fcna 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba*, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba«: v Ljubljani
Pred najvažnejšim zakonom.
Prosvetno ministrstvo pripravlja zakon o osnovnih, srednjih in višjih šolah. Najpreje pride na vrsto, kakor se zdi, zakon o osnovnih šolah.
Ta zakon je za daljnji razvoj vsega ljudstva in celotne države življenjskega pomena. Zakon, ki more ljudstvo in državo dvigniti ali pa jo sčasoma razrušiti.
Tri namene ima šola, zlasti osnovna šola, ki je obvezna za vse državljane. Dati mora tisto osnovno, temeljno izobrazbo, ki je danes vsakomur za polno izvrševanje vsakterega poklica neobhodno potrebna. Drugič mora vzgojiti otroka za bodoči poklic, v prvi vrsti za kinetski, delavski in obrtni poklic. To so poklici, katerim pripada pri nas najmanj 95% vsega naroda. Tretjič mora vzgojiti v otroku močen, trden značaj, ki bo znal ne samo ločiti dobro od slabega, temveč tudi vztrajati na potu poštenosti in so-lidnosti.
Izobrazba mora obsegati zlasti vse tisto osnovno znanje, ki ga potrebuje naš človek, če hoče dobro napredovati v svojem poklicu, če hoče biti dober državljan pa tudi dober javni delavec. Branje, pisanje, računanje, poznanje domače zemlje in njenih produktov, vsaj splošno poznanje, kako je urejena država do občine in do srenje navzdol in to tem natančneje, čim nižja in bližja je upravna edinica (n. pr. občina) itd. Treba pa je izključiti iz šole vso tisto znanost, ki je samo zato, tla se otrok muči z njo ter jo potem pozabi. Žal, je sedaj le preveč tovrstne navlake v šoli, kar otrokom jemlje veselje do učenja in čas za pctrebnejše reči.
Vzgoja za poklic mora v prvi vrsti obsegati prizadevanje, da se otrokom vzbudi ljubezen do dela, ljubezen do njihovega bodočega poklica, da se jim vzgoji čut, da se je treba v svojem poklicu neprestano strokovno izpopolnjevati, če hočejo, da ne ostanejo za drugimi in da jim poklic ne bo v gospodarsko propast, temveč da jih bo gmotno dvignil. Otrokom je treba dalje dati že nekaj osnovne stanovske izobrazbe, na podlagi katere se bodo mogli pozneje, ko do-rastejo, izpopolnjevati. Iz tega je seveda razvidno, da mora biti šola na kmetih drugačna kot šola v delavskih ali obrtnih krajih.
Najvažnejša skrb šole pa mora biti vzgoja močnega in trdnega značaja. Do se-
daj se je žal ta plat šolske dolžnosti v vseh evropskih šolskih zakonih strahotno zanemarjala. Naši predniki so mislili: izobrazba je vse. Če je človek dovolj izobražen, če dovolj ve in zna, bo tudi dober. Prav to pa je bila usodepolna zmcta in je Evropo pripeljala na rob moralnega propada. Se nikdar niso bili ljudje tako učeni kot danes, pa se zdi, da tudi še ni bilo — odkar je krščanstvo na svetu — toliko propalosti kot danes. Vsa učenost in tehnični napredek se premnogo-krat uporablja samo zato, da hudobija doseže čim večji uspeh. Medsebojno sovraštvo, nenasiten pohlep ter neugasljiva sla po uživanju razjeda danes korenine evropskih narodov. Če bo šlo tako naprej, bo evropska kultura čez stoletje razvalina, kot svojčas babilonska, grška in rimska, ki jih je umoril — greh.
Zato je osnovna in nepopravljiva napaka, če kdo misli, da je treba samo nekaj znati, pa je dovolj, kako se pa zdi, je pa vseeno.
Človek mora biti tudi pošten, vesten, mora čutiti odgovorost za vse svoje dejanje in nehanje pred najišjim Sodnikom, kateremu nikdar niti ne more — potem šele bo večja izobrazba služila resničnemu napredku, ne pa hudobiji.
In tu pride na vrsto tisto, kar danes čuti že cela Evropa: samo ena sila je, ki more zadržati propast današnjega človeka, ki more dvigniti in oplemeniti njegov značaj. In to je krščanstvo, krščanstvo ne samo v bukvicah in na prižnicah, temveč krščanstvo v domači hiši in v javnem poslopju.
In šol3, zlasti osnovna šola je vprav tukaj, da vcepi v otroška srca to živo krščanstvo, torej ne samo suhoparno znanje verskih resnic, temveč v prvi vrsti življenje po teh verskih resnicah.
Sedaj, ko se pripravlja šolski zakon, so se culi različni glasovi glede veronauka v šoli. Naj bodo ti glasovi kakršnikoli, naj slone na resnici ali neresnici, naše katoliško stališče, ki je obenem eminentno državno, je:
Veronauk mora ostati v šoli ne samo kot učni, temveč tudi kot vzgojni predmet. Veronauk morajo poučevati duhovniki, ki so pač v prvi vrsti za to poklicani in
za to izobraženi, ki kot dusnj pastirji ce|k fare edini morejo otroke tudi uvesti v Savo farno krščansko občestvo, ki je ena najmočnejših opor, da posamezniki in družine krščanstvo ne samo izpovedujejo, temveč ga tudi živijo.
Tako vzgojeni ljudje bodo šele močni in trdni značaji, ki bodo spoštovali svojo vest ter se po njej ravnali, ki se bodo zavedali odgovornosti pred Bogom in bode vprav zato tudi vse svoje državljanske dolžnosti opravljali z višjega vidika. Vrhu-tega je baš krščansko življenje po svojih večnostnih vidikih najmočnejša zavora moralnega propadanja, ki danes grozi ugonobiti evropske narode.
Novice iz Belgrada.
Širši odbor »Glavne zadružne zveze« je imel 11. maja pod predsedstvom nje nega predsednika promet, ministra g, dr Korošca v Belgradu sejo, katere se je udeležil poleg drugih tudi komisar kmetijske banke dr, Gjuričič. Ta je obvestil upravo zveze o začetnih delih za ustanovitev in poslovanje agrarne banke.
Zakonski načrt o čistem katastrskem donosu,
O tem je izjavil ravnatelj Nedeljko vič med drugim sledeče: Največ dela je dala Srbija. Srbija šteje 7200 vasi, političnih občin je pa 2435. Glavno ravnateljstvo je postopalo tako, da se je najprej določila meja teh občin. Nato se je izvršil popis in izmera površine zemljišča. Delalo je 179 geometrov. Akti so se tako nakopičili, da bi z njimi napolnil 42 vagonov. Srbija ima 22 milijonov parcel, zato je določitev kakovosti vseh posameznih delov zemlje ogromno delo. — V Sloveniji in Dalmaciji je bil doslej čisti katastrski donos zemljišč v primeri s Hrvatsko prestrogo ocenjen. Tudi v izrazito planinskem kraju Slovenije se je doslej plačevalo mnogo več, nego ponekod v najbolj rodovitnih krajih Bačke. — Delo pri zakonskem načrtu o čistem katastrskem donosu gre sicer počasi, vendar h koncu. Ustvaril se je temelj. Naj. zanimivejše je pri vsem tem, da odpade polovico proračunanega zemljiškega davka na Vojvodino, polovica pa na Vse ostale pokrajine države.
Šolski zakon in Cerkev.
Kot odposlanca jugoslovanskih škofov katoliške in pravoslavne vere sta bila pri ministru za prosveto g. Maksimoviču bel-grajski nadškof Rodič in pravoslavni škof Letič. Zvedela sta, da je zagrebški nadškof Bauer poslal ministru spomenico, v kateri točko za točko razlaga stališče katoliške cerkve glede šolskega vprašanja in osnutka ljudskošolskega zakona. Minister je zastopstvu Cerkve dejal, da bo, kadar bo zakon gotov in kadar bo na dnevnem redu, zaslišal in zaprosil tudi za mnenje katoliške oziroma pravoslavne škofe.
Novi cestni zakon.
Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o državnih in nedržavnih cestah. § 5. navaja vse ceste, ki veljajo
kot državne ceste,
V Sloveniji se navajajo sledeče:
1. Sombor—Kostanjevica—Novo mesto —Trebnje —Višnja gora — Ljubljana— Medvode — Kranj — Jesenice — Kranjska gora — a^striska ineja. — 2. Maribor
—	Ptuj — Ormož — zveza r. državno cesto Varaždin—Čakovec. — 3. Virgin most
—	Karlovac — meja Hrvatske in Slovenije — Metlika—Novo mesto. — 4. Čako-vac — Dolnja Lendava — madjarska meja. — 5. Vrbovsko — Delnice — Lokve — Jelenje — Čavlje — Sušak. — 6. Ljubljana — Vrhnika — Logatec — Planina
—	italijanska meja. — 7. Ljubljana — Trojane — Vransko — Celje — Konjice
—	Slovenska Bistrica — Maribor — Št. Ilj —- avstrijska meja. — Vse ostale ceste, ki niso tu naštete, so samoupravne, tudi če so doslej bile državne.
Gradnja in vzdrževanje državnih cest.
Posebno važen je § 11., ki se glasi: V svrho graditve ali popravljanja državnih cest ali mostov imajo osebe, ki se legitimirajo k pismenim pooblastilom prišli116 oblasti, pravico, da na tujih zemljiščih izvrše potrebna pripravljalna dela. Storjeno škodo bodo gradbene oblasti na podlagi cenitve po zakonskih predpisih poravnale. Če se oškodovana stranka ne bi zadovoljila z odmerjeno odškodnino, potem ima pravico, da v roku 30 dni, vštevši od dneva obvestitve, zahteva, da )i škodo določi pristojno redno sodišče.
Kaj se sme zasesti za potrebe državnih cest.
Vsako nepremično dobro, kot tudi vse stvarne pravice, se morejo začasno ali stalno zasesti za neposredno kot tudi za posredno potrebo državnih cest. Zasebna, cerkvena, odnosno verska, občinska, sel-ska, okrajna in oblastna dobra se razlaste za potrebe državnih cest z odškodnino lastnikom po zakonskih predpisih o razlastitvi nepremičnin za splošne in narodne potrebe. Kakor hitro je načrt razlastitve na pristojnem mestu odobren, morejo gradbene sekcije pričeti z delom na razlaščenem zemljišču, vendar pa so dolžne
pred pričetkom dela obvestiti lastnike o razlastitvi in jim izročiti načrt razlastitve. Proti temu ni pritožbe. — Za graditev in popravilo državnih cest je potreben kamen, pesek in gramoz se more vzeti iz oblastnih, občinskih in cerkvenih zemljišč, v kolikor ga lastniki ne uporabljajo za lastne namene. Če so imeli lastniki teh zemljišč od tega dohodek, potem dobe odškodnino. Dobivanje kamenja, gramoza in peska iz javnih rek, morskih in jezerskih obal je brezplačno in svobodno. Kje se ima to vršiti, odrede gradbene sekcije.
Kako je s cestami, ki gredo skozi občino in so tlakovane.
Če je državna cesta, ki gre skozi mesto, tlakovana, ali je na zahtevo dotične občine izdelana kot mestna ulica, potem padejo stroški za vzdrževanje tega dela ceste in višek stroškov za graditev ceste v breme te občine. Pri graditvi mostov na državnih cestah v mestih pada višek stroškov, povzročen vsled potreb mesta, na dotično občino. Večja popravila takih mostov izvrši država, stroške pa nosi polovico država in dotična občina.
Kdor bo cesto bolj rabil, bo več plača!.
Kdor povzroča znatne večje stroške za vzdrževanje državnih cest, kakor ostali, je dolžan plačati letno izreden prispevek za prekomerno uporabljanje ceste. Ta prispevek se določa po sporazumu med gradbeno direkcijo in onim, ki cesto uporablja,- Prispevek mora biti tako velik, da se iz njega po možnosti pokrijejo vsi večji stroški. Ta sporazum postane veljaven, ko ga odobri gradbena direkcija. Če do sporazuma ne pride, določi višino prispevka gradbena direkcija. Ta prispevek se plača v denarju ali materijalu pristojni gradbeni sekciji in se ima uporabiti za vzdrževanje samo onih potov in delov ceste, za katere je plačan.
Za v postavitev najbolj nujnega prometa.
V slučaju pretrganja prometa vsled elementarnih nezgod odredi okrajni glavar na zahtevo gradbene sekcije uporabo narodne sile za popravilo državnih cest, kolikor je to potrebno za vpostavitev najbolj nujnega prometa. Potrebne sile so dolžni proti nagradi dati na razpolago predsedniki občin, v katerih delu je bil promet pretrgan, a po potrebi tudi predsednik sosedne občine. V takih slučajih se more vzeti tudi ves potrebni materijal iz okolnib. zasebnih zemljišč proti temu, da se ima naknadno izplačati po tržnih cenah. Potrebne vsote za ta izredna dela, v kolikor ne zadostujejo proračunske postanke, se morajo takoj dati na razpolago gradbenemu ministru iz izrednih kreditov.
