati denarne kazni za prestopke in prevaro. Vse to je prinašalo bogate vire in dohodke, tako mestnim trgovcem, kakor tudi mestnim oblastem in meščanstvu sploh. Zato je bil vedno večji dotok v mesta, zlasti proti koncu srednjega veka, ko se je položaj kmeta poslabšal in je bila v mestih tudi večja varnost pred zunanjimi sovražniki.
Židovska trgovina
že zgodaj so bile oči vse južne in srednje Evrope obrnjene na Adrijo, kjer so cvetela mogočna trgovska oporišča, kakor Benetke in pozneje tudi Trst, Reka, Split, Dubrovnik itd. In tako je moralo mnogo trgovskega blaga s severa na jug in zopet nazaj skozi Ljubljano, ki je kot glavno mesto in trgovsko središče kmalu zelo obogatelo. Cvetoča ljubljanska trgovina je privabila že zgodaj Žide v naše kraje v neposredno bližino mesta, v današnjo židovsko ulico, ki se je nahajala takrat še zunaj mestnega obzidja. Kdaj so prišli prvi Židje, se ne more točno dognati, pač pa nam poroča zgodovinar Valvasor, da so si s trgovino, pa tudi z izposojanjem denarja na visoke obresti, toliko opomogli, da so sezi-
dali leta 1213. novo sinagogo, lepšo in dragocenejšo kakor je bila prejšnja. Saj pa so imeli Židje bogate trgovske zvezo z Benečani, Madjari in Hrvati. Tudi so sčasoma spravili velik del domačega trgovstva v svoje roke, kjerkoli so mogli, so na tihem izpodrivali domače trgovce.
židovska trgovska sreča in sposobnost pa je vzbudila pri ljubljanskih meščanih umljivo zavist in ljubosumnost. Pogosto je zadostoval neznaten povod, da so Ljubljančani ohladili svoj jezo nad Židi. Tako je nastal leta 1290. med Židi in ljubljanskimi meščani hud spopad, ki mu je sledilo krvavo preganjanje Zidov. Te so kristjani dolžili, da jim zastrupljajo vodo, da uporabljajo za svoje verske obrede kri krščanskih otrok, itd. Pri takih spopadih je bilo več Zidov ubitih. Taki prizori so se večkrat ponavljali. Koncem 14. in v začetku 15. stoletja je število Židov v naših krajih, zlasti še v Ljubljani, tako naraslo, da so se proti meščanom že dokaj drzno postavili. Valvasor poroča, da so Ljubljančani zaprli nekega Zida, ki so ga obdolžili posilstva krščanskega dekleta. Sprva je vse tajil; ko pa je priznal, so ga obglavili. Židje so bili zaradi tega tako razkačeni, da je prišlo do javnega upora in krvavega obračuna med njimi in kristjani ter so bili pri tem spet trije Židje ubiti. — čim bolj pomembna je postajala Ljubljana kot trgovsko mesto, tem bolj je naraščalo sovraštvo proti Židom; zlasti še potem, ko je bila Zidovska ulica vključena v mesto. Na drugi strani pa je Žide ščitila tudi državna oblast in so uživali razne svobo-
25.	septembra 1934, II P 566-333-15, RV 559-34-1, s katero je dokončne režemo to v c le važno vprašanje, in sicer v nasprotju z dosedanjo prakso. Iz utemeljevanja citirane razsodbe našega najvišjega sodišča sledi, da se kot industrijsko podjetje v smislu predpisov odst. 2, § 6. zakona o zaščiti delavcev ne moro smatrati sploh vsako podjetje, ki zaposluje najmanj 15 delavcev. Stališče stola sedmorice je, da se mora določilo odst. 2 § 6 zakona o zaščiti delavcev razumeti tako, da se smatra za industrijsko podjetje le vsako industrijsko (torej ne obrtniško ali trgovsko itd.) podjetje, ki zaposluje najmanj 15 delavcev.
Potem takem je potrebno, kakor se v citirani razsodbi poudarja,, najprej določiti industrijski značaj podjetja, in to po določilih § 32 zakona o obrtih in po sodobnem gospodarskem naziranju in šel© potemi pride v poštev določilo § 6 zakona o zaščiti delavcev
Praktično to pomeni: Obstoji n. pr. mizarski obrat, v katerem je zaposleno 20 delavcev (ročno delo). Po dosedanjem tolmačenju inšpekcije dela in je smatral ta obrat kot industrijski (v smislu § 6 zakona o zaščiti delavcev). Če je torej ta-obrat delal 10 ur dnevno, so zahtevali njegovi delavci in tudi dobili doplačilo v višini 50 odstotkov mezde za dve naduri. Na podlagi citirane razsodbe pa »e mora najprej po kriteriju § 32 zakona o obrtih dognati, če je ta obrat industrijski ali obrtni, iu ker je po tem zakonu obrtni, zato velja zanj delovni čas od 8 do 10 ur na dan brez ozira na to, če zaposluje 15 ali več delavcev.
Trgovinske pogodbe in vprašanje plačevanja notranjih taks in davščin
Finančni minister je izdal to pojasnilo: Pod notranjimi davščinami se razu mojo vsi notranji davki, s katerimi je obreme-rjeno blago in promet z njim. Notranja taksa je ožji pojem od notranjih davščin, in kot takšne se razumejo samo takse, ne pa tudi druge vrste davka. Če je torej v neki trgovinski pogodbi predvideno, da je neko blago pri uvozu oproščeno notranjih davščin, se morajo pod tem razumeti do-tični davki, s katerimi se mora obremeniti blago in promet z njim, nasprotno pa, če se v dotični pogodbi predvideva, da je neko blago oproščeno notranjih taks. se nanaša ta odredba samo na takse, nikakor pa ne tudi na druge davščine, kakor so to skupni davek na poslovni promet, davek na luksuz itd.
Vinski sejem v Ivanjkovcih
Tukajšnja vinarska zadruga priredi svoj
10.	vinski sejem dne 3. januarja 1935. Ta prireditev je tako pri producentih, kakor pri interesentih izredno priljubljena in je imela skozi 10 let vedno lepe uspehe.
ščine. Celo toliko davkov niso plačevali kakor kristjani.
že leta 1496. so ponudili kranjski deželni stanovi cesarju Maksimilijanu I. 4000 gold. odškodnine, ako zapodi Žide iz dežele. Sele leta 1513. so dosegli ljubljanski meščani, da jih je cesar končno izgnal iz mesta. Od Maksimilijana izdani privilegij je sicer prepovedoval Zidom samo trgovsko obratovanje, toda meščani so ga tolmačili tako, da Židje ne bi smeli niti prebivati v mestu. Ob letnih sejmih je smel tržiti v Ljubljani vsak tuj trgovec, le Židje so bili izključeni od kupčije. V Ljubljani pozneje ni bilo Židov vse do Napoleonovih časov, do francoske okupacije naših krojev, ko se je v Ljubljani zopet naselil prvi Zid. Pomembnejše vloge v trgovini pa Židje pri nas niso imeli nikdar več.
