Zahteve Kmečke Zveze. Osobito od ,:Samostojae" se naši Kmečki Zvezi očita krivično, da njeni voditeiji doktorji in duhovniki doslej za bornega in od vseh strani stiskanega ter nečuveno izžemanega kmeta niso ali nič storili, da pa tudi nič pametnega ne zahtevajo od vlade, kar bi bilo v zboljšanje pomilovanja vrednih sedanjih kmettskili razmer. Da se tem izmišljenim očitkom pritisne pečat neresnice, bomo podali v naslednjem odstavku zahteve Kmečke Zveze, za katere se je že ta z vso silo potegovala in jih nekaj tudi dosegla že v stari Avstriji, deloma so pa tudi še sedaj v Jugoslaviji cilj vsega njenega stremljenja in delovanja t beo gradskem Narodnem predstavništvu. 1. Naše politične zahteve. Imamo sicer samostojno svobodno Jugoslavijo , novo državo, novo zgradbo in hišo, ki pa še nima pravega pohištva in oprave — postav. Pri nas še veljačijo staroavstrijski zakoni, ki pa niso več prikladni ilanašnjim razmeram, osobito ne v prid kmetskemu iStanu. Naša bodoča in nujna naloga je, da si ustvarimo novo postavodajo, ki bo res tudi v procvit m za povzdigo naše kraljeviue. To nalogo pa niorajo izvesti naši poslanci v Beogradu. Kako je naše Narodno predstavništvo doslej delalo na polju zakonodaje, je javnosti znano. Niso dozdaj skovali še skoro nobenega od potrebnih zakonov, ampak so zabili svoje poslaniško delo s samiini strankarskimi prepiri za ministrske stolce. Pa saj tudi naši poslanci v Beogradu niso pravi zastopniki Ijudstva, odposlale so jih v prestolico ne naš narocl, ampak razne stranke. Naša nujna m poglavilna zahteva Kmečke Zveze je, da se enkrat obračuna s tem neplodnim in nedelavnim Narodnim predstavništvom v Beogradu in se razpišejo \olitve za državni zbor. Pri teh volitvah bo ljudstvo samo z glasovanjem pokazalo: komu zaupa, kdo ga naj zastopa in mu napravi postave. ' Podlaga celemu državnemu ustroju pa je občina. Tudi na naSih občinskih stolcih posedajo že predolgo možje, ki so si nakopali nezaupanje soobčanov za 6asa vojne in bi moraii že davno prepustiti vodstvo občinskih poslov drugim, kateri so se izkazali za blagor občine v dobi vojske in ki uživajo zaupanje občanov. Občinske volitve se morajo pred vsem izvesti. V tem oziru se je že res tudi nekaj ukrenilo in zaukazalo- iz Beograda. Naše Ijudstvo pa je tudi opravičeno ogorčeno jiad dejstvom, da so se doslej vse naše slovenske zadeve razpravljale in obravnavale v za nas preoddaljenem Beogradu. Kaj n. pr. brigaio razmere za Slovenijo Srbe in Hrvate ali narobe. Naše ožje zahteve in potrebe bi se naj obravnavale v naši slovenski sredini. v Ljubljani. Zahtevati in tirjati moramo od Beograda, da nam da naš pokrajinski zbor v Ljubljani. kjer bodo samo zastopniki naših slovenskih staliov. \Ta teh pokrajinskih zborih se bode za nas Slovence tudi nekaj storilo in doseglo, kar je prepotrebno za naše kraje in ue za srbske in hrvatske. V Narodnem predstavništvu v Beogradu bi se naj sklepalo le to, kar bodemo imeli Slovenci. Hrvati m Srbi skupneaa. kakor: vojaštvo. finance in železnice. Ako Rodo enkrat otvorjeni pokrajinski zbori, potem tudi našim državnim poslancem ne bo treba vedno posedati v Beogradu. ampak le parkrat na leto ob času potrebe. ko se bodo reševale skupne zadeve, ki se tieejo oele kraljevine. .V