Važna pooblastila gradbenemu ministru.
Gradbeni minister se pooblašča, da more v sporazumu z notranjim ministrstvom predpisati uredbo o zaščiti javnih cest, mostov in drugih objektov na njih, o uporabi javnih, njim pripadajočih zemljišč, o omejitvi aH prepovedi vožnje z gotovimi vozili, o zidavi objektov in ograj vzdolž javnih cest, sestavi, teži in hitrosti
vozil in sploh o vsem, kar je potrebno v zaščito javnih cest in varnosti prometa na njih. S to uredbo se bodo predpisale tudi kazni za kršitev njenih predpisov. Uredb-be, izdane na podlagi pooblastil v tem paragrafu, se morejo spremeniti samo zakonskim potom.
Oblastne ceste.
Po tem zakonu se dele samoupravne ceste v oblastne ceste 1. in 2. reda (sre-ske ceste), v občinske 1. in 2. reda ter v javna pota, ki vodijo k železnici. Razlastitev zemljišč za samoupravne ceste se vrši na isti način, ko za državne. Oblastne ceste in objekti na njih se grade in vzdržujejo z oblastnimi sredstvi in prispevki sreskih cestnih odborov. Če se vsi ti stroški ne bi mogli pokriti iz posebnih 'virov pri gradnji in preložitvi obstoječih' oblastnih cest, bo oblast prispevala fl gradnjim stroškom s 50?ž, ostali 50% pa oni sreski cestni odbori, ki bodo imeli od ceste neposredno korist. Stroške za vzdr« ževanje oblastnih cest 1. in 2. reda nosijo oblasti in okraji praviloma v razmerju 2:1. Stroški za železniške dovozne ceste se praviloma- razdele: ena tretjina prizadete cestne okraje, odnosno neposredno prizadete občine ali posamezna podjetja, ki imajo sorazmerno največjo korist od teh cest. Prepovedano je pobiranje mit-nine na samoupravnih cestah. Pri gradnji večjih tehničnih naprav na oblastnih ali občinskih cestah v težkem terenu prispeva gradbeno ministrstvo do 30% vseh stroškov.
Uporaba ljudskega dela.
Za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest se uporablja ljudsko delo, v kolikor ne bi mogle samouprave iz svojih denarnih sredstev izvršiti teh del. — Uporaba ljudskega dela v smislu tega zakona zahteva osebno delo zavezancev, odnosno njih namestnikov ali plačanje odgovarjajoče povprečne dnine navadnega delavca. K osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci na ozemlju pristojne samoupravne edinice od dovršenega 18 do 55 leta. Ta obveza se more odkupiti s plačanjem odgovarjajoče delavske dnine. Davkoplačevalci, ki niso zavezani k osebnemu delu, a plačajo nad 100 Din neposrednega davka, morajo brez ozira na spol, starost in delavsko sposobnost plačati odkupnino. Vsi državni, oblastni in občinski uradniki, oficirji in vsi duhovniki plačajo osebno delo v denarju v višini trodnevne plače (osnovne in polo-žajne). Dijaki do 24. leta, ki ne plačajo 100 Din neposrednega davka, so oproščeni osebnega dela in odkupnine. Za določitev delovne obveze, odnosno odkupnine se upošteva kot enota: od oseb, ki plačajo po 200 Din neposrednega davka, en dan dela; od oseb, ki plačajo do 500 Din, dva dneva dela; do 900 Din tri dneve, do 1400 Din štiri dneve, do 2000 pet dni, do 2700 šest dni, do 3500 sedem, do 4400 osem dni, do 5400 devet, 6000 deset, do 8000 enajst, do 10.000 Din 12 delovnih' dni. Pri osebah, ki "'ačajo več ko 10.000 dinarjev neposrednega davka, od vsakih' 3000 Din po en delovni dan več. V enem letu se sme odrediti ljudsko delo, odnosno
DOMOLJUB	STRAN 247
KAJ IE NOVEGA
plačanje odgovarjajočih dnin, največ za tri enote pri ob' tnih in za tri enote pri občinskih cestan. Davkoplačevalci, ki imajo tovorne vozove z vprego ali tovorne avtomobile, morajo priti na poziv oblasti na delo s svojim vozom, odnosno avtomobilom. V tem slučaju se računa dnevnica od voza kot tri delavske dnine, dnevnice od tovornega avtomobila pa kot šest dnin. Vsak zavezanec opravlja svojo dolžnost v svoji občini in pri popravilu oblastnih cest le v svojem okraju. Porazdelitev delovne dolžnosti na posamezne zavezance in vi-{ina povprečne dnine navadnega delavca za nadomestilo osebnega dela se morata pdrediti po krajevnih prilikah v pričetku vsakega leta in na običajen način razglasiti. Uporaba ljudskega dela se ima izvršiti po možnosti v času, ko je prebivalstvo najmanj zaposleno s poljskimi deli. Pristojni organi oblastnih samouprav bodo izdelali v roku šestih mesecev potem, ko stopi ta zakon v veljavo, pravilnih o uporabi ljudskega dela. Ta pravilnik mora obsegati zlasti tudi predpise o evidenci zavezancev, o določevanju in razglašanju njih dolžnosti in o času ter način vpokli-canja na delo, o postopanju v slučaju pritožbe, o dolžnostih predsednika občine, in tudi o vseh ostalih potrebnih odredbah. Cestna dolžnost, spremenjena v denar, se mora plačati najkasneje do 1. oktobra, ker bi se drugače izterjala dražbenim potem. Osebe, ki niso svoje obveze odkupile in tudi niso prišle na delo, bodo s silo pripeljane na delo in poleg tega kaznovane z zaporom do semdih dni. Ru-bežno plačilo izvršuje in kazen izreka na predlog pristojne samoupravne oblasti sreski poglavar.
Okrajni cestni odbori.
Določa se ustanova posebnih okrajnih cestnih odborov, ki bodo pomožni organi oblastne samouprave za graditev in vzdrževanje njenih cest. Sestava teh odborov se bo izvršila po zaslišanju prizadetih občin. V vsakem političnem okraju bo en ali več okrajnih cestnih odborov. Ti odbori bodo imeli od 7 do 20 odbornikov in se volijo za tri leta. Po poteku tega roka vodi stari odbor še nadalje posle odbora, dokler ni sestavljen novi odbor. Za člana cestnega okrajnega odbora more biti izvoljen vsak, kdor sme biti izvoljen za občinskega odbornika. Člane okrajnih cestnih odborov volijo občinski odbori. V ta namen more pristojni organ oblastne samouprave združiti več manjših občin. Okrajni cestni odbor izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede načelnika cestnega odbora.
•
Pripominjamo, da smo priobčili cestni zakon na podlagi poročil belgrajskih dnevnih listov in da nam uradno besedilo zakona še ni doposlano. 2e iz teh poročil Pa je razvidno, da je bil prvotni načrt bistveno spremenjen. Tako n. pr. glede jamstva občine za poškodbe državnih cest, glede brezplačne razlastitve, uvedbe ljudskega dela, glede prispevka občin za državne ceste v območju občine, kjer so strnjena selišča, glede sestave in nadzorstva nad cestnimi okrajnimi odbori itd.
d Opozarjamo na kratko, pretresljivo resnično povest italijanskega duhovnika »Castelmortoc, ki smo jo danes začeli pri-občevati v »Domoljubu«.
d Družina Nj. Vel. kralja Aleksandra na Bledu. Več kot tri tedne je bivala Nj. Vel. kraljica Marija z obema princema v gradu Aleksandrovac na državne posestvu v Belju. Tja je došel za pravoslavno velikonoč tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Te dni je zapustila kraljevska obitelj Belje, se podala v Belgrad in od tam je došla Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomisla-vom na Bled, kjer pričakujejo zopet veselega dogodka.
d V proslavo zlatega jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je bil pretekli teden v zagrebški stolnici koncert, kjer so se proizvajali razni zbori velikih cerkvenih mojstrov.
d Red sv. Save z lento je podelil Nj. Vel, kralj djakovskemu škofu Aksamo-viču. Načelnik katoliškega oddelka za vere v pravosodnem ministrstvu se je odpeljal v Djakovo, da škofu Aksamoviču sam pripne visoko kraljevo odlikovanje.
d Za župnika pri Sv. Trojici v Tržišču je imenovan g. Karel Supin, doslej župni upravitelj v Dol. Logatcu.
d Dvesto članov naše »Jadranske Straže« je priredilo te dni izlet v Grčijo. Potovanje se je izvršilo v najlepšem redu in v splošno zadovoljstvo. Izletniki so bili v Atenah in Solunu najlepše in gostoljubno sprejeti. Izletnike so povsod grške in naše uradne osebe pozdravljale prijateljsko in gostoljubno. Ob sklepu se je sklenilo, da priredi »Jadranska Straža« prihodnji izlet po morju ob jadranski obali v Grčijo. Uspeh izleta je bil predvsem v tem, da smo navezali z grško javnostjo ozke stike, katerih sadovi se bodo pokazali v bližnji bodočnosti. Med udeleženci je bilo šest Slovencev,
d Desetletnico obstoja je praznovala 8. maja mariborska Glasbena Matica.
d 100.000 bolnikov se je v preteklem letu zdravilo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
d Delovni čas v državnih uradih bo znašal v poletnih mesecih sedem ur na dan. Zdaj se vrše v ministrstvih posvetovanja, ali naj bodo uradne ure od 7 do 14, ali od pol 7 do pol 14.
d Uradne ure pri davčnih upravah bodo za stranke, in sicer od 15. maja dalje, h ob delavnikih in le dopoldne od 8 do 12.
d Letos je minulo štirideset let, odkar so ustanovili državno razredno loterijo, ki je dala kmetijstvu marsikateri dohodek.
d Okrog 129.308 gospodinjstev m
12.421 trgovin imamo v Sloveniji. Zadnje število je za naše razmere pač previsoko.
d Pod vodstvom bivšega narodnega poslanca Jožefa Klekla je došlo v Bel-
grad odposlanstvo iz Slovenske Krajine, da se zavzame za razne važne zadeve te dežele, med drugim tudi za obstoj popolne gimnazije v Murski Soboti ter za okrožno sodišče istotam.
d Jugoslovanske in italijanske luke bo obiskalo v poletju grško vojno bro-dovje.
d »Miss Dalmacija« se imenuje nov aeroplan, ki je prišel te dni iz Anglije in bo služil potniškemu prometu v naši državi. »Miss Dalmacija« je med največjimi in najmodernejšimi zrakoplovi.
d Železniška proga Rogatec—Kra-pina je dovršena in bo izročena prometu v juniju. Železniška zveza Dunaj—Zagreb bo po otvoritvi železniške proge Rogatec —Krapina precej krajša.
d 100.000 Din za »Akademijo znanosti in umetnosti« v Ljubljani je dovolil mariborski oblastni komisaj; dr, Josip Leskovar.
d Podpisi na uradnih listinah. V smislu novega zakona mora vsakdo na koncu uradne listine napisati najprej priimek in šele potem ime. V zasebnem dopisovanju pa se vsakdo lahko podpisuje kakor hoče.
d Prvi roji. Prvi roj je imel 5. maja čebelar Jože Palčič na Vrhniki, 8. maja pa Karel Gradišnik v Sv. Lenartu nad Laškim.
d Socialen ukrep Trboveljske premo-gokopne družbe. TPD je sklenila, stanovanjsko mizerijo, ki vlada v Trbovljah, rešiti na enostaven način, da podeli Družba svojim nameščencem in delavcem, ki bi hoteli zidati, brezobrestno posojilo in gradbeni materijal po cenah, kakor si ga sama nabavlja ali proizvaja. Nameščenci in delavci, ki bi meli veselje do zidanja, se morajo priglasiti pri rudniškem ravnateljstvu,
d Razprava proti Puniši Račiču. Preiskava proti bivšemu poslancu Puniši Račiču, Dragi Jovanoviču-Luna in Tomo Popoviču je končana. Državni pravdnik je sporočil obtožencem, da se prične razprava zaradi zločina v narodni skupščini dne 27. maja. V glavnem manjka za razpravo samo še izjava zdravniškega sveta, ali je bila rana, prizadeta pokojnemu Stj. Radiču, vzrok njegove smrti ali ne. Zdravstveni svet je zahteval tozadevne podatke od belgrajske bolnice, pa tudi od prof. dr. Kostiča in drugih zdravnikov, ki so Ječili umrlega Stjepana Radiča v Belgra-du in Zagrebu. Obtožence bo zagovarjalo trideset odvetnikov od raznih krajev naše države. Francoski advokati-za-govorniki, o katerih se je malo po umoru mnogo govorilo in pisalo, ne bodo sedo-lovali pri sodni obravnavi.