Razvoj trgovine v slovenskih mestih
Toda vrnimo se nazaj v najstarejšo dobo. Ko je bila takrat trgovina še prosta, se je trgovalo na sejmih pri cerkvah, samostanih in na božjih potih. Okoli leta 1400. pa se je vedno bolj omejevala na mesta in trge. Nekateri zunanji sejmi, tako n. pr. v št. Vidu pri Stični, kjer so bili vsako nedeljo in praznik, so bili tako živahni in dobro obiskani, da so vzbudili odpor meščanskega trgovstva. Leta 1360. so se obrnili ljubljanski trgovci na vojvodo Rudolfa IV. s prošnjo, da bi take sejme prepovedal. To se je zares tudi zgodilo ln so nato imela tržno pravico mesta in trgi, četudi se sejmska trgovina nikdar ni mogla popolnoma zatreti.
Ljubljana je imela tako živahne tr-
Franjo Goleč, Maribor:
ictkct^ pesbuz ufMu/ct ne sledi
lnfy&t/skim
To hvalevredno vprašanje postavlja pisec v članku »Reforma češkoslovaške poštno uprave«, ki ga je objavil »Trgovski list« z dne 24. decembra. Koristno bi bilo to vprašanje na široko razpravljati, še v večjo korist pa bi bilo poštni upravi, ako bi omenjene nasvete tudi upoštevala. Če bo poštna uprava koristila z raznimi olajšavami trgovinskemu prometu, bo koristila s tem tudi sebi. Naše poštne direkcije bi menda gotove nedostatke poštnih predpisov, katere zasledijo v območju svojega okrožja, lahko same odpravile, kjer pa to ni mogoče, pa utemeljeni predlogi prometnemu ministrstvu gotovo ne bi naleteli na gluha ušesa.
Naj omenim tukaj n. pr. sedaj obstoječe predpise glede razpošiljanja vzorcev brez vrednosti. Poštni predpis se glasi, da se kot vzorec brez vrednosti lahko pošlje le ono blago, ki nima prodajne vrednosti itd., za blago, ki ima takšno vrednost, pa je treba plačati paketne pristojbine. Ta predpis je bil pred leti, ko konsumenti niso segali po najcenejšem blagu, morda zadovoljiv, ne ustreza pa današnjim razmeram. Ta predpis je predvsem razpošiljalnim tvrdkam, ki donašajo pošti ogromne dohodke, v veliko škodo, prav tako pa je tudi v škodo poštni upravi sami. Pošta bi si morala biti na jasnem, da trgovec blaga, ki predstavlja v resnici večjo vrednost, že zaradi rizika ne bo postal kot vzorec brez vrednosti, pač pa se bo posluževal te, kolikor toliko ugodne tarife pri blagu, kjer znaša paketna pristojbina dostikrat več, kakor vrednost blaga. Iz lastne prakse lahko omenim, da je n. pr. firma,
Po uradnih podatkih se je naš izvoz v oktobru 1934 znatno povečal napram izvozu v oktobru lanskega leta. Letos smo izvozili 350.022 ton v vrednosti 425'56 milijonov Din, to je po količini za 53.771 ton ali za 18'2 odstotka več, po vrednosti pa za 12-57 milijonov Din ali za 3-1 odstotka več ko lani v oktobru.
Skupno je znašal naš izvoz v prvih 10 mesecih t. 1. 2,820.819 ton v skupni vrednosti 3,042'4 milijonov Din, dočim smo izvozili lani v tem času le 2,442.363 ton za 2.700'5 milijonov Din. Naš letošnji izvoz je bil torej večji: po količini za 378.456 ton ali 15-5 odstotka, po vrednosti pa za 342'8 milijonov Din ali za 12'7 odstotka.
Dvignil pa se je tudi naš uvoz. V okto-
ki jo zastopam, razposlala do leta 1933. tisoče vzorcev z raznimi predmeti manjše vrednosti, katere so plačevali naročniki vnaprej. Tak naročnik ne bo plačal n. pr. Din 10-— za blago, Din 5-50 (z dostavo) pa za poštnino, ker je tukaj razmerje med vrednostjo in pristojbino previsoko. Trgovec pa pri naročilu za Din 10— ne more izdati 55% za poštnino, lahko pa izda Din 0-50 za vzorec brez vrednosti, toda poštni predpisi tega ne dovoljujejo. Trgovec mora radi tega nakazilo denarja vrniti. Kupec tega seveda navadno ne razume ter je nevoljen na trgovca, katerega v danem primeru tudi z večjim naročilom ne bo počastil. Kdo ima torej tukaj korist? Ali ne bi bilo na mestu, da bi se naša poštna uprava ravnala po vzgledu Nemčije? Nemška poštna uprava ne dovoljuje le razpošiljanja vzorcev z vrednostjo, temveč dopušča celo, da se takšna pošiljka pošlje celo s povzetjem, pri čemer se račun ne prilaga, temveč se označi cena v obliki note na sami kuverti. Pri sličnih pošiljkah pa trgovcu ni v korist samo nizka pristojbina, temveč lahko tudi tvega, da razpošilja blago manjše vrednosti celo onim naročnikom, od katerih se precejšen odstotek premisli in blaga ne sprejme. Pošiljko prejme v tem primeru trgovec nazaj in mu ni treba plačati še dvakratne pristojbine za retour-poštnino, ležarino in dostavnino, kakor se zahteva to pri nas pri paketnih pošiljkah. Trgovec je torej prisiljen taka naročila sploh odklanjati ter je ob zaslužek, poštna uprava pa ob pristojbine, ki bi jih dobila, če bi postopala tako ko nemške poštne uprave.
bru t. 1. smo uvozili 60.564 ton blaga za 349'26 milijonov Din, dočim smo v lanskem oktobru uvozili 94.796 ton za 281'1 milijonov Din. Po količini je torej naš uvoz v letošnjem oktobru padel za 34.232 ton ali za 361 odstotka, zato pa je po vrednosti narastel za 681 milijonov Din ali za 24-2 odstotka.
Skupno smo v prvih 10 mesecih t. 1. uvozili 718.472 ton blaga v skupni vrednosti 2.963-02 milijonov Din, dočim smo v istem času lani uvozili le 662.669 ton v vrednosti 2,356'9 milijonov Din. To pomeni, da je naš uvoz narastel po količini za 55.803 ton ali za 8-4%, po vrednosti pa za 606'04 milijonov Din.
Naša trgovinska bilanca je bila v okto-
bru aktivna za 76'2, v lanskem oktobru pa /a 131'8 milijonov Din. V prvih 10 mesecih letošnjega leta je bila naša trgovinska biianca aktivna za 791, lani v istem času pa za ?43‘5 milijonov Din.