našiii 6asih se veliko govori, piše in pridi guje o ženski volilni pravici. lzšel je že tudi nekak lozadevni zakonski načrt, katerega zastopniki kmetskega stanu zavračajo, ker po tem uačrtu bi se podelila volilna pravioa le po večini mestnemu žeustvu:« učiteljicain in onim, ki vodijo ali posedajo kako saraostojno podjetje. Naše kmetsko ženstvo pa bi bilo po tom tega načrta zapostavljeno v kot brezpravnosti . Kmečka Zveza si je pa stavila cilj in nalog. našemu kmetskemu ženstvu, ki st je za časa vojne izvojevalo z delom in javno neustrašeno narodnostjo neprecen ljivih zaslug, izposlovati splošno žensko volilno pratvico. Ako imajo naše kmetice in dekleta isto delo in iste dolžnosti kot moški kmetski spol. naj uživajo tudi iste javne pravice in časti. Volili bi naj odslej naši možje in žene, fantje in dekleta, to je odločaa in pravična zahteva Kmečke Zveze. 2. Naše denarne zahteve. Povsod v Jugoslaviji nas tlafti in izmozgava na- žc kmetsko Ijudstvo vsestranska (iragiuja, pomanjkanje najnu.ine.jsih potrebščin in stiskajo nas neznosno visoki davki. Temeijui vzrok draginje in pomanjkanja je naša slaba in že tako dolgo neurejena valuta. Nnšc papirnate denarne cape nimajo nobene vrodnosti iip floraa. še manj pa v inozemstvu. Tera žalostnim valutnira razmeram mora bifi že vendar enkrat konec. Mi zahtevamo od države nov denar, katerega bo sicer manj, pa bo vsaj imel lcako vrednost in se bo tudi lahko kaj kupilo doma in v tuj;ni. Pri vsej tej draginji pa postopajo naše iinančne oblasti do skrajnosti brezobzirno v predpisih dohod ninskega davka, katerega krivico najbolj občuti naš kmet, ki je v vojski le izgubil, a ne pridobil. Finančna oblast na.j išče svoje dohodke tamkaj, kjer so nagromadeni v kopicah, pri vojnih dobičkarjih in trgovcih, ki so vojno zaviačevali in si polnili žepe. Zahteva Kmečke Zveze je, iiaj se žniža osebna doliodnina, vpelje se pa naj debelo pošten davek na vojne dobič- karje in one trgovce, ki so v vojni in sedaj postali malone milijonarji. Govori in priklenkava se zopet nekaj o staro znanem vinskem davku, katerega je ravno Kmeeka Zveza preprečila že v stari Avstrlji. Da bi naš kmet in vinogradnik plačevala davek od onega vina, ki se spije doma ali gre za delavce, to bi bilo v nebo kriV7?no obdačenje in tega Kmečka Zveza ne bo privolila nikdar. Kmet naj plačuje le en sam zemliiški davek, ki pa naj bo res tudi pravično odmerjen ne od špicelnov, amj^ak od strokovnjakov, katerini so zna- ne težnje kmetskega stanu. Pri tej denarni razpravi pa bi še omenili tudi našo zahtevo glede carine. Naša država je previsoko zacarinila za nas nujno po trebne stvari, katerih pri nas nimamo.' ampak jih moramo nabavljati iz drugih držav. Pretirane cene teh potrebščin, kakor: obleke, klobukov, železa, strojev itd. povzrofia le oarina. Glede carine so se v Beogradu z vso silo zavzeli poslanci naš(j Kmečke Zveze in tirjajo od vlade, da to carino na za nas najnujnejše predmete ali odpravi ali pa znatno zniža. Kaj pa glede vojnih posojil? To je vprašanje , katerega se sedaj ne dotakne nikdo rad. Zahteva naše Kmečke Zveze je, da prevzame država vsa vojna posojila revnftjših slojev in nedoraslih otrok. ki so imeli svoj denar pri sodnijah in so ga te vtaknile med vojna posojila. Kdor pa je posedal toliko denarja, da je lahko posojal za vojno 50- in lOOtisoče, ta pa se le naj prar pošteno obriše na dolgo iu Siroko. SploK je pa to rprašanje še nedotaknjeno in nerešeno. 