d Izplačilo in prevoz na draveljskeiu predkolodvoru. Po vztrajnem prizadevanju bivšega poslanca g. Fr. Smodeja, se je izvršilo že lansko leto izplačilo odkupnine za zemljo, ki je bila odvzeta med vojno mnogim draveljskim posestnikom za zgradbo pred-
kolodvora v Dravljali. Izplačilo je bilo izvršeno sporazumno z želzniško direkcijo in so prizadeti posetniki dobili za svoja zemljišča povoljne odkupnine. Letos pa se je po naklonjenosti železniškega ministra g. dr. Antona Korošca zgradil in otvorii tako željeni prevoz na občinski poti čez železniško progo na draveljskem predkolodvoru. Zahvaljujemo se g. ministru dr. Korošcu in g. Francu Smodeju, ki sta se odločno zavzela za pozabljeno lastninsko pravico ter pomagala prizadetim do odškodnine v zavesti, da javno blagostanje in zadovoljnost temelji na blagostanju in zadovoljnosti posameznikov.
d Izvoz naše pšenice v Turčijo. V Turčijo smo v sedmih dneh izvozili 500 tisoč kilogramov pšenice v vrednosti 4 milijone dinarjev. Za mesec maj imamo celotnih naročil za 1,500.000 kg.
d Nagloma je umrl 11. maja g. Ant. Štritof, župnik na Trebelnem, star 49 let.
d Okrog 40 m dolgega kita so menda tc dni opazili ribiči otoka Visa na Jadranskem morju. Mislijo, da je prišla riba iz Atlantskega oceana, ker take v Sredozemskem morju še niso opazili.
d Naš izvoz svinj v Avstrijo. Spor, ki je nastal med jugoslovanskimi izvoz-ničarji svinj in avstrijskimi obmejnimi oblastmi, je poravnan. Naši svinjski pre-kupci lahko zopet izvažajo svinje v Avstrijo po prejšnjih ugodnostih.
d Dva piščanca z eno glavo je izvalila koklja brivskega mojstra g. Niko Romana v Ljubljani. Pišče je imelo dvoje trupel, 4 noge, a le eno glavo. Bitje je kmalu poginilo.
d Elektrika je usmrtila vojaka četrte čete peš, polka kr. garde v Belgradu Dolfeta Valentinčiča. Kot izučen clek-tričar je tudi pri vojakih opravljal svoj posel. Ponesrečenec jc sin uslužbenca Jugoslov. tiskarne.	j
d Z motornim kolesom je treščil ob drevo 26 letni posestnik Dankvart Scho-ber na poti iz Mute proti Marnbergu. Si je razbil lobanjo in še na potu v bolnišnico umrl.
d Konj je udaril posestnika Novaka iz Peršetincev pri Sv. Tomažu s takšno silo v glavo, da se je čelna lobanja prebila in sta se razlili obe očesi. Nesrečnež bo težko okreval,
d Odrecite se kajenju, ker dim kvari zavese. - Le, če vzamete za pranje Schichtov »RADION «, lahko kadite brez d Poldrugi meter globoko je padla in se na ročnik gnojnih vil nasadila dekla Marija Šimenc v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Prepeljali so je v bolnišnico, kjer pa je na poškodbah že umrla.
d Z motociklom je povozil neki lesni trgovec iz Dobrave vpokojenega finančnega nadzornika Karla Kosa, in sicer na cesti med kolodvorom in gostilno Čufar na Jesenicah. Kos je bil na mestu mrtev.
d Župana potegnil v prepad. V Smo-hncih v Slov, goricah so delavci g. župana Valentina Kavčiča odkopavali ob robu globokega prepada hrastov štor, Potem, ko so štor odkopali, se je štor odkotalil proti prepadu. Pri tem je po nesrečnem naključju prišel župan pod štor, ki je potegnil nesrečnega gospoda v prepad ter mu čisto zdrobil prsni koš.
Na dnu prepada so našli splošno priljubljenega župana Valent, Kavčiča mrtvega.
d Pred štirinajstimi dnevi sc je ranil s sekiro J. Jalen, sin posestnika iz Huj pri Kranju, Nastopilo je zastrupljenje in fant je v 20. letu starosti te dni v bolnišnici umrl,
d Ce fižol zieti v sapnik. V Kresnicah je tri in pol letna posestnikova hčerka Barbara Ribič jedla fižol, in sicer tako hlastno, da ji je ušel droben fižolček v sapnik. Oče ni mogel drugače pomogati otroku, kot da je napregel konja in odpeljal otroka v Litijo k zdravniku. Toda zdravnik je spoznal nevaren položaj, in ker sam ni imel potrebnih inštrumentov za operacijo, je svetoval, naj gre otrok v ljubljansko bolnišnico, Z nočnim vlakom so odpeljali otroka v Ljubljano in na kolodvoru ga je prevzel rešilni voz ter odpeljal proti bolnišnici. Tik pred bolnišnico jc otrok izouinil v rešilnem vozu.
d Zcpet strašeu požar. Na praznik Vnebohoda je postala žrtev ognjene sile ena izmed največjih vasi na Kočevskem Kočevska reka. Začelo je goreti v nekem kozolcu. Zažgali so najbrž otroci. Skupno je pogorelo 82 objektov. Škoda je cenjena na pet milijonov dinarjev, pri čemer pa ni všteta vrednost premičnin. V soboto sta obiskala pogorišče vel. župan g. dr. Vodopivec in komisar oblastne skupščine g. dr. Martko Natlačen. Po ogledu in razgovoru z nesrečnimi ljudmi so se storili razni sklepi, kako naj se pomaga, da bi se čimprej obnovile hiše in gospodarska poslopja. Gogorelci so bili zelo nizko zavarovani. Veliki župan g. dr. Vodopivec je krajevnemu pomožnemu odboru izročil 10.000 Din kot prvo podporo vlade, komisar oblastne skupščine g. dr. Natlačen pa 30.000 Din oblastne podpore. Treba bo res še vsestranske znatne pomoči, da se bednim vsaj za silo postavi domove. Viliki župan dr. Vodopivec je izdal prebivalstvu ljubljanske oblasti opomin in poziv, naj bo pri ognju previdno in skrajno pazljivo in naj tudi skrbi, da bo imelo svoja poslopja primerno proti požaru zavarovana, saj je bilo v kratki dobi šestih tednov v ljubljanski oblasti kar sedem večjih požarnih nesreč.
d Še dva požara. Na Lešnici pri. Ormožu je zgorela Francu Štuhcu 60 m dolga slamnata streha. — V Varežu (Sv. Barbara v Halozah) je pogorela hiša Janeza Kranjca iz Dolan.
d Dinamit pognal hišo v zrak. Te dni je delovodja v kamnolomu tvrdke Guttmann in Frank blizu Belja šel v vas, da bi menjal denar za izplačilo delavskih mezd. Neki preddelavec pa je medtem razdelil delavcem dinamit za razstrelje-vanje kamenja. Nekateri zavitki z dinamitom so bili mokri, očividno radi dežja. Delavci so odnesli zavitke z dinamitom v hišo, kjer stanujejo, in položili mokre zavitke na peč, da bi se posušili. Dinamit se je vnel_ in pognal vso hišo v zrak. V hiši so bili pisarniški prostori podjetja in dvoje stanovanj, v katerih so prebivali v kamnolomu zaposleni delavci. V hiši je bilo ob času eksplozije 9 delavcev, od katerih je bilo ubitih 7, a dva težko ranjena. Eden od ranjenih je bil tako ne-
previden, da je položil dinamit na pej), Stanje obeh ranjencev je obupno in s« borita v osješki bolnici s smrtjo.
d Zločin pednarednika v Skcplju. Ne-ki pednarednik Maričič v Skoplju je imel ljubavno razmerje z neko mlado mohame-danko. Ker je radi tega zelo zanemarjal svoje vojaške dolžnosti ter cele noči in dneve izostajal iz vojašnice so ga predstojnik pregovorili, da je dekle odslovil. Mlada mohamedanka je mesto res zapustila, toda podnarednik tega ni mogel preboleti. Zato je iz maščevanja v pijanosti ustrelil svojega kapetana Miroslava Uhrinova. Krogla, ki je kapetanu razbila glavo, se je odbila ob reflektor in ranila štiri osebe, meu temi tudi kaplarja inženirja Aniona Dolenca iz Ljubljane, načelnika šentpeter-skega Orla. Nato je Maričič sam sebi hotel pognati v srce, pa se je zadel samo v rame. Dolenc je ranjen v trebušno votlino ter je njegova rana nevarna.
d Pol litra špirita v dveh požirkih, Alojzij Struna iz Gaberja pri Stični, ože-njen, star približno 40 let, se je vračal od neke dražbe. Prišel je mimo gostilne. Na cesti je stalo več njegovih znancev. Vpraša jih: Ali daste kaj za žganje? Kupili so mu pol litra špirita, katerega je izpil v dveh požirkih. Kupili so mu še pol litra in nato še osminko litra. Prišel je še domov. Doma je pa obležal in naslednji dan umrl, ne da bi se prej zavedel.
d »Denar od prodanih volov daj!« Te dni je dobil posestnik Skut v Gabrijelah nenavaden obisk. Utegnilo je biti okoli polnoči, ko se je Skut nenadoma prebudil in uzrl tik svoje postelje temno postavo, ki je držala v eni roki naperjen samokres, v drugi pa prižgano električno svetiljko. »Denar od prodanih volov daj, če ne, nc bo dobro!« - »Ka-ka-kšen denar? Saj ga nimam! Sem druge vole kupil.« - »Če lc nc lažeš? Grem pogledat!« In je šel res pogledat. Ko je prišel ropar nazaj, je rekel: »Res, druge vole si kupil. Toda so manjši od onih, ki si jih prodal. Nisi dal toliko zanje. Moraš še imeti denar. Sem ž njim!« Skut je šel in s tresočo roko odštel roparju okoli 250 Din, nakar je ropar skočil skozi okno in se izgubil v noč. Od Skuta je šel ropar k Lužarju. Tudi tu je nastopil z isto predrznostjo in grožnjo ter izsilil 800 Din od fanta. Pozval pa je tudi fantovega očeta, naj mu nemudoma izroči gotovino, kar je še pri hiši, sicer da bo streljal. Ker od starega Lužarja ni dobil denarja, mu je pobral nekaj obleke, čevlje in morda bi bil še kaj poiskal, če bi se zunaj ne bili začuli tisti hip kiici na pomoč. Lužarjev fant je bil namreč skočil skozi okno in začel na ves glas klicati sosede. Ropar se je podvizal iz hiše in izginil.
d V gozdu pri Olševku so našli mrtvo Angelo Rebernik, posestnico iz Možan-cev, občina Šenčur. Pogrešali so jo že od 5. septembra 1928, Rebernikova si je v duševni zmedenosti sama pretrgala nit življenja.
d V Borzo dela v Ljubljani je vlomil pretekli teden neznani uzmovič. Pa ni bil posebno izurjen, ker ni ničesar odnesel, čeprav je bilo v uradu več tisoč dinarjev, gotovine.
d Tatovi so udrli v davčni urad v hrvatskem Prelogu, odprli blagajno, odnesli 510.000 Din in izginili brez sledu, d Strašna noč dolenjske zakonske
dvojice. Pred dnevi je prišel k posestniku Francetu Hočevarju na Krki pri Šmihelu-Stopičah čuden gost. Ponoči je udri v hišo, stopil sredi sobe in za seboj potegnil velikega črnega psa. Osorno je zagrmel nad Hočevarjem in njegovo ženo Ano: »Nocoj bom spal tukaj!« Hočevar se je branil in dejal, da tega ne pusti, nasilni nočni gost pa se zato- ni zmenil, temveč je zagrozil obema z gorjačo, češ: >,Naj se le eden od vaju podstopi iti ven!« Nasilnež se je nato vlegel v eno posteljo, Hočevar in žena pa v drugo. Oba sta bila tako preplašena, da se nista upala ugasniti luči ter sta ves čas bdela. Okrog polnoči se je nepoklicani gost zbudil, potegnil Hočevarja s postelje in zarjul nad njim: »Denar, zlatnino, srebrnino sem, če ne te ubijem!« Hočevar mu je zatrjeval, da v njegovi hiši ni ničesar tega in v dokaz uslužno odprl pred roparjem predal omare. Ropar ji nato še sam odprl kake tri predale in vse prebrskal. Našel pa ni ničesar in je kmalu nehal iskati. Pojavil pa se je z novo zahtevo: pričel je poditi Hočevarja iz zakonske postelje in se hotel sam vleči vanjo. Šele tedaj se je Hočevar opogumil: »Rajše me ubij-te, kot pa da bi to dovolil!« Enak odločen odpor je pokazala tudi njegova žena. Ropar se je nato znova vlegel in mirno zaspal. Ob petih zjutraj se je prebudil in s psom izginil v bližnji gozd, ne da bi kaj odnesel. Hočevar in njegova žena pa sta vsa preplašena tekla na orož-niško postajo povedat svoj doživljaj. Orožniki so dognali, da je ropar psa ukradel nekemu posestniku v bližini. Ropar je bil star kakih 23 let, majhne, močne postave, okroglega obraza in brez brk. Oblečen je bil v črno in pokrit s športno čepico. Baje je bil iz Avstrije, vsaj govoril je zelo malo in ne po naše. skrbi.
d Truplo brez glave kot tovorno blago. Dne 7. maja je bil oddan na belgrajski železniški postaji zaboj z vrečo obšit na naslov dr. Pavloviča v Nišu, Dne 8. maja je prišla pošiljka v Niš. Kot drugo blago so jo izložili v skladišče. Tu je nekaj dni ležala, pa se nihče ni javil; dr. Pavlovič v Nišu sploh ni znan. Ker je pošiljka začela smrdeti, so jo odprli. V vreči so našli človeško truplo brez glave in brez nog. Človek je očividno bil iz premožnejših belgrajskih krogov, kar se da sklepati iz njegove kože in negovanja telesa. Največje zanimanje vlada za to, kje je Slava in kje je storilec. Policija vodi strogo preiskavo.
d Tilnik si je zlomil pri padcu s ko-larnice posestnik. France Irgolič iz Je-bence pri Račju. Je bil takoj mrtev.
d S sekiro nad eksekutorja. Pretekli 'eden se je podal eksekutor v spremstvu Policaja v svrho rubežni v stanovanje n«ke učiteljice v Osjeku. Učiteljica se je ob pogledu na uradni osebi tako razburja, da je zagrabila sekiro in hotela po-b>ti preplašenega eksekutorja. Policaj je Učiteljico razorožil in prepeljal v zapor.