Od glavnih izvoznih predmetov smo v oktobru izvozili; pšenice za 32'6 milijonov Din, koruze za 51'8, fižola za 18-3, suhih češpe’j za 211, hmelja za 24'7, prešičev za 17‘8, gradbenega lesa za 54'7, sirovega bakra za 28'2 mi',ionov Din itd.
Uvozili pa smo: sirovega bombaža za 2;Y3 milijonov Din, bombažnih prediv za 53‘1, bombažnih tkanin pa za 19'9, železnih izdelkov za 12‘5, volnenih prediv za 10-1, volnenih tkanin za 15, strojev, aparatov in orodja za 12'4, elektrotehničnih predmetov za 12 milijonov Din itd.
Panevropsk - gospodarski program
Po končanih zborovanjih vseh odsekov panevropske gospodarske konference, ki se je te dni zaključila na Dunaju, je bil nato na plenarnem zasedanju sprejet ta panevropski gospodarski program;
Dvig evropskega življenskega standarda, postopna odprava evropske brezposelnosti in evropske revščine s pomočjo racionalne organizacije vsega evropskega trga in skupne zaščite evropskega dela.
Skupna carinska zaščita za vso Evropo kot pogoj potrebne postopne odprave posebnih carin evropskih držav, uveljavljenje evropske Monroe-doktrine,
Ustanovitev skupnih zavodov za varstvo skupnih evropskih gospodarskih interesov in za organizacijo in razvoj evropske zamenjave blaga z drugimi kontinenti na podlagi vzajemnosti.
Prvi korak h končnemu cilju evropske valutne skupnosti naj bo ustanovitev evropske kreditne in valutne zavisnosti na podlagi zlate veljave.
Najožje gospodarsko sodelovanje raznih narodov za pospešeno izkoriščanje kolonij.
Pocenitev transportnih stroškov s pomočjo evropskega sodelovanja ter racionalizacije državnih prometnih sistemov Evrope.
Postopno izenačenje evropskega gospodarskega prava in ustvaritev institucij, ki bodo nudile vsem Evropejcem takšno pravno varnost v vsej Evropi, kakršno uživajo v lastni državi.
Trgovci in obrtniški teden!
Ker prirede obrtniki v času od 1. do 8 decembra obrtniški teden, prosi uprava Združenja trgovcev v Ljubljani vse gg. trgovce, da aranžirajo izložbe čim učinkoviteje v smislu obrtniške propagande ter se poslužujejo plakatov ter propagandnih kolkov, ki jih bo prodajal glavni odbor za obrtniški teden. Dolžnost ljubljanskega trgovstva je, da tovariše obrtnike vsestransko podpremo. — Uprava Združenja trgovcev.
Hašct	zi	AMUtfa	tefro
Trgovinska bilanca je bila v prvih 10 mesecih tega leta aktivna za 79 4 milij. Din
Za večji izvoz vina
Zaradi slabih vinskih letin v Avstriji, Češkoslovaški, Daliji in Madjarski bi mogli letos izvoziti več vina v tujino ter zopet zasesti vsaj dlel onih trgov, ki smo jih pred leti že imeli. Da pa bi se moglo to doseči, je predhodno potrebno, da se znižajo železniške tarife za izvoz vina. Nadalje pa bi bilo treba tudi doseči, da bi avstrijske železnice priznale za naša tranzitna vina v češkoslovaško in Nemčijo zopet one znižane tarife, ki so bile pred leti v veljavi. Tudi v Švico bi mogli izvažati mnogo več vina, kakor ga pa izvažamo. V telp smislu je izdala Zveza vinogradnikov obširno spomenico in samo želeti je, da bi bila ta spomenica v polnem obsegu upoštevana.
Naš sadni izvoz v Avstrijo
Iz Novega Sada poročajo: V prvih 9 mesecih t. 1. je Jugoslavija izvozila v Avstrijo 2489 vagonov svežega sadja v vrednosti 49‘9 milijonov Din, 1154*3 vagonov suhih češpelj v vrednosti 53 milijonov dinarjev in 45'8 vagonov pekmeza v vrednosti 1*5 milijona Din. Grozdja se je izvozilo iz Novega Sada 550 vagonov, iz Smedereva pa 220 vagonov. Izvoz grozdja je bil letos večji ko lani.
Izvoz hmelja iz češkoslovaške
Uradu za signiranje hmelja v Zatcu je bilo dosedaj prijavljenih 69.122 centov letošnjega hmelja. Od tega hmelja je bilo izvoženo 44.778 centov. V posamezne države je Češkoslovaška izvozila hmelja: v Belgijo 8571 centov, v Nemčijo 5033, v Švico 5904, v Združene države Sev. Amerike 5033, v Avstrijo 3826, v Švedsko 3812 jn v Francijo 3024 centov po 50 kg.
*
Mod Madjarsko in Italijo je bila podpisana pogodba o uporabi reškega pristanišča po Madjarski. Pogodba je podobna oni, sklenjeni med Italijo in Avstrijo o tržaškem pristanišču. Kako pa bodo mogli Madjari uporabljati reško pristanišče, če so v največjem sporu z Jugoslavijo, je uganka, ki je ostala nepojasnjena.
Evropska letošnja sladkorna proizvodnja se ceni na 4,146.689 ton, kar pomeni za 6,71% višjo proizvodnjo ko lani. Jugoslavija je med državami, ki so letos manj proizvele sladkorja ko lani, in sicer je padla jugoslovanska proizvodnja za 19‘08% ali za skoraj eno petino. Češkoslovaška proizvodnja sladkorja pa je narasla za 10.904 ton na 626.397 ton.
V	Lodzu obratuje samo še 5 odstotkov tvornic svile. To silno nazadovanje obratovanja je posledica padle kupne moči prebivalstva in zato se računa s tem, da še ne bo kmalu zboljšanja.
govske zveze s severnimi in južnimi deželami, da je to vplivalo tudi na dviganje prebivalstva. Saj je štelo naše mesto v 14. stoletju nad 4000 prebivalcev, kar je bilo za tisto dobo vsekakor zelo visoko število, in je bila takrat Ljubljana večja kakor Trst. Leta 1376 .je dovolil avstrijski vojvoda Leopold III., da smejo ljubljanski trgovci tržiti po Koroškem in štajerskem z vsem blagom razen s ptujskim vinom. Naši pridelki so šli takrat celo do Dunaja in še dalje. Trgovinske zveze z Nemčijo so bile tako živahne, da so ustanovili slovenski trgovci iz Ljubljane in Kranja v Aachenu, ali kakor so imenovali Slovenci kraj, Cahe (zu Aachen), cerkveno ustanovo svetega Cirila in Metoda. Na tuji zemlji, daleč v Nemčiji so častili naši trgovci Boga v domačem jeziku. Tam je bil vedno nameščen slovenskega jezika vešč duhovnik.