3. Zahteva agrarne reforme. Ako ima kmet še tako veliko driižino, jo lahko preživi in s pomočjo delavcev obdela kvečjeinu 100— 200 oralov posesti. Kar pa kdo poseda ve6 na njiTah, je težko, da sploh ne more pravilno obdelati. Pri nas v Sloveniji pa imamo graščinska posestva do več sto oralov. Večiria teh graščinskih njiv je puščenlh v travnike ter pašnike, les v gozdovih pa prhni in trohni. Od graščine nima veliko ne graščak in ne oa jemniki. Ker je pa pri nas toliko majhnih posestni kov, ki bi rabili več zemlje, osobito gozda, je nujna potreba, da se ta prevelika graščinska posest porazdeli med potrebne tako, da bo pri tej razdelitvi imel nekaj mali kmet, pa tudi država, ki bo zasegla to veleposest. Kako se bo izpeljala ta razdelitev graščia na občno zadovoljnost in v državni dobiček, to je še preporno in silno težavno vpraSanje bodoenosti. ki se pa mora rešiti prejkoslej na zahtevo Kmečke Zveze , j»a tudi cele Jugoslavije. Doslej še ni nastopil državni mož, ki bi bil dokazal, da je res zmožen in kos tej pretežavni, a važni ter nujno potrebni nalogi. 4. Naše zahteve glede šol. Naše gimnazi.je in meščanske šole ]e zgradila avstrijska država, Ijudske pa občine. Pa pri teh naših ljudskošolskih stavbah so se obCine veekrat silno zadolžile in večina od njih mora plačevati ta dolg ša sedaj. ZahtevamOi da tudi ljudske šole prevzame in vzicržiije država. Naše šole po deželi, dasi palaee na zunaj. niso odgovarjale kmetskim razmeram in j>otrebam. Kmetske otroke se je skozi sedem let podučevalo v vsem potrebnem in nepotrebnem, sarno o polje delstvn, živinoreji, vinogradstvu in sadjarstvu le bore malo, da — nič! Kmečka Zveza tirja od ljudskih šol, da nam izšola v bodoče dobre in razumne gospodarje in gospodinje, ne pa jezikosloveev in umetnic v pletenju in vezenju. Treba bo pa poskrbeti in tirjati od države, da nudi našim mladeničem in deklicara višjo izobrazbo v raznih državmh kmetijskili, vino gradnih in gospodinjskih šolah. Kmetski davki se aai porabijo tudi za kmetsko izobrazbo. Doslej je država vse storila in žrtvovala ogromne svote le za inteli genco, kmehi pa je nudila samo duševne drobtine in večkrat še teh ne. Za kmeta in inteligenta mora v bodofie skrbeti država, da bosta oba temeljito izobražena vsak v svoji stroki. 5. Naše bodoče zavarovalnice. Xa5emn kmefu je bilo oa ]>rosto riano, ali si hoee zavarovati svoje imetje proti požaru ia drugim iicsrečara ali pa ne. To zavarovanje so oskrbovale razne zasebne zavarovalnice. slovenske in nemške . Neraške pa sedaj za nas ne pridejo vee v poštev. — Malokateri lcmet je zavaroval svojo posest res s svo(o resnične vrerfnosti. Navadno je dobil v slučaju nezjjode od zavarovalnice le polovico ali sploh neznatno malenkost, ker je bil po neuki krivdi zavarovan prenizko. Prepotrebna novodobna zahteva je, da prevzame država sama zavarovanje kmetske posesti. Vsak kmet bi naj bil prisiljen zavarovati svoj imetek za svoto, ki res odgovarja resnični vrednosti njegovega imetka. Zavarovalnina bi se naj pobirala potom davkarij. V slučaju nesreče ]>a se bo kmetu tudi izplačalo, kap mu je uničila uima, da ne bo naenkrat berač na cesti, ampalc nesrečnež, ki si lahko pomaga, pripravi in kupi uničeno ali poškodovano. 