„MoJ mož sme kaditi,"
pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo za* kajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
Varuje perilo!
Zdaj bo imela bojaželjna učiteljica še težak opravek z državnim pravdništvom.
d Vreme se zelo spreminja, toda kljub temu lahko Vi že danes veste, kakšno bo jutri. Vremenski vsevedež Vam pove vreme za 18—24 ur naprej. Pošljite 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, pa Vam ga pošljemo poštno-obratno. Obenem dobite brezplačno eno izmed sledečih zelo priljubljenih knjig: Dinamit in antidinamit, Sadjarčki, Pozdrav iz domovine, Prijateljčki v ugankah, Palček Potep, Boj in zmaga, Pojte, Prepevajte, Fantič ia Slovensko dekle,
Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 13,
mmmmammummmmK^mMmKmmammmmBmmmam
V drevoredu (star gospod pestunji): »Vi, ampak ta otrok se pa zelo grdo dere.«
—	Pestunja: »No, ko ste bili vi dve leti stari, menda tudi še niste peli nobenih opernih arij.«
»Koliko je ta krava stara?« — »Dve leti.« — »Kako pa to veste tako dobro?«
—	»Na rogove pogledam.« — »Saj res, o kakšen tepec sem. Saj bi jaz tudi lahko videl, da ima dva roga.«
B1
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Nekaj lepega. Na Dunaju in tudi že v nekaterih krajih na deželi so vpeljali lepo in posnemanja vredno navado, da namreč obhajajo ljudje srebrni, zlati biserni jubilej svojega prvega sv. obhajila. Vsako leto, ko prejmejo v dotični župniji otroci prvo sv. obhajilo, se pozo-vejo vsi oni, ki so prejeli prvo sv. obhajilo pred 25, 50 in 60 leti, da s prvoobha-janci vred pristopijo k mizi Gospodovi. Na dan prvega sv. obhajila gredo prvo-obhajanci in jubilanti v slovesnem sprevodu v cerkev pred praznično oialjšan oltar. Po duhovnikovem obhajilu prejmejo sv. obhajilo najprej prvoobhajanci, nato biserni, zlati in srebrni jubilanti. Marsikatera zgubljena ovca najde tako zopet pot'k Dobremu pastirju!
s Protikletvinski teden. »Katoliška akcija« v Italiji se pripravlja na tako-zvani protikletvinski teden. Vsaka škofija ima svoj odbor, ki bo skrbel za prireditve v cerkvi in izven nje. Vršili se bodo govori, ki bodo imeli vsi en cilj: boj kletvini. Verniki se bodo poleg vsega klanjali evharističnemu Jezusu v zadoščenje za grde psovke. Cerkvena in svetna oblast bosta storili vse, da bo zlasti šolska mladina poučena o strahoti preklinjevanja in da se bo navdušila za boj proti njem.
s Razno. Tri ameriške misijonarje so ubili razbojniki v Hankovu na Kitajskem. — Redko sta oče in sin istočasno duhovnika. Zgodilo se je pred kratkim na Saksonskem v Nemčiji. V župniji Tegel je či-tal novo mašo na praznik sv. Jožefa zdravstveni svetnik dr. Avguštin Kleinei-dam, ki je začetkom tega leta dosegel lepo starost 75 let. Pri maši sta mu stregla sinova župnik Jurij in kaplan Valter. Papež Pij XI. je čestital novoraašniku. — Francosko katoliško časopisje objavlja vest, da se vršijo med Vatikanom in francosko vlado pogajanja. Zaključek teh pregovorov bi naj bila izročitev zgodovinsko važnega gradu v Avignonu Vatikanu. V Avignonu so bivali papeži 70 let. — Zakaj si je sv. oče, ki obhaja letos zlato sv. dašo, privzel ime Pij? Sam je po izvolitvi to povedal. Rekel je: Rojen sem bil pod Pijem (namreč pod Pijem IX.), v Rim sem prišel pod Pijem (pod Pijem X.), Pij je mož miru, zato naj bo moje pape-ško ime Pij.
Stallja.
s Hude obsodbe. Izjemno sodišče v varstvo države v Rimu je izdalo razsodbo v kazenskem postopanju proti nekaterim Slovencem iz Gorice, ki so bili obtoženi zarote proti varnosti italijanske države. Obsojeni so bili: Avgust Lango, Alojzij Hvalič in Alojzij Markič, vsak na 30 let ječe, mladoletni Dušan Hrečak na 27 let in 1 mesec, Milan Hrečak na 2 leti in 6 mesecev in Viktor Krašna na 5 let ječe.
s Ni mogoča duhovna obnova naroda brez osebne preroditve. Italijansko pro-
svetno ministrstvo je razposlalo vrhovnim šolskim oblastem okrožnice o ureditvi verskega pouka v šolah. Veronauk se uvaja po vseh šolah kot obvezni predmet; ravno tako se uvajajo potrebne učne knjige, dalje skupna molitev in petje. Učitelji se bodo morali za poučevanje vero-nauka usposobiti. Cerkvena oblast izvršuje nadzorstvo na verskim poukom v šolah in sodeluje tudi pri izbiri dobrih učiteljev za veronauk. Dalje naglaša okrožnica, da morajo učitelji, ki hočejo prevzeti verski pouk, svojo lastno kulturo prilagoditi veliki duhovni obnovi italijanskega naroda, da bo ta pouk res plodovit.
s Razno. V Biljah je umrla Slletna Jožefa Zamar, mati tamošnjega g. kurata. — Iz Lurda se je z drugimi italijanskimi romarji vrnila v Turin neka redovnica. V Lurd se je odpeljala bolna z životom v mavcu in so jo morali nositi, a se je vrnila ozdravljena. — Za kanonika v Gorici so umestili bivšega dekana v Tržiču g. Ivana Krena. — Župnik v Šmarju na Vipavskem g. Fr. Kranjec je po 47 letih službovanja stopil v pokoj. Nastanil se je v Št. Mavru pri Gorici, kjer bo kot vpo-kojenec opravljal to malo duhovnijo. —
V	Matenji vasi je umrla Meta Oražem. —
V	Koprivi na Krasu je preminul 91 letni Jožef Gulič, svoj čas župan in 24 let brez leve roke. — V Lokvi pri Divači je umrla tnana gospa Pavlina Srebotnjak. — Neki gostilničar na Krasu, ki je vedel, da na njegov ples ne bo prišlo nič kaj domačih deklet, je poslal v Kobdilj po tovorni avtomobil, s katerim prevažajo teleta. Šli so v bližnjo Hrušico in lam naložili deklet, kar so jih mogli dobiti. Nazaj domov so pa morala — pete brusiti. — Kap je zadela v Ravneh pri Črničah gospodinjo Alojzijo Slejko. — V Dobravljah je umrla 751etna Frančiška Hrobat, v Velikih Žab-Ijah pa posestnik Feliks Troha. — V Štur-iah so pokopali Antona Fegica in Petra Krečiča iz Grivč. Zadnji je vozil oglje in nad izvirom Hublja tako nesrečno padel ood voz, da je bil na mestu mrtev. — Iz Mirna je prišel v Vipavo nov občinski komisar R. Rossi. — V Št. Petru pri Gorici upajo, da bodo svojega farnega patrona sv. Petra praznovali že letos v novi cerkvi. — V Biljah pri Gorici ie umrla 82-letna Terezija Dominko. — V Kubedu v Istri je preminul vzoren krščanski gospodar 761etni Anton Udovič. — V Čersoči so po 15 letih zopet dobili dušnega pastirja g. Sava Zora. — Župnik g. Ciril Mu-nih iz Soče je odšel v Šmarje na Vipavsko. V Sočo pride za župnega upravitelja bovški kaplan g. Anton Žagar. — V Drež-nici je po 45letnem službovanju umrl cerkovnik Tomaž Krajnc. — V Ljubinju so preminuli: 98letni »Čajbar«, 751etni Andrej Pipa (nagloma) in 621etni splošno znani trgovec Ivan Rutar. — Do smrti je povozil neki kolesar 731etno Marijo Bi-težnik iz Ravne pri Batah. — V Lokvah pri Trnovem so pokopali 711etno Fran-čiško Bremec, v Potravnem pa 571etnega bivšega orožnika Štefana Makaroviča. —
V	bližini Pulja so našli na drevesu obešenega tamošnjega ustanovitelja fašistične mladine. Fašisti trdijo, da ne gre za sa-moumor, temveč za politični uro/jr.
Avstrija.
s Potovanje dr. Seipls. Bivši avstrij. ski zvezni kancler dr. Seipel je odšel na dopust. Potoval bo po Sredozemskem morju od Trsta preko Aten v Carigrad, vračal pa se bo z železnico po Balkanu in bo pri tej priliki potoval tudi skozi Ju-goslavijo.
Madžarska.
s Potovanja italijanskega državnega podtajnika. Po svojem nadzorniškem potovanju v Albanijo je italijanski državni podtajnik Grandi odšel v Budimpešti na Madžarsko, kjer ga je ogrska javnost zelo slovesno sprejela. Grandi je imel pogovor z raznimi odločilnimi madžarskimi vladnimi politiki. Menda namerava Grandi tudi na Poljsko in v Litvo, da bi poživel odnošaje med Italijo in ravnokar imenovanima državama,
Perzija.
s Potres uničil vso vzhodno Pe.zijo?
Najnovejše vesti iz glavnega mesta Perzije, Teherana, poročajo o strašnem potresu, ki je uničil 10. maja skoraj vso vzhodno Perzijo. Popolnoma razdejana je prostrana pokrajina Chorasan in nad 10J večjih krajev in mest je v točnem pomenu besede izginilo raz zemeljsko površje. Skoraj vse reke so usahnile in tudi več kvadratnih kilometrov veliko jezero. Med Huseinom je nastala 17 km dolga in kakih 8 m široka razpoka, iz katere uhajajo podzemeljski plini. Nastala so ogromna brezna. Računajo, da je našlo smrt nad 70.000 ljudi. Točnih podatkov o strašni nesreči še ni, ker so s potresnim ozemljem prekinjene skoraj vse zveze.
Drobne novice.
140.000 ljudi brez prehrane je ta čas
v poljski Vilni.
Eno največjih zlatih kep ima spravljeno narodna banka v Bakeru v Ameriki.
Pri občinskih volitvah v Franciji so
zmagale desničarske stranke nad socialisti.
Na mehikanskega Callesa je bil poskusen atentat, ki se ni posrečil.
Komunistični izgredi so v Berlinu ponehali, a povzročili napetost med Rusijo in Nemčijo.
Atentat na predsednika Litve Volde* marasa se je ponesrečil. Ubit je bil le njegov adjutant.
Najhitrejša križarka na svetu je sedaj italijanska »Trieste«, izdelana te dni v Trstu.
80 milijonov frankov čistega dobička
izkazuje za leto 1928. igralnica v Montc Carlu.
Na Angleškem je v seznamih 7 mili' jonov 233.928 moških in 8,185.710 ženskih volivcev.
Te dni zgorela knjižnica belgijskega benediktinskega samostana v Tongerloo jc štela 60.000 knjig.
Angleški kralj je razpustil parlament. Nove volitve bodo 30. maja, sestanek novega parlamenta 25. junija.
Razbojniške tolpe so udrle iz Afganistana v obmejne ruske krat«.
PO DOMOVINI
ŠT. PETER PKI NOVEM MESTU.