Važnejša trgovska mesta one dobe v naših krajih so bila še: Škofja Loka. kjer so tržili z lepim belim platnom, s konji in z usnjem. Iz škofje Loke je vodila važna trgovska pot skozi Poljansko dolino v Cerkno, Sv. Lucijo, Tolmin, pa naprej skozi Kobarid, Čedad in Videm v Italijo. Bila je tovorna trgovska pot s konji in mulami. Ceste so bile takrat v zelo slabem stanju in je bil ta način tovorjenja v navadi do 17. stoletja. —
V	okolici Kranja se je prav dobro tržilo s siti. Mesto je pa v Valvasorjevi dobi že propadalo, enako kakor tudi Kamnik. O tem piše Valvasor: »V mestu je bilo nekdaj mnogo bogatih ljudi, ki so se mnogo bavili s trgovino, kar še vedno pričajo hiše, okrašene z rezanim kam-
nom in železnimi vrati. Samo ti rezani kamni so nekdaj veljali gotovo več, kakor je vredna zdaj cela hiša... Nekdaj bogato in obljudeno mesto pa je zdaj tako propadlo, da je najmanj četrtina hiš že porušena. Vse trgovine, razen ene so zaprte. Naj lepša hiša se dobi v najem za dve kroni za vse leto. Mestni prebivalci so popolnoma obubožali.« — Vzrok propada Kamnika je bil ta, ker je prenehal trgovinski promet s štajersko skozi Tuhinjsko dolino in se je naravnal po nevi, cesarski cesti skozi črni graben čez Trojane. — Tržič se je v trgovskem pogledu silno dvignil v 18. stoletju zaradi nove ceste čez prelaz Ljubelj. Iz Tržiča so izvažal, in prodajali fino usnje, razno bakreno in železno orodje in posodo, grobe tkanine itd.
Poleg Ljubljane je bilo Novo mesto
najvažnejše tržišče. Tukaj je bila velika žitna kupčija z Ogrsko in bogate zaloge raznega blaga. Novo mesto je bilo eden najvažnejših krajev blizu meje. Tu so kupovali graničarji žito in ostale potrebščine; tu je bila tudi vojna blagajna, iz katere se je plačevala graničarjem njihova plača. Trgovina je cvetela zelo bogato, skoro v vsaki hiši je bila prodajalna. Novomeško trgovstvo pa je prizadela turška osvojitev Kaniže. Zato ogrski trgovci niso več prihajali na Dolenjsko, kjer so bili poprej tržili v obilnem številu, še težje so bili prizadeti Novomeščani z ustanovitvijo Karlovca, ki je pritegnil nase še zadnje ostanke dolenjske trgovine. T:,ko so morali nekdaj bogati novomeški trgovci zapreti svoje prodajalne in se ozreti za ostalimi dobičkanosnimi podjetji. Tako
žalostno stanje je trajalo skozi vse 17. stoletje tja do polovice 18. stoletja.
Tudi Celje je imelo ob začetku novega veka cvetočo trgovino. K tej mu je pripomogel poseben privilegij, na podlagi katerega je moralo vsako trgovsko blago, ki se je tovorilo skozi Celje, ostati tamkaj čez noč in biti v prvi vrsti domačemu prebivalstvu na prodaj. Določena trgovska cesta je takra- vodila iz Ptuja skoza Slovensko Bistrice, Konjice, Celje, Vransko in Kamnik v Ljubljano. Onemu trgovcu, ki se je hotel tej poti izogniti, se je smelo blago zapleniti. Ta privilegij je bil v veljavi tja do cesarja Jožefa II. — Tudi starodavni Ptuj je bil v srednjem veku glede trgovstva odlikovan z raznovrstnimi privilegiji. Tako je bilo kranjskim trgovcem prepovedano tržiti s ptujskim blagom.
Trgovske zveze z Benetkami in Trstom
Že v stari dobi je bila zelo živah ra kupčija kranjskega trgovstva s tujino, zlasti z Benetkami. Ta trgovina pa je bila izpostavljena raznim neprilikam, pa tudi nevarnostim. Ropa ski vitezi so pogosto napadali trgovske karavane, zato je trgovina zelo trpela. Poleg že omenjene tovorne poti skori Škofjo Lo.:o in Poljansko dolino je bila najboljša trgovska zveza skozi Postojne in Vipa o.
V	začetku 15. stoletja, za časa beneškega doža Moceniga, so dobili ljubljanski trgovci, za katere se je potegoval tudi habsburški vojvoda Ernest, v Benetkah iste pravice, kakor so jih imeli nemški trgovci iz severnih mest, namreč ugodnosti glede carine in cestnine, svoj posek' vhod in skladišče. A naši trgovci
so hodili še niše doli v Italijo, kjer so kupovali za tuje dežele, deloma pa tudi zase: svilo, usnje, dragocene bisere in tkanine, dišave ter razne zlate, srebrne in steklene izdelke. Prodajali pa so platno, sukno, kožuhovino, živino, žito, železo in živo srebro iz Idrije.
Pozneje, ko je prišel leta 1382. Trst pod Avstrijo, je ta pritegnil trgovino iz slovenskega zaledja nase. Tudi v Trst so tovorili slovenski trgovci žito, železo in kožuhovino; kupovali pa so vino, razne dišave, sol in južno sadje. Vsa trgovina iz severnih avstrijskih dežel in zapadne Madjarske do morja je šla skozi Ljubljano. Zaradi zavisti in ljubosumnosti med tržaško in beneško kupčij o je prišlo pogosto do ..udih dejanskih spopadov in bojev. Toda ljubljanski trgovci so še vedno rajši tržili z Benečani. Viri nam pripovedujejo, da je šlo vsako leto 40.000 glav tovorne žb ae z domačim blagom v Benečijo. Trža* ni pa so ob vsaki priliki, če so le mr li, napadali kranjske trgovske karavan in jih oropali, šele, ko so leta 1.63. Be 3-čani napovedali Tržačanom vojno, so si priborili svobodno trgovino. Cesarja Friderik in Maksimilijan I. sta pozneje prisilila kranjske trgovce, da so morali prodajati svoje žito v Trst. Zelo živahne trgovske zveze so vzdrževali naši trgovci v 15. stoletju tudi z Reko. Tja so prodal ali: železo, les, žito, platno, volno, kože, srpe, kose, žeblje itd,, kupovali pa so tam: sol, milo, južno sadje in ribe.
(Dalje prih.)
čuvapa Jugoslavijo!
Jas irgovinsleega
registra n- ■	  ■
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih tvrdkah:
Komercialna banka, d. d., podružnica Domžale. — Izbriše se reprezentant podružnice odvetnik dr. Kuhelj.
Ernest Štivan, trgovina z dvokolesi, motorji in stroji, Gederovci. — Sedež firme odslej: Murska Sobota; obratni predmet pa tudi: trgovina z mešanim blagom.
Donava-Sava-Jadranska železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Na občnem zboru dne 25. junija 1934 je bilo sklenjeno, da se dosedanja delniška glavnica 23 milijonov 545.000 zlatih frankov, porazdeljena v 588.625 delnic po 40 zlatili frankov potem izbrisa 10.234 prostoročno nakupljenih delnic zniža na 22,775.640 zlatih frankov, _ Izbriše se član upravnega sveta dr. Otokar Lankaš, vpiše pa član upravnega sveta Jan Paul, načelnik v žel. ministrstvu češkoslovaške republike.
Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Jurij Verovšek, vpiše pa član upravnega odbora Albin Prepeluh, solastnik tiskarne Blasnika I. nasl. v Ljubljani.
Komercialna banka, d. d. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. — Izbrišejo se člani ravnateljstva glavnega zavoda No-votny Jaroslav in Sip František, člani upravnega odbora podružnice Soss Karl, Senica Josip in Sudek Alojzij, pooblaščenca podružnice Korec Karl in Zilič Stane, član ravnateljstva glavnega zavoda in član upravnega odbora podružnice Janov-sky Jan in član ravnateljstva glavnega zavoda in član upravnega odbora podružnice dr. Kuhelj.
Izbrisalo so se nastopne tvrdke:
Štiblar Alojzij, eksportna trgovina jajc in perutnine, Bučečovci — zaradi prestan-ka obrta.
Alojz Vogrinčič, trgovina in izvoz goveje živine in svinj v zaklanem in živem stanju, Korovci št. 9. srez Murska Sobota — zaradi opusta obrta.
Kovačič & Japelj, Ljubljana — zaradi prenehanja obratovanja.
Ferdinand Ilartingcr, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki, Maribor — zaradi prestanka obrata.
Kcnkuvzi in
■pvisilne jpojeavnaie
Razglašen je konkurz o premoženju tvrdke »Kočevje«, tekstilne industrijske družbe z o. z. v Kočevju. Konkurzui sodnik dr. Češarek, upravnik mase notar Anton Lovšin. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kočevju dne 7. decembra ob 11. uri. Oglasitveni rok do 20. januarja 1935, ugotovitveni narok dne 3. februarja 1935 ob
11.	uri.
V	zadevi zapuščine Mastna Franca v
Ilovcih se. imenuje za upravitelja konkurz-ne mase javni notar Viktor Skraber v Ormožu.
Odpravljen je konkurz trg. Kramaršifu Draga v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Nadalje je odpravljen konkurz Antona Stegmiillerja, ker je bila razdeljena vsa masa.
Sodna prodaja v zadevi Florjan Genovefe, posestnice v Kapli, ter zapuščine 1' lor-jana Franceta v konkurzno maso spadajočih predmetov bo dne 10. decembra ob 9. uri v Kapli. Vse potrebne informacije pri odvetniku dr. Gračnerju na Vranskem.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju gostilničarja Ivana Senice v Ljubljani. Poravnalni scdHlk Avsec, poravnalni upravnik Lojze Zajc, zadružni revizor v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 28. decembra ob 9., rok za oglasitev do 21. decembra.
Iz naših organizacij
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Lj"Ubnl *a Olje in celjsko okolico bo v torek, dne 4. d<5C£IT!^ra 1934 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo.
Ucedba jo zaščiti dataettiU zavodov Ui f*fiUoviU upnikov
»Službene novine« z dne 24. novembra objavljajo uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, ki jo je izdal ministrski svet na predlog trgovinskega ministra in na podlagi čl. 63 finančnega zakona. Iz uredbe posnemamo njena glavna določila, v kolikor so izpremenjena.
Čl. 1. — Vsak denarni zavod, ki je prišel v nemožnost, da zadosti svojini obvezam, more v smislu te uredbe vložiti prošnjo: a) da se mu dovoli odložitev plačil,
b)	da se mu dovoli sanacija in c) da se mu dovoli izvenstečajna likvidacija.
Odložitev plačil ali sanacija se more dovoliti na prošnje, ki so vložene najkasneje v enem letu po uveljavljenju te uredbe.
Čl. 2. je ostal v prvih 3 odstavkih ne-izpremenjen, le v tretjem odstavku se določa, da veljajo za sestavo prečiščene bilance določila členov 12 do 14. mesto prejšnjih 13 do 16. Četrti odstavek pa se glasi: Če vloži denarni zavod trgovinskemu ministru prošnjo, da se mu dovoli odlog plačil ali izvenstečajna likvidacija ali sanacija, mora vložitev te prošnje z dokazom vložitve in s priloženjem overovljenega prepisa prošnje, javiti pristojnemu sodišču. Od dneva prijave sodišču pa dokler se ne izda odločba o omenjeni prošnji, se ne smejo odrejati zoper takšen zavod nikakršni ukrepi za izvršbo ali za zavarovanje niti se ne more o njegovem premoženju otvoriti stečaj. (Dostavek: »razen za nove terjatve ...« je odpadel.)
Čl. 3. Odločbe o prošnjah iz čl. 1. in 2. izdaja trgovinski minister (in ne več ministrski svet). Če gre za odobritev sanacije ali odloga plačil, ki se poslužuje do-, ločif, omenjenih v čl. 12. odst. 2. ter o izvenstečajni likvidaciji v smislu čl. 5 in 26, odloči trgovinski minister v soglasju st pravosodnim in finančnim ministrom. Y
Čl. 4. in .5. sta v glavnem neizpreme-njena. Čl. 6. pa se glasi: Proti: odločbam v smislu čl. 3 do 5 ni pritožbe n^ Državni svet.
Denarnemu zavodu, ki je delniška dru-v žba, se dovoli izvenstečajna likvidacija pod' pogojem, da na to naknadno pristane redili" letni občni zbor delničarjev. Družbam z omejenim jamstvom se dovoli odlog plaJ' čil, sanacija ali izvenstečajna likvidacija' pod pogojem, da na to pristane prva redna skupščina družabnikov.
Prvi odstavek čl. 7. je neizpremenjen, drugi odstavek pa določa, da morajo vsi denarni zavodi, ki so pod nadzorstvom trgovinskega ministra ali bana, brez ozira na to ali so pod zaščito ali ne, letno plačevati fond za kritje stroškov bančnega posvetovalnega odbora in inšpektorata pri odseku za kreditne ustanove in zavarovalnice pri trgovinskem ministrstvu letno najmanj 200 dinarjev in največ 0’35 odstotka od vplačanega kapitala in rezervnega fonda po bilanci za prejšnje leto in začenši s 1. I. 1935. (Preje največ 05 od vplačane glavnice in prihran.) Nova je določba: Ako denarni zavod ne plača fondu za nadzorstvo nad denarnimi zavodi preje navedenih prispevkov, se ti izterjujejo kot javna dajatev upravnim potem na zahtevo trgovinskega ministra.
Čl. 8. je ostal neizpremenjen, čl. 9. je odpadel (da se pregled opravlja komisijsko), Čl. 10. (sedaj 9.) je ostal neizpremenjen, enako čl. 11., čl. 12 pa je postal čl. 10.