6. Na&e ceste, železnlce in regnlacija rek i* potokov. Imamo pri nas državne cest«, kater« j8 oskrbovaJa in popravljala država. Ceste, ki so bile v oskr- bt okrajnih zastopov in občinske ceste. Najlepše so bile seve državne, ker te ]e največ rabila država — vojaštvo. Država jih je lažie opravljala, ker je imela na razpolago avtomobiie. Slabše so bile one okrajnih zastopOT, ker so vozniki dragi in jih je težko dobiti. Nedostopna morja blata pa so bili obCinski kolovozi. Kmečka Zveza tirja in se poteguje, da prevzame država tudi vse okrajne ceste, katere so za Casa vojne veliko trpele, a nikdo jih ni popravljal. Ako bodo sedaj naši okrajni zastopi prisiljeni prevzeti popravo cest in mostov, bi to povzročilo nepregledne stroške , katere bi moral plačati zopet le kmet, dasi rabi te ceste tudi mestjan, uradnik in država. Da se izognemo tem kmetskim stroškom in da bodo okrajne ceste iem hitreje uporabne, mora jih prevzeti država. Občinske ceste in kolovoze pa bodo morale oskrbovati občine same, kar je očividno opravičeno in pravično. Stara Avstrija je gradila železnice le za Nemce in to skoro do vsake nemške bajte. Mi štajerski Slovenci pa takorekoč nismo imeli železnic. Naloga naše države r najkrajši bodočnosti bo, da zgradi potrebne železnice, ki bodo omogočile, da bo kmet svoje pridelke prodajal ne dobičkarjem-trgovcem, ampak jih Jahko poSiljal na svetovni trg, kjer bo svo.ii robi določeval cene Kmet sam. Kmečka Zveza se ]e v zad- njera času 1 otegovala in še zahteva, da se tudi sedapje pretirano vozne cene na železnicah znižajo za 3. razred, ki služi kmetu za prevoz. Isto kar 0 železnicah, velja tudi glede rek in potokov, Id preplavljajo kmetska posestva in uničuje_o polje in blatijo travnike. Avstrija je regulirala viJngasto rodovje po nemških" ali nemškutarskih krajih. 81orence pa je tolažila samo s tozadevnimi načrti, ki so ostali rsi neizpeljani. Pesnico n. pr. so regulirali le tam, kjer teče mimo nemške ali nemškutarske po sesti, fla je še bolj preplavljala, ker je ostala za slovenske posesti neregulirana, ravno slovensko polje in travnika. Kmečka Zveza zahteva od države, da regulira celo Pesnioo, Dravo in Sotlo, kjei delajo škodo na posestrih. 7. JLov in rlbarstr«. Nekaj res krivičgega in nekmetskega je bil dosedanji lovski in ribarski zakon, ki je ščitil zakupnike lovov, ne pa kmeta. Lovski zakupniki so bili itak le samo bogataši nadeželi in zabaveželjni mestjani. Divjačina, zajci in fazani pa so napravljali po poljih in v sadonosnikih večkrat zelo, zelo veliko škodo. In kdo je trpel to škodo? Kmet, ker lovski zakon je bil v prid zakupnika, ki se je vsikdar lahko izvil, da mu ni bilo treba povračati škode, ki jo je povzročala divjačina. Divjačina je škodljiva polju in drevesom, torej profi z njo, bogatašl in mestjani pa si na,} poiščejo kako drugo zabavo mesto lova. Krnečka Zveza zahteva, prostost lova, da se uniči škodljiva divjačina, in prosto ribarstvo. Mi moramo v bodočnosti gledati in skrbeti za korist in dobiček, ne pa še podpirati tako Skodljivo zabavo.