Prišla je težko pričakovana pomlad in odela naravo s cvetjem in zelenjem. Prva dela v vinogradih so končana in že se vidijo posledice strašne zime. Četrtina, ponekod celo polovica očes je suhih, tako da letošnji pridelek v najboljšem slučaju ne more doseči lanskega. Vina je še dosli naprodaj, tako v TrSki gori in tudi v Grfeviu- — Lc" los imamo birmo in mnogi ne morejo kupiti niti uajpotrebnejše obleke, ker ni kupcev za vino. Pač pa se — na žalost povedano — pridno pije po raznih spušenšenkilu in nazadnje bo pn prav po ribniško. da ne bo ne »dnarca ne blaga«. — Začelo se ie tudi s poučevanjem ljudskega petja. Starši se prosijo, naj redno pošiljajo otroke k vajam, pa tudi iafltje in dekleta naj se le pridno udeležujejo. — V 3. Domu« večkrat, posebno ob nedeljah poslušamo iradio«, katerega nam da ha razpolago za vse dobro vneti g. kaplan. Imamo dosti radioama-lerjev in upamo, da bo v jeseni že v vsaki vasi vsiij en aparat. Se nekaj I Prosimo gospode, ki določajo in po listih sporočajo rad;jski program, naj »i bil vsaj ob nedeljskih popoldnevih, po možnosti v resnici tak ko ga napovedo v »Domoljubu«, ker ljudje nimajo dnevnikov in je za njih mero-dajen edino spored v »Domoljubu«. Tako pa več-krnt |>oIna dvorana nestrpno pričakuje 15. ure, da bo Cula n. pr. »tercet« iz Šiške, a napovedovalec napove vse kaj drugega. — Prosimo torej! (»Domoljub': vedno priobči program, kot ga dobi od radijske postaje. Zelja, da se naj potem program brez nujne sile ne spreminja, je vsekakor popol-lionia umestna. Uredništvo.)
VRHE PRI KRKI.
Nad Stično in Višnjo goro se dviga lep hrib, aa katerem stoji starodavna cerkev posvečena svetemu Duhu. Že od nekdaj je ta hrib privlačna iz-letna točka, vsled lepega razgleda po vsej Dolenjski. Posebno veliko izletnikov privabijo binkoštni
prazniki. V vasi Vrhe so marljivi vaščani ustanovili gasilno društvo. Na binkoštno nedeljo popoldne priredi društvo pri cerkvi sv. Duha veselico, na kateri bo igrala godba s Krke. Tudi za okrep-čilo bo preskrbljeno. — Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Zato lepo vabimo vse prijatelje planinskega zraka in lepega razgleda, da nas ta dan obiščete v obilnem številu.
DRAMLJE PRI CELJU.
Po nad 2 leti trajajoči mučni bolezni nas je zapustila 4. maja preblaga gospodinja Marija Lav-bič p. d. Pečkova v Svetelki v starosti 67 let. Cela župnija jo je spremljala k večnemu počitku! Blago-pokojna je bila prelep vzor krščanske matere. Ne samo družina, tudi reveži jo bodo težko pogrešali.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
V petek dne 10. t. m. je umrl mož stare korenine, ključavničarski mojster Anton Verbajs, star 72 let. Vedno veder in vesel, kremenit značaj, jc užival v celi okolici velik ugled. Dolgo časa je kot obč. odbornik in podžupan skrbel izredno zlasti za vas Šmartno. Bit je član krajnega šolskega sveta in nad 15 let ključar župne cerkve. Za vse dobro vnet je kljub svoji visoki starosti stopil v vrsto naših Orlov. Kot spretnega in nesebičnega obrtnika ga bo ljudstvo močno pogrešalo. Značilna potez« rajnega je njegova resna in ljubezniva skrb do vajencev in pomočnikov, katerih ni samo učil, ampak tudi vzgajal za pošteno krščansko življeuje. Od 50 vajencev, katere je izučil, jih je po3lal 28 v svet skozi orlovsko organizacijo, večino pa ludi skozi Kat. prosvetno društvo. Zato je s ponosom malo pred smrtjo povdaril, da bi lahko z Vodnikom rekel: »Ne hčere ne sina po meni ne bo (ostal je namreč samski), a zavest imam, da sem veliko fantov pošteno izučil in vzgojil.« — Počivaj v miru vrli mož.
ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM.
Dobili smo novega goep. župnika Antona Medveda; kateri se je takoj v pričetku priljubil fara-nom. — Zasvetila je električna luč v vaseh Ponova vas, Mala vas in St. Jurij, katero smo zelo težko pričakovali. — Tukajšnje prosvetno društvo je priredilo v društveni dvorani 9. in 12. t. m. igro »Mati«. — O binkoštnih praznikih bo izvenredno dovoljen vstop v > Županovo jamo«. Oba dneva bo tudi veselica v obližju iste.
AJDOVEC.
Neumestno šalo so si privoščili nekateri, ki so župnikov voz postavili na vrh njegovega kozolca. Če je dotičnike sedaj za to sram, to pač zaslužijo. — Majniški oltar je pri nas zelo lepo okrašen, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti nekaterim našim res vnetim dekletom.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Zegnanje na Gorjancih pri Sv. Miklavžu bo letos na binkoštni pondeljek dne 20. maja. Ob 10 sv. maša. Vabljeni tudi iz sosednjih župnij. — Na občinski seji dne 5. maja je bilo na predlog gosp. svetnika Lesjaka soglasno sklenjeno, da se zaprosi, da postane št. Jernej trg. V ta namen se je izvolil pripravljalni odbor.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. — Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra (v četrtek: Jonny Jazzband). — 22 Poročila in časovna
napoved.	.....
Četrtek, 16. maja: 18 Izbor slovenske lirike. — 18.30 Zračni promet pri nas in drugod. — 19: Ce-
Z našo »iraeStio
mostov® esenco „Mosfln"
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi Izvrstno obstojno in zdravo domačo pljaCo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 30--. po poŠti Din 50'-. Dobi se samo v drogerlji A. Kane sinova Llul> IJanr. in drogorili Wolfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka M.
BAZNO
Premožni Benečan, dož Falcone, jc krmil vsak dan v Benetkah golobe, ki so ga zelo vzljubili. Nekoč je ubil v jezi svojega sovražnika in bil obsojen na smrt. Ko so ga peljali na morišče, je letelo za njim na tisoče golobov, ki so ga ščitili in ukljuvali krvnika, da ie moral zbežati. Ljudstvo ie videlo v tem dogodku mig božji ter prosilo tako dolgo sodnike, dokler ni po-imlostil strogi svet dvanajsteri« Falcona. Od tega časa je živel Falcone skromno in samotno. Izpolnjeval jc dneve z usmiljenjem, golobom pa so morali na njegovo željo potresati vsak dan koruzo »a trgu sv. Marka. Se danes. po 500 letih, krmijo Benetke dan na dan Fal-conove golobe.
Ena sovjetska. Voditelj »vjetov je na svojem potovanju vprašal najstarejšega krnela v vasi: »Ali si zadovoljen z novim režimom? Kaj ne, da je bolji ™ prejšnjega.« »No, da, kakor se vzame,« je odgovoril starec. »Prej sem 'niel tri čare hlač; sedaj
; Nora,« je po kratkem presledku tiho rekla žena in kakor v zadregi obrnila pogled od njega.
Obraz se mu je zmračil. »Ve ženske ste sila nepopustljive,« je dejal, »vedno znova se povračate k isti točki. Kaj te skrbi otrok?«
»Alfred, ti tako budiš to nagnenje v njej...«
»Skoraj nevoljno se je zasmejal. »Počakaj vendar še deset let, da te bodo nagnenja tvoje hčere res skrbola,« je rekel. »Pusti jo, naj ljubi plemenito žival, ki je prinesla njenemu očetu toliko slave m denarja! Saj sem ti že rekel, da je to podedovala; saj vendar ne moreš zahtevati od mene, da o tem drugače mislim. Naj jo izvežbam; z menoj bo nastopala in žela več priznanja nego katerakoli. Čeprav je to nesrečen poklic, kakor ga ti nazivljes, vendar vidiš, da ne izključuje sreče.«
»Alfred, tega menda ne misliš resno!« je zaklicala in se hipoma dvignila. »Svojega otroka, svoje hčere ne smeš prepustiti temu poklicu! Ali si mi zato pripovedoval svojo življenjsko zgodbo? Življenje moškega ni življenje ženske. Saj sem ti že enkrat rekla, da bo ostala za vedno navezana na položaj, ki ga enkrat ima. In kako je z žensko, ki se izpostavlja ljudskim zijalom? — Danes njihova igrača, juta pre-zirana! Ne — nikdar ne! Sicer sem bolehna m slaba, a bom že znala pred tem obvarovati svojega otroka!« In iz teh krotkih, modrih oči je zasijala taka brezobzirna odločnost, da se je Karsten malone zdrznil,
hočeš
»Helena,« je 'zaklical, »ti imaš vročico. Pred čim >š rešiti svojega otroka? O kakšnih nevarnostih
sanjaš? Saj ostane vendar v tvojem varstvu. Vzgoji jo, da bo ljubezniva in dobra, kakšna si bila ti, glede vsega ostalega se pa nikar ne vznemirjaj.«
»Pod mojim varstvom!« je ponovila žena ni dvignila svoje bele, shujšane roke proti luči. »Vzgoji jo krotko in dobro, praviš ti, Alfred?« je nadaljevala z glasom, v katerem je bilo nekaj groznega. »Ne, nikar ne stori tega! Če si jo odločil za to, potein jo vzemi še danes s seboj; pomešaj jo med cirkuške ljudi, da ji otopi čut za to, da izgubi svoje spoznanje za to ... da ne bo poznala ničesar boljšega, kakor papirnate lavorike in pohvalno vzlriikanje strmečega občinstvo!... da ne bo vedela, kaj je ponos in dostojanstvo žene!«
»Zelo si čudna!« je zaklical; izpustil jo je in skočil kvišku. »Kaj pa je s teboj?«
»To je skrb matere,« je dejala zamolklo, »skrb matere, ki se bo kmalu morala ločiti od svojega otroka... Alfred!« je vzkliknila in njen glas je bil spet mehek in proseč, »pridi še enkrat sem... čuj, kaj sem si zamislila v teh dolgih nočeh brez spanja, v. katerih sem gledala Norino bodočnost. Pridi sem!«
Obrnil se je k njej in pokleknil pred^njo. »Ti se preveč vznemirjaš,« je rekel in ji položil roko na vroče čelo. »Pomiri se, bova kdaj drugič govorila o
tem!«	v
»Ne, ne drugič... danes! Sicer me bo se bolj mučilo,« je vztrajala. »Glej, Alfred, imela sem tako ,lepe sanje.« Z ?s>ko se je oklenila soproga okrog vratu, v njenih očeh je bil ves vabljivi čar, koliko^ ga more imeti le dekliško oko, če si hoče pridobiti ljubega. »Tako lepe sanje,« je ponovila. »TI si zdaj tako bogat, s svojim delom si si pridobil toliko slave in denarja. Človek ne sme gnati vsake stvari do skrajnosti; opusti to sedal, ko si na vi»ku. ko w>to
Kina — 19.30 Cerkniško jezero in njegova okolic«. — 20 Prohizkov večer, poje ga. Golobičevi. \ mes instrumentalni dueti.
Petek, 17. mlji: 18 Pnmerjijoče veroslovje. 18 30 Gospodinjska ura. — 19 Francoščina. — 19.30 Iz glasbenega sveta. — 20 Pevski kvartet, izvajajo
gojenci ljubljan. konserv. oddelel iz »Blagrov«, —
»dio-orkester.	_____
Sobota, 18. maja: O športu. — 13.30 Nemščina. — 19 Bled. — Propagandno prediranje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Sestavil ravnatelj Pintar. — 19.30 Delavska ura. - 20 Pevski kvartet Glasbene Matice. — žv ižganje g. Damk) Bučar. — Koncert Radio-oriestn. — 22.15 Prenos programov iz inozemstva.
Nedelja, 19. maja: Dela v vinogradu, zatiranje šiod!jivce\. — 10.30 Sadjarstva — 11 Koncert Radio-orkestra. vme;ne speve l»je g. Marko vič. — 15 Gogolj: 2eniiev. izvajajo člani nar. g!ed. — 16 Ribničan Vrbin pripoveduje svoje storije. — 17 Koncert Radio-orkestnJ. — 20 Večer slovenske glasbe. irva.ia muzika Dravske divizije. — 22 Časovna napoved, poročila.
Po*?dH>ft. '.O nun: II Koncert Radio-orke-sjri- — 15 O jubileja hrvatske kulturne organizira — HOP libi'2 pUsba. izvajajo »Magistri« iz-r.:c ».riirn? £ -< — »O.30 Koncert zbora »Bala-li -Krast-T«Vr»»ae speve poje ga. Popovič. — 2.' Ve;-?- sku»ensis gvtsbe U. izvaja Radio-orkester. N rmstu rnr-i n:»eia gdč. Dragica Sok in g. Pueelj. — Z. Čas:' rit ntn: 7wi poročila. — 22.15 Prenos prnf-am:" iTKamrotva.