Čl. 13. (sedaj 12.) je ostal nezipreme-njen, čl. 13. (prej 14.) pa se glasi:
Zavodu, ki zaprosi za odlog plačil ali za sanacijo, se more dovoliti:
1. valorizacija nepremičnega premoženja,
2. olajšave za primer fuzije z drugim zavodom,
3. finančne olajšave za primere pod L in 2.
Čl. 14. (prejšnji 15.) je ostal skoraj ne-izpremenjen, mesto bivših členov od 16-do 20, pa sta sedaj čl. 15. in 16., ki se glasita:
čl. IS. — Za ukrepe, omenjene v čl. 12. do 14., se dovolijo zavodu te finančne olajšave:
1. Oproščajo se davka vsi odpisi propadlih in dvomljivih aktiv zavoda ko tudi valorizacija nepremičnin, predvidena po prejšnjih predpisih.
2. Oproščajo se davkov in taks vsake vrste, razen za prijave vpisa v trgovinski register: o fuziji denarnih zavodov in njim afiliranih podjetij, ki obstoje v obliki delniških družb ali družb z omejeno zavezo, vračunajoč sem tudi izdajanje novih delnic, oz. priznavanje novih deležev, povišanju osnovne glavnice spadajoče družbe s ciljem fuzije, prenosu premoženja sprejetih družb ko tudi vpisu pravic sprejetih družb v javnih knjigah in registrih na ime spajajoče družbe.
Čl. 16. Trgovinski minister more predpisati s posebnim pravilnikom podrobna določila o izvedbi posameznih ukrepov, predvidenih v prejšnjih členih.
Odlog plačil
Čl. 17. Odlog plačil se more dovoliti za največ šest (prej pet) let.
Odlog plačil se nanaša samo na one dolgove zavoda, ki so nastali do dneva vložitve prijave sodišču o vloženi prošnji trgovinskemu ministrstvu v smislu čl. 1. in 2. te uredbe, odnosno do dne prvotnega odloga, dovoljenega na podlagi § 5 zakona o zaščiti kmeta z dne 19. aprila 1932 ali uredbe o ureditvi izplačila vlog z dne
26.	decembra 1932, odnosno do dne vložene prijave sodišču v smislu čl. 2., odst. 4 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1938 (stari dolgovi zavoda).
Od odloga plačil se izvzemajo terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Drž. hipotekarne banke, Priv. agr. banke, terjatve zajamčene z ročno zastavo in vse javne dajatve.
Novi zavodovi dolgovi se morajo voditi v posebnih knjigah. Če upnik ne dvigne del svoje stare terjatve, ki mu pripada po lestvici, se mora prenesti ta del v korist upnika na račun novih zavodovih dolgov, za katere ne velja odlog plačil.
Denarni zavod mora posebej voditi naložbe denarja iz novih terjatev svojih upnikov in. te naložbe morajo prvenstveno služiti za zavarovanje novih zavodovih upnikov. Čisti dobiček od teh novih naložb gre na račun skupnega dobička in izgube. Kapital in rezerve služijo kot skrajno jamstvo za nove in stare terjatve zavodovih upnikov.
Čl. 18. Stare terjatve napram zavodu, zavarovane s hipoteko ali vknjižbo ali s sodno razsodbo, se izenačujejo glede načina izplačevanja z drugimi starimi terjatvami.
Zamenjavanje dolgov in terjatev pri istem zavodu je dovoljeno po teh določilih:
a) zavodov dolžnik se more v celoti okoristiti z zamenjavo svoje lastne stare terjatve napram zavodu tako iz vloge ko iz tekočega računa;
b) vsak zavodov dolžnik more zamenjavati svoj dolg tudi z nabavljenimi terjatvami kakšnega drugega starega upnika zavoda iz hranilne vloge do največ 50°/o pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga, dočim mora ostanek položiti v gotovini;
c) denarni zavod ima pravico odbiti za-
. j s?
m	...
IVU
X
f if-vjtn-5/-•/«>
au hvZjkl* <iWV\JbUfo
KLKABllASTDEU
U 3 Lf ANA- D AUV1AI i H O VA13
a
CIKORIJA
v
Naš pravi domači izdelek 1
menjave, ki so mu dane v reeskont ali \ zalogo;
č) zamenjave po 2 odstavku se morejo poslužiti tudi oni kmetovalci, ki so se po-služili določb uredbe o zaščiti kmeta, ii. sicer tako za plačilo glavnic svojih dolgov ko tudi za plačilo letnih odplačilnih obrokov;
d)	stare terjatve zavodovih upnikov so one terjatve, ki so označene v 2. odst či. 17. kot stari zavodovi dolgovi.
(Dalje prihodnjič.)
iDohave^Iicitacijc
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 7. decembra ponudbe o dobavi 10.000 k£ negašenega apna.
Komanda pomorskega arzenala Tival
sprejema do 9. decembra ponudbe o dobavi 1150 kg ricinovega olja; do 11. decem bra o dobavi 1230 kg profilnega železa 430 kg ploščatega železa, 260 kg plinskih cevi, 100 kg železnih cevi, 530 kg vijakov in 6500 opek; do 12. decembra o dobavi 2075 kg belega bombaža za čiščenje in 170 kg pisanega bombaža za čiščenje.
Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra ponudbe o dobavi 700 kg surove karbolm kisline.
Prometno-komercialni oddelek Direkcl je drž. železnic v Ljubljani sprejema d<
5.	decembra ponudbe o dobavi 250 brisač 141 rjuh, 90 prevlek, namiznih prtov ir brisač. (Pogoji so na vpogled pri omenje nih oddelkih.)
Dirckcija drž. rudnika Kakanj sprejem; do 6. decembra ponudbe o dobavi 4000 kilogramov strojnega olja, 200 kg železne paljene žice, 1000 pil za žage, 2 kosa kotnega železa, 3000 žag za kovino, 60 svedrov za les, 25 tesarskih sekir, 4000 kg tračnikov, 4000 kg masti za jamske vozičke, 1100 kg vijakov z maticami, 20.000 kg portland cementa, 500 kg karbida ter o dobavi naprave za analizo jamskega zraka
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi 6 bakrenih palic, 100 lopat in 290 m plinskih cevi.
Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi 1 na-prive za sortiranje pepela.
Dne 3. decembra bo pri Upravi zavoda »Obiličevo« v K ruševcu licitacija za dobavo 3200 kg arzenaste kisline.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi delov za poltovorni avto, 100 pol krovne lepenke, 10 polžastih prenosnikov.