Tnrei. 1" irit i i J.J0 Zur Gegenstandstheorie :kl- JVraniiUate-.. Znanstveno predavanje v nera-Jtanr Tešit:;. fsejč prof. dr. Veber. — 19 Nemšči-
se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
Aa >i ti:« i 1; rrtte? — Podružnice: * CELJE. 2**4 it. 13 — ZAGREB, 5i.i®«ir-n afia 12 — SARAJEVO.
K»nrni.i*T» xac« 15 čs T SP1JTL', Ulica XI. poka.
na. — 19.30 Naše sosednje države: Italija: dežela in poljedelstvo: 1. Severna Italija. — 20 Duetni večer n klavir in harmonij, Radio-orkester.
Sreda, 22. maja: 18 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 18.30 Iz rastlinstva. — 19 Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovini Slovencev. — 20 Pevski večer ge. Lovšetove. — Radio-orkester.
Razstava polfedeliskfh strojev
ln orodja.
Že lanskoletna jesenska jubilej, kmetijska razstava na Ljubljanskem vele-sejmu je prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmu od 30. maja do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nu-dena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstav, prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske.
Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke.
Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din.
Kmetovalce opozarjamo, da so raz, stavljeni na velesejmu najrazličnejši pred. meti. Naj omenimo samo še zvonove, ga. silsko orodje, jermenarski izdelki, verige različni vozovi, bicikli, obleke, čevlji, si' rarski izdelki, plemenska perutnina, domači zajci itd.
Castelmorto.
Povest. Ponatis iz »Križa«.
Še vedno si nisem hotel priznati — toda na tihem je vendarle obveljalo: to pomladansko potovanje, ki sem se ga skoraj otroško veselil, me je prav za prav zelo razočaralo. Da, dokler sem sedel v bornem, umazanem vozu počasi puhajo-čega lokalnega vlaka, se je smehljala okoli zelena pokrajina in svetlikalo drevje v cvetju. Tudi pisana slika na zadnji postaji, kjer je bil ravno semenj in so toskanski kmetje, njih konji in dvokolesni vozovi vršali in ropotali po obširnem trgu in se v gosti gneči prerivali sem ter tja, mi je bila po volji. Ko pa je nato široka prašna cesta zavila v hribe, se je stvar preokrenila. Le tu in tam je še stala kmetska hiša ob poti in je visela čez vrtni zid svetlo modra, blago dišeča glicina kot poslednji pomladni pozdrav. Po preteku pol ure je pa minilo tudi to in preostala je le neskončna samota valovitih rjavih
BRASLOVCE. - Okrajni živinozdravuik
Armin Tomašič
ordinira »PRI POŠTI« (g. Roessner).
iiii£<» 'lito&iš velikanske vsote. Vrni » tem v mojo i«fc:vkso... če hočeš, si tam lahko Snspšš posestvo
ctšnujrš sebi in svojemu otroku dacefa svobodno eb varno bodočnost, sam pa pridf-l zopet na odličnejše mesto v družbi.c.
Začudeno in prepadeno jo je zrl. Tega vidno ni pričakoval.
Ti misliš več na srečo svojega otroka nego na moževo, je rekel zamolklo.
O ne, tudi na tvojo srečo,c je nadaljevala in Ijubkovaje stegnila svojo roko v njegove črne lase. »Tudi na tvojo srečo! Hipoma lahko izgubiš vse, kar si si pridobil. In jaz!: je rekla, -jaz tudi že hrepenim po svoji domovini. Morda tam spet ozdravim,-je dostavila oklevajoče. Toda njen pogled se je obrnil preč. kakor da bi se ne smela videti v njem neresnica. ki jo je izrekla. Potem je obmolknila, kakor da prt-čakrije svojo obsodbo.
On se ji je polagoma izvil iz objema in vstal. Prekoračil je sobo. globoko zatopljen v misli, nato pa je hipoma obstal pred njo.
j Ti si mislila samo na svojega otroka,! je rekel trdo, niti nase, zakaj sama nisi nikoli želela tja ... niti name... Helena! To ni mogoče. Kar mi je bilo nekdaj težko, je zdaj moj ponos, moja življenjska po-frpfta. Kak poljedelec ne morem biti vee; za kaj drugega cLsem sposoben, najmanj pa za mirno brezdelje Toda pomiri se,t je pristavil, ko je videl, kalto mrtva®eobied je nenadoma postal njen obraz. >2Mtev /,a žrtev! Posti meni moj poklic — ti pa vzemi woje rtetter Zame je to žrtev, zakaj to mi ga bo povsem odurni!«. Tzgpp jo v miru in tihoti, če 3e ti bo pr! tem divjačini to posrečilo — kakor si bila ti, *prav bnm na hčeri to manj cenil kakor na ženi'
jbljnbim ti, da ji nikdar več ne bom dal prilike priti
Iv	' —-—
v dotiko z mojim poklicem; obljubim ti, da ne bom nikoli posegel v njeno vzgojo in da mi bo tvoja volja vedno sveta. — No, ženka, ali si zdaj zadovoljna?« je rekel prisrčneje in se sklonil globoko k njej, ko je vsa trudna omahnila v blazine.
Ona je molčala. Oči so se ji zaprle, ustnice so ji drhtele in roki sta se krčevito oklepali druga druge.
On jo je poljubil na oči, v katerih je še vedno bral ostanek nemira in ji šepetal pomirjajoče in ljubeče besede. Njegove besede je niso bile prepričale, ker je videla v njegovem načrtu mnogo negotovega in nemogočega; a nekaj je bila vendarle dosegla. Silno razburjenje je imelo za posledico hipno utrujenost, On je to videl. Nežno ji je popravil blazine in ji skrbno uredil j>osteljo. Njegov čas je pretekel in moral je še marsikaj urediti.
Nora bo obedovala z menoj, da se ne boš vznemirjala,-. je še rekel, >popoldne bo pa popolnoma hoja.
Videti je bilo, kakor da že ne čuje več. Zato je šel, da bi opozoril strežnico, naj pazi nanjo. Nato je poklical otroka in tiho odšel iz sobe.
Helena je ostala sama. Dremavica, ki jo je objela, prav za prav ni bilo nikako spanje; zakaj vse, kar je bila pravkar doživela, se je mučno nadaljevalo v njeni duši. Komaj je izginil čar Alfredove navzočnosti, so se vzbudile v njej zopet vse skrbi, kot je bilo videti.
In goreče je pritisnila majhen križ na svoje ustnice, kakor da bi se s tem hotela pomirili.
Helena je bila hči irskih staršev, ki so bili še za njenih otroških let zapustili domovino in se naselili v Ameriki, kjer so si pridobili precejšnje imetje. Nekaj lahkomišljenosti in strastnosti njenega
imam samo enega.« »Ce ni drugega, tovariš, i Kite m še gre,« odgovarja Kalinin. »V Afriki, dragi tovariš, so narodi, kateri sploh nimajo hlač.« »Kaj, so že tako dolgo boljše-viki tam?!« se je začudil starček.
V sanjah je govorila. Neki Herman Silbermann iz amerikanskega mesta Ventuki, ki je bil velik ljiibosumnež, je slišal, kako govori njegova žena v sanjah. »Oh, ubogi Rudolf,« je nežno ponavljala. Tako se imenoval hišni prijatelj in častilec njegove soproge. Silbermann, ki je imel že dalj časa hud sum, jc mislil, da inia sedaj v rokah dokaz nezvestobe in je zahteval pred sodnijo ločitev zakona. Trezni sodniki so pa tožbo zavrgli, češ da sanje niso nikako dokazilo.
Kako je bil iznajden balon. Znano je, da jt Mongollier iznašel balon, toda malokdo pa ve, da bila te iznajdbe neposredni vzrok — gospa Mon-golfierova. Nekoč je namreč pokrila okroglo košaro, kjer je s polnočjo ža-rečega oglja sušila perilo, s krilom, tako da se )« košara pod pritiskom razgretega zraka dvignila pod strop. Ta okolnosl je i!<> mogla njenemu možu, iznajti balou.
#
holmov, preko katerih se Je brezčutno topoglavo spenjala in spuščala samotna cesta. Suho, polomljeno hrastičje je str-čalo ob cesti, na skalovitih tleh ni zelenela še nobena mlada bilka. Po cele ure sem hodil, pa ga nisein srečal človeka. I.e prav daleč v daljavi so se dvigali na okroglastem vrhu strnjeni obrisi neznanega gorskega gnezdeča in se odražali od obzorja. —
Skraja sem si skušal pregnati rastočo čemernost s petjem, potem s požvižgava-njem. Končno sem opustil tudi to. Solnce se je že povesilo čez poldne in je občutno grelo. Hoja me je začela utrujati, začenjal sem čutiti trdo cesto pod nogami in z vedno manjšim veseljem sem cokljal navkreber in navzdol. Nenadoma — cesta ie ravno v ostrem ovinku zavila navkreber in skalnata pečina je ovirala pogled naprej — mi je udarilo rezko zvonjenje na ušesa. Nepričakovani glas me je podžgal, pospešil sem korak in ko sem zavil okoli ogla, sem zagledal nad cesto borno cerkvico, samcato samo, preprosto zgrajeno iz rdeče opeke. Vsenaokoli nobene hiše, nobenega človeka — in skoraj groza me je oblila, ko sem videl, kako je zvonec v nagiih sunkih odskakoval sedaj na levo, sedaj na desno iz lin ozkega zvonika. Pogledal sem na uro — tri četrt na dve. Kaj naj pač naznanja to zvonjenje v tem času in v tem zapuščenem kraju? Ko sem stal na mestu in sem izredno osupel gledal zvon, ki se je strastno zaletaval iz lin in se je zdelo, da ga ne poteza človeška roka, je zvonjenje z nekaj Klrezanimi udarci prenehalo. Zvon je v
zvoniku še škripaje nihal, ko so se odprla cerkvena vrata in je stopila iz cerkve ženska. Njene rjave, ostro zarezane poteze, ki so pričale, da se je žena malo veselila in mnogo delala, je obrobljala črna, volnata ruta, ki je pokrivala tudi rameni. Ko je tedaj obstala pred cerkvijo in me molče ogledovala, se mi je zdelo, da se je mračni duh teh samotnih, nerodovitnih hribov vtelesil v tej molčeči ženi.
Pozdravil sem jo in vprašal, kaj naj pomeni zvonjenje. Ni se premaknila, le bridka poteza se ji jc začrtala okoli ustnic, ko je spregovorila: »£ morto alcuno«. (Nekdo je umrl.)
Odgovor je bil kratek, pa je name spričo trenutnega nastroja pretresljivo učinkoval. Tudi v tej daljnji samoti se je torej pred nekaj trenutki skončala človeška usoda, morda v jedkih skrbeh in trpkih bolečinah. Tudi prek teh pustih planjav je smrt zmagovito plahutnila s krili. Nehote sem pogledal okoli sebe, pa dokoder je segel pogled, nikjer — razen daljnjega gorskega mesteca — sledu o človeškem življenju.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union(.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Kakor bi žena uganila mofe vprašujoče misli, je dvignila roko, pokazala po cesti, ki je daleč zgoraj zginila za rjavim holmom in sc onstran najbrž zopet spustila navzdol, pa rekla: »Laggiu nel Ca-stelmorto«. (Doli-le v Castelmortu = v Mrtvem gradu).
Nato se je obrnila in stopila nekaj korakov v stran; ne da bi se dalje menila zame, se je vsedla na kamen, da je opoldansko solnce oblivalo njeno temno postavo, Jaz sem se lahno priklonil v zahvalo in šel svojo pot, V nekaj minutah sem dosegel višino in zagledal pod seboj lepo dolinico, ki ji je ozek potoček v na^ sprotju z ostalo pokrajino dajal nekaj življenja in nekaj nežnega zelenja. Cesta je vodila čez vodo brez velike zareze( Pod njo je pa potok dobival precej padca. Iz proti jugu segajoče rebri se je pomo-Ijala pečina, na kateri so poleg nekaj cipres štrlele proti nebu razvaline, ostanki srednjeveškega gradu. Stolp na štiri ogle je stal še visoko in kljubovalno in njegovi nadzidki so bojevito strčali v zrak. Ostalo zidovje je bilo na videz precej razpalo. Gluha, smrtna tišina je vladala nad otožno zgradbo, le potoček je šumljal. Pod sliko te resne pokrajine hi res ne moglo stati napisano priklad-nejše kakor ga je resnično nosila: Castel-morto.	'
Ozka steza je vodila v dolino. Mračni grad, zvonjenje, ki je pravkar utihnilo in kratki odgovor ženin so me vabili in gnali s tajno silo s široke ceste po strmini navzdol, dokler nisem končno stal pred vrati iz rezanega kamena. Razruvan prag
Lek zoper kačji strup. Gozdar: »Čujeni, da je lovski paznik Andraž zadnje čase vedno natrkan.« Oskrbnik: »Vesle, gospod gozdar, lelos je pii nas mnogo gadov. In ker je Andraž nekje slišal, da alkohol pomaga proti kačjemu strupu, vtakne takoj čutaro s slivovko v usta, £im zasliši v grmovju kak sum!«
Pod morjem na tečaj.
Znani ameriški letalec Hubert VCilkins, ki je v letalu prvi preletel severni tečaj, hoče zdaj priti tja v podmorskem čolnu. Ko K Pred par desetletji slo-v»li romanopisec Jules Verne (izg. 2,1 Vem) napisal 20.000 milj pod
"torjem«, so sc mu vsi smejali. In glejte, danes j* tiste sanje uresničujejo. Najdrznejši vseh raziskovalcev se je lotil najbolj predrznega načrta. Sicer je tečajni raziskovalec Vil-»jamar Steffanson že pred >5 leti imel tak načrt v glavi. Sedaj je tudi ponu-jtil wilkinsu svojo pomoč. 'Jenar za to novo ekspe-dicijo je že zbran. Prav tako tudi podmornik »De-iender«. Dolg je 28 metrov, širok tri in pel. V "Jem je prostora za 12 oseb. Čoln ima tudi pogone oriprave za razstre-
naroda je pač bilo v boječi, strogo in pobožno vzgojeni deklici, da je navezala svojo usodo na usodo lepega pustolovca, dasi so ji starši branili.
Šele po dolgih bojih so ji bili privolili, toda le pod pogojem, da se ne bo prav nič udeleževala življenja družbe.
Soprog je zvesto izpolnjeval to obljubo, zakaj ljubko bitje, ki je imelo vse miline pristne Evine hčere, je bilo zaklad njegovega srca. Ljubil je Heleno z vso prisrčnostjo, ki se je čudovito skladala z njegovim nemirnim duhom. Njegova soproga mu je bila kakor spomin na njegovo prejšnje življenje; pri njej je našel vse to, kar je pogrešal v svojem sedanjem stanu.
Kmalu po Svoji poroki sta se zakonca vrnila v Evropo. Tu je žel Karsten velike uspehe in se povzpel do neoporečne višine v svoji stroki. V večjih evropskih prestolicah je ob gotovem času nastopal z družbo in sprejemali so ga vedno z enakim priznanjem.
Njegov odličen nastop in njegova izobrazba sta mu pripomogla do vstopa v družbo visokih krogov. Svojo ženo je obdajal s sijajem in udobjem, za kar so mu ogromni dohodki nudili dovolj sredstev. Helena ni pogrešala družabnosti; živela je zadovoljno v svoji ljubezni do soproga in otroka. Tudi popotno življenje ji je dajalo dovolj izpremembe.
Prva senca, ki je zatemnila srečo zakoncev, je bila Helenina bolezen po porodu drugega otroka, ki pa je kmalu umrl.
Morda Alfred ni opazil, kako je bolezen v zadnjem času napredovala; morda ni hotel videti in se je skušal zazibati v neko lahkoskrbnost, ker ga je bilo strah spoznanja. Ona sama pa je predobro čutila,
kako je bilo z njo in to je večalo njeno skrb za otrokovo bodočnost.
Nihče od njiju ni bil zadovoljen z njunim poslednjim razgovorom, zakaj vsak je bil obljubil nekaj žrtvovati in vsak je čutil, da ne dovolj.
Kmalu potem, ko je zapustil svojo ženo, je vstopil ravnatelj Karsten v hotelsko obednico, vodeč svojo hčerko za roko. Bilo je sredi poletne sezone; prostorna dvorana je bila polna najrazličnejših gostov, a oči vseh so se ozrle visoko moško postavo in na ljubkega otroka ob njegovi strani. Nora je imela pri svojih sedmih letih že dokaj očetovega samozavestnega nastopa; pravilni obraz, nežno začrtane obrvi in temni lasje so bili prav tako njegovi; nenavadno svetla polt in modre oči, ki so se čudno prilegale ostalemu obrazu, so bile dediščina po materi, kakor tudi lahno razgibani, mehki izraz v obrazu. Nosila je belo obleko; njeno nenavadno lepoto so povzdigovali Se lasje, katere je nosila popolnoma razpuščene ,da so se ji vsipali v bogatih kodrih skoro do roba kratke obleke; bili so temnočrni, kar je tako redko pri otrocih.
Deklica se je kretala med vsemi ljudmi z največjo samozavestjo in mirnostjo. Njen oče si je bil dal prihraniti prostore v bližini nekaterih gospodov, s katerimi se je bil seznanil. Češčenje in male po-klone, s katerimi so sprejeli lepega otroka,,je sprejemala Nora nekam malomarno in s ponosom male princezinje, ker se je bila temu že davno privadila. Pogovor gospodov se je kmalu zasukal na ravnate-Ijevo stroko, čigar mnogoletne izkušnje so nudile; vedno dovolj zanimivega. Pri vsej ljubezni, ki jo je gojila Nora do očetove najljubše živali, otrok ni mogel slediti pogovoru. Ker je čutila, da ji ne posvečaj«
i*
je bil zaradi iažje obrambe pred nekdanjimi sovražniki postavljen skoraj v višino človeške glave. Moral sem zlesti čez nekaj kolov, ki so bili zabiti v krhko zi-dovje. Zadaj se je razprostiralo grajsko dvorišče. Grušč razpadlih zidin je bil že zdavnaj prerastel, temni bršljan se je spenjal preko njega, gosto zimzeleno gr-mičje se je bohotilo po sivem zidovju in vmes so stali dolgi listi neštetih divjih perunik. Na grajskem obzidju so se še poznale sledi stražnega hodnika. Iz v kamen .vdelane ključavnice so padali suhi šopi trave, na notranji strani je bil tiad vrati se ostanek stare freske na prhlem zidu. Sv. Jurij je bleščeč v popolni viteški opremi in z mladeniško svežim obrazom pravljične princeze nameril oberoč sulico; ,v ozadju je klečala osvobojena kraljičina s krono na svetlih plavih laseh in sklepala roke v zahvalno molitev. Večji del konja pa, na katerem je sedel svetniški vitez, in ves zmaj sta bila odkrušena.
Na levi so se dvigale ruševine stano-vališča za gospodo. Vidno izhojena pot me je peljala skozi veliko odprtino v zidu in preko deloma podrtega kletnega oboka dalje v notranjščino. Tudi tukaj je bilo celo iz tega popolnega razpada mogoče prepoznati bleščečo preteklost. V dveh prostornih dvoranah, ležečih druga nad drugo, je teklo življenje imenitnih vitezov.
Tukaj so posedali gostje; temna težka črnina se je iskrila v srebrnih čašahj harfe so brnele in stare melodije o ljubezni in bolezni, o boju in pomladanskih slajih so odmevali od sten; grajska gospoda pa je zbrana ob kaminu z glasno
utripajočimi srci poslušala potujočega pevca. Ali pa je više pod dvojnatim lokom okna sedela tiha, bleda žena ter slonela z roko na vzidku iz belega marmorja, s čelom pa na srednjem stebričku in hrepeneče gledala v daljavo, kjer se je njen mož boril v vojski kralja Rdeče-bradca.
Sedaj ni bilo več ne strehe ne vmesnega stropa. Levji glavi v steni na obeh straneh kamina sta strmeli v praznino, od tkanih vzorcev in viteških prizorov, ki so se nekdaj bleščali v pisanih barvah po stenah, je bilo zdaj le še nekaj pre-perelih ostankov. Preko nizko podrtih zidnih vrhov so pluli beli oblaki.
Le prav v ozadju se je zdelo, da je majhen del gradu še pod streho, in steza, po kateri sem prišel, se je končala tu pred zaprtimi železnimi vrati. V premišljevanju in motrenju sem za trenutek pozabil na mrtvaški zvon in ženin odgovor. Zato sem se zdrznil, ko sem kar nenadoma začul korake v notranjščini tega predela, ki se je naslanjal na stražni stolp. Uprl sem oči v črna vrata. In res, že naslednji trenutek so se s truščem odprla in v njih šilasto vsločenem okvirju se je pojavil mož, ki me je pogledal s temnimi, čudno blodečimi očmi. Bilo mu je blizu štirideset let, nosil je kmetiško obleko. Moško, izredno lepo bličje, ki se je bledo odražalo od črne brade, te je pa bolj spominjalo obubožanega plemiča, ki je samotno prebival v razpadlem gradu svojih dedov.
Stopil sem bliže, vljudno pozdravil in vprašal nekaj o gradu. Zdelo se je, da
se mož zato ni menil, presunljivo me j« pogledal, vprašujoče se ozrl na mojo črno popotno suknjo in je nenadoma, ne da bi odzdravil, spregovoril; »Ste duhovnik?« Potrdil sem. Zagonetni tujec je divje za. ječal, stisnil pest in se s silo udaril po čelu. Nato se je zopet obvladal; pogledal me je z neskončno žalostjo in s potrtim glasom je zastokal:
»Ko bi le pol ure prej prišli!« je za-ječal zopet, udaril s čelom ob okno pri vratih in vzkliknil: »O Bog, o Bog!«
»Neka žena je gorile v cerkvici prav. krav zvonila mrliču,« sem rekel sedaj »Torej se je tukaj kdo ločil?« (Dalje.)
n Na Planinski gori bo binlcoštni poncleljek običajni letni romarski shod. Služba božja bo ob 7 in 10 dopoldne. Prilika bo tudi za prejem sv, za-kramentov. Prehod je prost.
n Romarski »hod v Novem Lurdu bo na bin-koštni pondeljek. Sv. maša ob 10.
n Čebelarski tečaj. V nedeljo dne 26, t. m. st bo vršil na Crešnjicah pri g. Ojstru čebelarski tečaj, ki se začne okrog t! dopoldne in bo trajal cel dan. Vsi čebelar ji iz okolice vabljeni. Predaval 1» g. oblastni referent Okorn.
n Društvo organistov za mariborsko škofijo bo imelo svoj XXVIII. redni občni zbor dne 5. junija t. I. ob pol 9 dopoldne v mali dvorani Narod, nega doma v Celju. Za udeležence bo polovična vožnja na železnici. Vsak naj vzame na postaji, kjer bo vstopil, cel vozni listek do Celja. Uradnik na postaji naj na vozni listek pritisne mokri žig. Pri izstopu v Celju se vozni listek ne sme oddati, ker se bo vsak s tem voznim listkom peljal domov brezplačno.
Pozor mlekarne!	Pozor mlekarne!
Zaradi opustitve mlekarne se vrši prostovoljna dražba vsega mlekarskega inventarja r nedeljo 19. maja ob 2 popoldne. Ugodna prilika za interesente. - Franc Papež, mlekarna, Velika Loka št. 24, Dolenjsko.
ljevanjc ledene skorje, ko se bo hotel dvignili na površje. Neki inženir je pa iznašel še posebno tekočino ki topi led. Podmornik bo plul 40 metrov pod morsko gladino. Nekaterim se zdi to premalo, češ da segajo ledene gore še globlje. Ekspedicija se odpravi še to poletje na sever. V štirih mesecih se vrne, s kakšnimi uspehi bomo videli.
Neobičajna ženitovanjska navada se je ohranila do nedavnih časov v Breta-gni na Francoskem. Po poroki so se svatje strnili v krog, na sredo sta stopila novoporočenca. Mož je potem prisolil svoji mladi ženi krepko zaušnico, rekoč: »Tako se prileze. kadar me razjeziš.« Takoj nato jo je poljubil, češ: »Tako se prileze, kadar si pridna!«
Babilonska mešanica. iVseh jezikov in narečij je na svelu okoli 3424. V /Ameriki jih je 1624, v Aziji 937, v Evropi 587 in v Afriki 276.
Utegne biti res. Znamenitega angleškega pesnika 'Miltona so nekdaj vprašali, zakaj mlade kralje kronajo že s štirinajstim letom, medtem ko se smejo poročiti šele z osemnajstim. »Radi tega, ker je lažje vladati državo kot pa ženo.«
3'
pozornosti, se je od dolgega časa ozirala po dvorani. Hipoma so se ji zasvetile oči. Vstopili so bili novi gostje in glavni vzrok njenega živahnega zanimanja je bil pač ta, da je bilo med njimi nekaj otrok, prav takih kot ona. Otroci imajo za otroke vedno nepremagljivo privlačno silo.
V Nori no veliko veselje se je družba približala njenemu prostoru. Odlična dama je vodila deklico, ki je bila nekaj let mlajša od Nore in je bila oblečena v žalno obleko. Dva dečka devetih in trinajstih let sta ji sledila v spremstvu mladega moža, ki je bil očividno njih vzgojitelj in čigar črna obleka je dovolj označevala njegov stan. Dama z malo deklico se je usedla Nori nasproti; vzgojitelj z dečkoma se je usedel poleg nje, tako, da je bil starejši deček njen neposredni sosed.