BLASNIKOVA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1935 JE IZŠLA LETOS Žl DEVETDESETTČ. Za ta jubilej je prav lepo in primerno'opr£w!]v£š; Znano ie. da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temve? tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Up. <S?il*ČfZV€i. slatina kava
ie prvovrsten dcn&etč i&fi&lGlt, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke, ©r. Piirčeva sladna kava je prav priletnega okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom. ------ ———-  ;-==:=
jjfrcve fenjigc
Monumenta artis Slovenicae
Tako se glasi naslov velikega, v resnici monumentalnega dela, ki ga je začela izdajati Akademska založba. Veliko delo je zasnovano v 36 zaporednih mesečnih snopičih, katerih vsak bo obsegal štiri strani teksta v slovenskem in francoskem jeziku ter osem velikih tabel slik na naj finejšem papirju v obliki 34 X 24 cm. V tem velikem delu bodo navedena vsa najvažnejša umetniška dela v Sloveniji, od najstarejših časov pa do 1. 1870, ko je nastopil realizem. Vse veliko delo se bo delilo na 4 zvezke. Prva dva bosta posvečena slikarstvu ter bosta obsegala 21 snopičev, en Kvezek bo obravnaval stavbarstvo (8 snopičev) in 1' kiparstvo (7 snopičev). Vsak snopič pa bo zaokrožena celota, vsi snopiči enega zvezka bodo skupaj vezani.
Prvi snopič tega velikega dela je že izšel in v polni meri opravičuje vse napovedi o tem delu. Tako po svoji opremi, ko po svoji vsebini dela čast ne le izdajateljici in uredniku dr. Steletu, temveč tudi vsemu našemu narodu. Monumenta artis Slovenicae so dokument našega, tudi v starih časih intenzivnega kulturnega življenja in zato ne bi smeli manjkati v nobeni slovenski hiši, ki hoče nekaj veljati. Po pravici pravi Akademska založba v svojem naznanilu dela, da od Valvasorjeve »Slave Vojvodine Kranjske« še ni bilo za Slovence tako važnega dela, kakor so Monu-menta artis Slovenicae. Ti dokumenti naše kulture so v resnici vir našega ponosa in slava našega naroda.
Priporočamo zato to epohalno delo vsem najtopleje, v prepričanju, da se bodo zlasti naši premožnejši gospodarski ljudje brez izjeme naročili na to veliko delo. Mesečna naročnina znaša le 38 Din.
Pri tej priliki opozarjamo tudi na druga dela, ki jih bo izdala Akademska založba in ki so vsa po vrsti reprezentativna dela naše kulture.
pa našem Magu v tujini
Tretji zvezek Male knjižnice. Harriet Beecher Stowe: Koča strica Toma. — Izbor iz romana istega imena, priredila in k uvodom opremila Olga Grahor: Založba tiskarne »Merkur« v Ljubljani 1934. Strani 120. Cena Din 12’—, za naročnike 8 —.
Ta lepa knjižica marljive založbe tiskarne Merkur zasluži posebno pozornost vsakogar, ki se zanima za zgodovino Amerike in še posebej za veliki problem suženjstva, ki je pomenilo še do našega stoletja veliko zapreko v gospodarskem razvoju sveta. Roman »Koča strica Toma« je postal slaven pfav zaradi tega, ker je edina velika in realistična povest iz bojev proti suženjstvu. Pisateljica Beecher-Stowe prikazuje življenje zamorcev in značilna razmerja med njimi in belimi gospodarji, dotika se političnega spora med jugom in severom, opisuje vplive krščanstva in vplive napredujoče civilizacije, ki je nujno terjala odpravo suženjstva. Vendar so različni ljudje še živeli od suženjstva in je bilo to še dalje dobičkarska trgovina. Značaji oseb ob starem Tomu se prepletajo v živih barvah in usodah. Nekateri prizori so mojstrsko naslikani, tako posebno trgovina s sužnji, beg v Kanado in delo na farmi. Borbenost tega dela je še danes *veža in aktualna.
Prirediteljica je napisala knjigi obširen pregled dobe in borbe za odpravo suženjstva do leta 1863. Vsebino vsega romana pa dopolnjuje vzporedno s prevedenimi poglavji. Oprema knjižice je prav lepa in jo posebno staršem dijakov toplo priporočamo. Dobiva se v vseh knjigarnah, po pošti z doplačilom poštnine 1’50 dinarja, torej za Din 13'50, kar je za takšen dar lokaj zmerna cena..
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapiedjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki:
1097 — London, zastopnik za kuhinjsko posodo iz lesa;
1098 — Trst, želod za proizvajanje ka-vinih dodatkov;
1099 — Dunaj, hrastova skorja;
1100 — Amsterdam, zastopnik za okrogel in rezan hrastov les;
1101 — Barcelona, vse vrste gradbenega in mizarskega lesa, itd.
Deželni pridelki in zdravilne rastline:
1102 — Basel, čebula in češenj;
1103 — London, stebelca in vršički slame od riža;
1104 — Duisburg, stročnice ko grah, fižol, itd.
1105 — Hamburg, krma vsake vrste proti kompenzaciji za vsako nemško blago;
1106 — Curih, češenj in čebula;
1107 — Bratislava, fižol in trs;
1108 — Lausanne, zastopnik za suhe jedilne gobe;
1109 — Hamburg, grah, fižol in drugo suho povrtnino;
1110 — Lausanne, čebula in češenj;
1111 — Kopenhagen, hmelj.
Sadje in vina:
1112 — Dunaj, dalmatinsko vino;
1113 — Bratislava, podloge za ameriške trte;
1114 — Hamburg, suhe češplje.
Živina in perutnina:
1115 — Le Havre, gosja mast, prekajeno gosje meso, gosja jetra; suha in nasoljena čreva, goveje in svinjsko suho meso, ovčja volna in kozja dlaka;
1116 — Hamburg — volna in dlaka od goveda;
1117 — Barcelona, svinjska čreva ih jajca;
1118 — Leipzig, sirove kože;
1119 — Kopenhagen, sir-kačkavalj.
Rudarstvo:
1120 — Praga, bavksit in koncentrat iz nikljeve rude.
Industrijski proizvodi:
1121 — Firenze, zastopnik za oljnate pogače za krmo in za gnojila;
1122 — London, zastopnik za emajlirano posodo in kamnite proizvode;
1123 — Hamburg, glikoza iz koruze ali krompirja, bela in tekoča od 43°—45° Be;
1124 — Šluknov, predivo iz konoplje;
1125 — Hamburg, mehi;
1126 — Oran. zastopnik za cement;
1127 — Kopenhagen, vlakna iz azbesta, prašek od litega železa;
1128 — London, zastopnik za konfekcijo in perilo za moške in žene, preproge in zavese, čevlje itd.
Razno:	,
1129 — Barcelona, stara volna in cunje;
1130 — Lausanne, pletene raznovrstne copate s podšitimi podplati iz ovčje ter kozje kože;
1131 — London, zastopnik za ierrače, lutke, itd.
Devet novih kardinalov bo imenovanih na decemberskem kardinalskem konzisto-riju.
Pcruanska vlada je zatrla revolucionarno gibanje v deželi in aretirala okoli 200 upornikov.
Avstrijska vlada je zaprosila brazilsko vlado, da uničenju namenjeno kavo raje podari dunajskim revežem.