Po pravi dečji navadi se ta ni začetkoma prav nič ozrl na ljubko sosedo; videti je bilo, da mu je le za obed. Dama pa je večkrat pogledala lepega otroka, ki je s svojimi živimi jpogledi motril tujce, očividno želeč skrajšati dolgi čas pri obedu v pogovoru ž njimi.
Kmalu ni mogla več krotiti svojih želja; s prostostjo, ki je lastna vsem nedoraslim ljudem, je nagovorila svojega soseda z običajnim otroškim vprašanjem, kako mu je ime.
Deček se je začudeno ozrl; potem pa je vplivala dekličina ljubkost tudi na njegovih trinajstero let in kmalu sta bila v živahnem razgovoru. Vmešala sta se tudi dama in mladi duhovnik, ker jima je ugajalo živahno in neprisiljeno vedenje deklice, ki je pripovedovala zdaj o svoji bolni materi, zdaj o svojih številnih potovanjih; pri tem je bilo videti, da razume in govori vse evropske jezike.	.
Med tem, ko je bila Nora v najživahnejšem pogo-
voru, je ravnatelj vstal in namignil svoji hčeri, naj gre z njim. Ker je bil zatopljen v svoj razgovor, je bil prišlece komaj opazil. Nora se je s samozavestjo in ljubkostjo poslovila od tujcev; tem je prav tako ugajala tudi lepa postava Alfredova in zato so z velikim zanimanjem in radovednostjo zrli za njima.
»Kdo je ta gospod s tem ljubkim otrokom?: je vprašala dama natakarja, ki je stal poleg nje in ki se je bil tako spoštljivo poklonil ravnatelju, kakor se navadno pozdravljajo le visoke osebe ali take, ki dajejo visoko napitnino.
»To je gospod ravnatelj Karsten,« je zašepetal natakar. »Slavni ravnatelj cirkuških jahačev,« je uslužno pristavil na vprašujoči pogled dame.
»Ravnatelj cirkuških jahačev Karsten,« je neverjetno in razočarano rekla dama.
»Da. To je naslavnejša družba, gospa grofica,?: je dalje poročal natakar. »In ta otrok je njegova hčerka. Že nekaj dni so tu. Ravnateljica je bolna. V prihodnjih dneh bodo otvorjene predstave.«
»O, gospod Karsten, gospod Karsten, mama,« sta vzkliknila dečka; »tega moramo videti; pravijo, d« ima tako čudovito lepe konje. Mama, tja pa nas moraš peljati.«
Mati je prikimala; a zdelo se je, da ji novica še vedno ni jasna. »Kako odličen je,« je rekla kakor sama zase. »Toda ubogi lepi otrok!...«
»Kdo so bili tvoji znanci pri obedu, ti klopotček?£ je vprašal ravnatelj, ko je šel s svojo hčerko po stopnicah v gornje nadstropje.
»Po imenu jih še ne poznam, očka. Večjemu dečku na moji strani je bilo ime Kurt, mlajšemu pa Niko. Misli si, kako smešno: Niko! Malo deklico so nazivali Lili. Pa ni bila njihova sestra, ker je veliko damo klicala za teto. Dečka sta jo klicala za mamo.«
Mali oglasnik	
za kovaško flajSnCL obrt sprejmem, Hrana in stanovanje v hiši. - Matevž Krmelj. sekirni kovač, LoK p. Školja Loka.	Učenkom stroino p'e- "*- "■" tenje sprejme Cilka Zaje, Mala Loka, — Domžale.
	Krojaškega vajenca
"Masne tlakoue,	sprejmem. - Oskrba v hiši. Anton Podgoršek, Srednje Gameljne, 0. St. Vid nad Ljubljano.
ograje, stopnice, cevi nudi Cementarna Go slinčar, Št. Jakob ob Savi.	
	HlaDGa 11 lioniem in ■HUJism .ifhlo n via
čeuliarskega sajcnca	kmečka dela iščem '.a lakoj in par delavcev za gramozno jamo. — Druvlje 34, pri Ljubljani.
izriobreinpoštenedrn-žine - sprejme takoj Valentin MarkelJ. čevljarski mojster, Ljubno 35. p Podnart na Gor.	
	Vajenca g*™* Božič, čevljar, Kranj.
Ulnrlp hrastove od 20 lli_ cm naprej kupi vsako množino parna žaga V.Scagneti Ljubljana,za goreni.kolodv.	
	Uoienra sedlarsko HRienca „br, opr„ime takoj Janez Križner, sedlar, Lipnica, p. Podnart.
Prodajalce posnemal-	
nihdU išče velika šved-ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25	Krojaškega saienca
	s hrano in slanovanjem v hiši sprejmem takoj. Drugo po dogovoru. -Klemene Alojzij. Dobrova 47 pri Ljubjani.
Vate se 3Prei™e ! za mesarsko obrt. — Ponudbe pod šilro,Mesarski vajenec' štev. 5034 na upravo Domoljuba.	
	Spnn 2000 kg sladkega BB"U in lOOUkg slame naprodaj. Peter Jenko, Lipica, Skofja Loka.
JB_eli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodoat-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako sc vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gniloba neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejšo z Chlorodont-žčctko. Poskusit« najprej z malo tubo Chloro-ilont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont., Maribor. 57
MM in krasno izbiro
letnega blaga za moške in ženske obleke, n, pr.: si.kna in kamgarna od 48 Din, volnenega blaga v vseh modnih barvah od 45 Din, svilenega po-plina v krasnih barvah, zelo primerno za birman-ke, od 24 Din, gladke in rožaste svile od 28 Din, delene, tudi z borduro, od 14 Din, kambrika, prvovrstnega, za vsakdanje obleke in predpasnike od 12 Din, kotenine, bele in rjave, od 8 Din naprej: najboljšega oxforda in cefirja za srajce, izgotovljenih moških srajc in hlač, ženskih in otroških oblek in predpasnikov, delenastih in svilenih rut, nogavic, kravat itd., dobite le pri: F, in I. GORICAR, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. - Pridite in prepričali se boste, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugjel
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
mom
po 5 Din; liai zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30; iina m o k a it. O iz banaške pšenice po Din 4,30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SKDEJ,* umetni mlin, Javornik na Gorenjskem.
birmanska darila
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Vliiiar, urar, Lfublfana
Sv. Petra cesta 36
»Ljudska samopomoč"
podporno društvo za slu-žaj smrti v MARIBORU
sprejme v oddelke A, B, C in D vse zdrave osebe od 1. do 50. leta; podpora znaša do največ 10C0, 2000, 4000, 10.000 Din. — V novo ustanovljeni oddelek »E« se sprejmejo do konca t. m. še tudi vse zdrave osebe do 70 let, toda le z rednim zdravniškim spričevalom. Podpora v oddelku »E« znaša do največ 20.000 Din, prispevek za vsak smrtni slučaj 10 Din. — Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči«
v Mariboru, Aleksandrova 45. T«r- Na podporah izplačali nad 500.000 Din. -»C Število članov 11.500.
Zopet prihajajo one
naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri reumatičnih trganjih ter drugače je Fellerjev Elsafluid ono že 32 let preis-ftušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporablja se na zunaj in znotraj. Dobiva se povsod. Polskusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju . Evgen M. reller, stubica Donja, Elsatrg, ; 16, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 6 škatljic 12 Din.
Ali se hoCete osvoboditi svojega
ravmafizma in trganja!
zen vedno bolj napredovali. Pnnudllll Vaitl zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pobila J^^^^^S^jt^	"
raznih delili
Vsakomur poskuinja t^Vi ssatstonjl	s
Visite mi lakoj in prejeli bosle od založništva, ki Hh imam v vseh deželah, popolnoma mistonl m!Iranto
HUGUSV mfiHZKE, BwHB-WllMCT«iafI. HrBchMtarstr. Hr. i. IHm.
Težki čas
N
so danes in kdor hoče dobro izhajati, mora biti povsod varčen, posebno papri nakupovanja raznih potrebam, ka»ere so najceneje v veletrgovini Sterineekl. nadalje točen pri izvrševanju svojega poklica, zakar pa je potrebna dobra žepna ura, budilka in tudi stenska ura, katero pa lahko nabavite za rclo nizko ceno in da bodo res dobra in točna, edino v veletrgovini
R. Stermeckl, Celje
fitev. 19. Slov. Da se ura ne izgubi, je treba ve-I TB&Sr rižice, lopo deklč ali mlada žena H mami	pa	uhane in prstane, kar
■ i ajdete v velikem llustrovanem ceniku s preko B tisoč slikami, ki ko pošlje na zahtevo vsakemu m zastonj. Za ure se garantira 3 leta. Kar ne ugaja
Izgubil se je lovski pes
dne 29. aprila t. 1. — bel, s kratko dlako, sliši 110 ime »Cirkus«. Kdor bi kaj vedel o nje®;' naj sporoči proti primerni nagradi Andreju Hudoklin, p. Brusnice, Dolenjsko. j. '
Najbollia in veHvrst. vlllll
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druitvu v Dolenjem Logatcu.
Prvovrstna gor\Ur\3 jermeni
in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. $5.
1000 dinarlev vam
ako Vaše bradavice, kurje ofil, trdo kožo, izrastke ne odstranite v t&ku
3 dni z Rla balzam, brez bolečin, varno in brez noža. Zdravniško priporočilo; Dr.CsrakasB. Wion, pičo ; Jaz sem z Kla zadovoljen,
SoSlJite mi rmdaljniti 24 lončkov, očem jih pri mojih paciJeaUU uporabiti.	.
; tfarancljeklm pismom Din »'— S lončki Din J8Vn
6 lončkov Din M'—
Cena
Dr, NIC KEMENT - KoSIce - Koichau
Poštni predal 12/55 — C. S. ».
miroprlicfne-Drc/teole
CISTI - OSVEŽUJE ŽELODEC IN ČREVA
OTROKOM IN ODRASLIM - PRAŠEK
H
MA6NA
Odrasli eno veliko, otroci malo ilieo v vodi »li ml«£t> V lekarnah in drogerljah 1 zavoj z navodilom Din <
Edino najbolj« »ni stroji inI pletilni švfc.
„Dubied stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo sol«?
los. Peieliiica
Oriizner. AdUjjr
Najnižje cene I Tudi na obroke I,
Liubltana
blizu PreSernovega spomenik«. * Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Preitrmva oiin m
HaatiM csr&ve
BIRmHHSKH DARILI
Birmanske ure za dečke od Din 49 60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Birmanske /.^postne ure od Din 98-— naprej
4
ulita
H.SUTTNER
LjubBfana 1
Srebrne vratne verižice(Colliers) iranAiflonebri od Din 20"- naprej	llflHClHM
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Francoska linija - French Line
Cie. Gle. Transatlant!que
Za Severno Ameriko in Kanado. Havre — NewyOrk samo S '/j dni čez morje. V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguav vsak leden iz Havre Bordeaui in Marailije Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique. Transporta Maritime*. Izvrstna brana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 33
Na|bol|$i in nafehonomlfrietSi ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
I Shodov! Zavodi v P!zn|a
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Zastopstvo Shodovlii zavodov. L|abl|ana, Seieaburiiova ulica it i. Telelon 2966.
V vsako hišo ..Domoljuba"!
um m birmo
zlatnino in srebrnino — kupite najcenejše pri IVANU PAKIŽ, Ljubljana, Pred Skoiijo 15.
Veliki	p IU I
IlustrovanS ^	^ *
dobite >aslonj."V3 Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik H.Lorger MARIBOR Ste v. I07-B
Violine od Din S5-, RotSne harmonike od Din 85'-, Tamburlcc od Din 98'—. Oramofonl od Din 345'- dalje.
POZOR!	POZOR!
manufakturna trgovina
Najboljše, najcenejše in najsolidnejše manufaMurno blago se kupi pri
HngelosiflBn Hrastniku
M1BLIANA, Karlorska cesta 8 (pri Jerančiču).
XVvežo pšenitno moko
staro in novo KORUZO, debele otrobe, laner.e tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druitvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedriici
Chinoferrin
železnato kina-vino je izlborno, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CHINCFERRIN-KI.EŠČIČ. - Proizvaja ga; Mr. Mirko Kleščič, lekarnar, Samobor pri Zagrebu.
Okopavtne potrebuje;© dušlfta
Ce hočemo, da se bodo krompir, koruza in liit.ro in povoljno razvijali, jih mo-rnmo pri okopnvanju pognojili s
Čilskim solHrom,
ki je najboljSe in najhitrejše učinkujoče dušičnato gnojilo. Na holilar vzamemo le
iOO kg, na orni 120 kg <<'ffa gnojila. Mlaki Kollter se dobi pri Kmetijski drulbl v Lj ubija: I, pri njenih zalogah in povsod tam, kjer proda njo umetna gnojila. Navodila podaja brezplačno
Poddciegacija pr. (II. sol. Mubllana. lavtarleva ul. 1/11.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Teleton St. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vlogre nad Din 30o,ooo.ooo -.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. in vest. posojila tor 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ctk
Izda/ateli: Dr, l'ran« Ki lmec 1»
Urednik: Prane Za brci.