Opozarjamo cenjene čitatelje na naročilnico, ki jo danes prilagamo. Vsak trgovec mora v težkih časih imeti tudi nekaj razvedrila. Karl Mayevi romani so polni optimizma, da se lahko vsak reši iz največjih skrbi.
\T	iivoli	harva, plesira in ke-
£6 V U Z Uldll mično snaži obleko, klobuke itd. Škrobl iu svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
- tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šelenburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
1*2 po
»Jugoslovcnski Lloyd« je objavil glavne misli našega uvodnika »Težkoče trgovca« na uvodnem mestu. Za njegovo pomoč slovenskim trgovcem v njih nad vse težkem boju se mu zahvaljujemo.
Prijave za zgradarino je vložiti najkes-neje do dne 30. novembra; nevložitev prijav je kazniva.
Člani diplomatskega kora v Beogradu so se na Oplencu poklonili spominu velikega kralja.
V Senju je umrl škof dr. Ivan Starčevič, ki je bil šele 1. 1932. imenovan po smrti škofa dr. Marušiča za senjskega škofa.
Mati kralja Zoga je umrla v Draču za pljučnico.
Na starokatoliškega škofa Kaludjero je bil izvršen atentat v starokatoliški cerkvi v Starem Jankovcu. Škof je ostal neranjen, en kmet je bil smrtno nevarno zadet, več pa lahko ranjenih.
Občina Crikvcnica je sklenila, da ustanovi delniško družbo, ki naj zgradi novo kopališče, ki bi veljalo 2 in pol milijona dinarjev.
Na Dunaju in ▼ Nemčiji so bile velike dijaške demonstracije proti Češkoslovaški, ker je morala nemška praška univerza vrniti češkoslovaški praški univerzi starodavne insignije univerze Karla IV.
Tvornica v Rušah sporoča, da ni znižala števila svojega delavstva zaradi racio-
nalizacije od 500 na 350, temveč je morala znižati število delavstva od 500 na 270 zaradi pomanjkanja naročil. Tvornica more izkoriščati samo 30 odstotkov svoje kapacitete, kljub temu pa zaposluje še vedno 40 odstotkov svojega delavstva.
Vest o nameravanih atentatih ob priliki poroke angleškega princa je silno ogorčila vso angleško javnost. Francoska in angleška policija sta izvedle velike racije in aretirale mnogo sumljivih oseb. En aretiranec je priznal, da je član teroristične organizacije, ki je pripravljala v Angliji atentate.
V Londonu se je v nekem hotelu zastrupil s plinom jugoslovanski državljan Maksim Petrovič, ki je bil eden prijateljev terorista Paveliča. Ni pa niti izključeno, da so ga umorili drugi.
Pcrčevič se še vedno nahaja v dunajskih policijskih zaporih in še ni bil izpuščen, kakor so poročali nekateri listi.
Milijon irankov in farmo v Argentini je obljubil Pavelič Georgijevu za posrečen atentat na kralja Aleksandra. Georsrijev je bil trdno prepričan, da bo po atentatu zaprt, iz zapora pa da bo mogel s pomočjo svojih prijateljev pobegniti.
Prvi sovjetski poslanik v Bukarešti Mi-hajlo Ostrovski je prevzel svoje mesto Ker je bil Ostrovski preje šef pariške sovjetske trgovinske delegacije, upajo Rumu-ni, da se bodo sedaj tudi gospodarski od-nošaji med Rusijo in Rumunijo zboljšali.
Francesko-italijanska družba za zgradi tev avtomobilskega tunela skozi Mont Blanc je bila ustanovljena. Novi tunel bo dolg 12 kilometrov.
Petek, dne 30. nov.: 11.00: Šolska ura:
V Sarajevu na sokolskem zletu (Marjan Tratar) — 12.15: Plošče — 12.50: Poročila 13.00: Čas, plošče — 18.00: K vprašanju sodobnosti v umetnosti — (France Vodnik) — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Sokolstvo ob letošnjem 1. decembru (Janez Poharc) — 19.20: Nac. ura: Svoji k svojim — 19.50: Jedilni list, program za soboto — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila, radijski orkester.
Sobota, dne 1. dec.: 11.00: Prenos šolske akademije — 12.00: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 16.00: V kraljestvu zlatoroga (Vladimir Kapus) — 16.30: Slovenske narodne s spremljev. radijskega orkestra, pojo: Jug, Škeletova, Banovec) — 18.00: O zedinjenju (Mlekuš Vekoslav) — 18.20: Radijski orkester — 18.50: Plošče — 19.20: Nac. ura: O zedinjenju (dr. Janko Tavzes) — 19.50: Jedilni list, program za nedeljo — 19.55: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.15: Rezervirano za prenos novinarskega koncerta, vmes: čas in poročila.
Nedelja, dne 2. dec.: 7.30: Češke narodne na ploščah — 8.00: Telovadba (Pu-stišek Ivko) — 8.30: Izseljeniška nedelja (gdč. A. Lebar) — 9.00: Versko predavanje — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve — 9.45: Poročila — 10.00: Mani-festacijsko zborovanje obrtnikov (prenos iz Uniona) — 11.15: Vijoiinski koncert, izvaja g. Ali Dennelj — 11.40: Mladinska ura (gdč. Manca Komanova) — 12.00: Čas, radijski orkester — 16.00: Kmetijska posvetovalnica (ing. Sadar Vinko) — 16.30: Ljudska igra: Smrt majke Jugovičev (Avgusta Danilova) — 17.30: Pesmi iz naših krajev (plošče) — 20.00: Nacionalna ura —20.25: Čas, jedilni list, program /a ponedeljek — 20.30: Vokalni koncert Stje-pana Marčeca, tenorista 'jubljanske opere in ge. Mare Olup-Marčečeve — 21.15: Radijski orkester, vmes čas in poročila — 22.20: Harmonika solo, g. Pilih.
Ponedeljek, dne 3. dec.: 1215: Operne uvertur 5 na ploščah — 12.50; Poročila — 13.00: Čas, solističen koncert na ploščah — 13.20:	Predavanje Zbornice za TOI —
18.00: Mladina in nova stvarnost (dr. Stanko Gogala) — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Nac. ura: Dr. France Prešeren (univ. prof. dr. Kidrič) — 19.35: Ketelbeyave kompozicije na ploščah — 19.50: Čas, jedilni list, program za tore',:	-	"n	)0:
Zdravniška ura (ar. Bogomir Magajna) — I 20.20: Uvod v opero — 20.30: ?-enos -mere iz Beograda, v odmoru: Čas in poročila.
TISKARNA MERKUR,
SIS St
Si RS
Tiska knpge, časopise, tabele, naročilnice, pSaLaie,
iepalke, cenilke, vizšrfl&eiAdL Vse tfi$l*ovine tlobavijja
lal&ro in po ZEiraeraiiln česala
HaČMSi Pošisne
».108. lefefon 25
Si
regorcicev®
Lasana knjig®veznica
Ureja ALEKSANDER, ZELEZNIK AR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MllIALhK, Ljubljana.