-^mmmmmvm »ni
Največji tloremki dnemik T Združenih (lfiftT&h
Velja za ne leto • • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHelsea 3—3878
GLAS
Iisf.šlovensKih^delavcevTAmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
l«soed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
1
J
NO. 167. — ŠTEV. 167.
Entsred u Sscond Class Matter September 21, 1903, at the Post Offlcs at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: OHelset 3—3878
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1933. — SREDA, 19. JULIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
MOKRAČI ZMAGUJEJO V JUŽNIH DRŽAVAH
PRVA POROČILA 0 IZIDU VOLITEV
V ALABAMI IN ARKANSASU NAVDAJAJOMOKRAČEZ UPANJEM
Južne države, katere so smatrali suhači za svoje nepremagljive trdnjave, so začele uvidevati nesmiselnost suhaških postav. — V Alabam! je bilo v 44 okrajih oddanih za odpravo prohibicije nad 24,000 glasov, za prohibicijo pa nekaj nad 16,000. — Slično je bilo v Arkansasu.
Včeraj je bil storjen važen korak proti končnemu cilju protiprokibicijskega gibanja. — Ta cilj je Črtanje osemnajstega amendmenta iz zvezne ustave.
Ko je kongres odločil, naj bo zadeva preklica osemnajstega amendmenta poverjena držav, konvencijam, so mokrači dobro vedeli, da bodo zmagali v severnih in nekaterih zapadnih državah, skrbi so jim pa povzročale južne države, ki so bile že od nekdaj največja opora suhačev.
Dvomili so, če jim bo mogoče dobiti na svojo stran šestintrideset držav, kajti toliko jih je treba za odpravo prohibicije.
Toda plaz se je začel pomikati, in kot kaže, ga nobena sila ne bo mogla zadržati.
Suhači so samozavestno prerokovali: — Ni čuda, če mokrači zmagujejo v severnih državah, ker so bile vedno mokre. Odločilno besedo bo izpregovoril jug; južne države bodo izvojevale zmago.
Včeraj sta res izpregovorili južni državi Alabama in Arkansas To, kar sta povedali, je bilo za su-hače usodepolno.
Poročila o izidu volitev v Alabami in Arkansasu javljajo, da so bili suhači tudi v teh dveh državah poraženi.
V	Alabami so morafi volilci glasovati za preklic ali proti preklicu prohibicije. Dolžnost konvenčnih delegatov je tako glasovati, kakor odloči večina državljanov.
V	Alabami je sodnik O. D. Street, član republikanskega narodnega odbora, pozval vse republikance, naj glasujejo proti preklicu, češ, da zahtevajo odpravo prohibicije demokratje in da je za odpravo tudi predsednik Roosevelt.
BIRMINGHAM, Ala., 18! julija. — Država je razdeljena v 21 37 volilnih okrajev. Do osmih zvečer so dospela poročila iz 453 okrajev, ki naznanjajo, da je bilo oddanih za preklic 24,422 glasov, prqp ti preklicu pa samo 1 6,606.
V	mestih Birmingham, Mobile in Montgomery so zmagali mokrači z veliko večino. Pa tudi po podeželskih okrajih so suhači v manjšini. Nobenega dvoma ni torej, da je država Alaibama prešla v mo-kraški tabor.
Alabama je potemtakem sedemnajsta država, ki se je izrekla za preklic.
LITTLE ROCK, Ark., 18. julija. — Mokraški delegati, ki se bodo udeležili državne konvencije, so dobili pri volitvah precejšnjo večino.
Poleg volitve delegatov se je vršilo tudi splošno glasovanje, če so državljani za obdržanje ali za od-, pravo prohibicije.
Tudi to glasovanje je izpadlo v prid mokračem. Država ima 2103 volilnih okrajev. Do desetih zvečer so dospela poročila iz 608 okrajev. 33,217 volilcev je glasovalo "mokro", 21,543 pa "suho**.
Brez dvoma je bil sličen izid volitev tudi v onih volilnih okrajih, iz katerih dosedaj še ni poročil.
WASHINGTON, D. C., 18. julija. — Izid volitev v Alabami in Arkansasu je navdal vladne kroge z velikim zadovoljstvom.
Prihodnje dni pride na vrsto država Tennessee. Oe bodo tudi tam mokrači zmagali, bo najbrž še pred koncem tekočega leta prohrbicija odpravljena.
Zaposlenost seje znatno povečala
ŠTRAJKI
GEN. BALB0
SE ŠIRIJO POVABLJEN V
WASHINGTON
V	North Carolini je 5000 izdelovalcev pohištva na štrajku. — Strajkajo delavci v železnih in črev-1 jarskih tovarnah.
Highpoint, N. C., 18. julija. — Iver lastniki tovairn za pohištvo niso ustregli zaJitevi delavcev za 25-odstotno povišanje plač, je za-fstavkalo 5000 delavcev. Toda do sedaj je ;biIo poročano samo o enem majhnem izgredu in policija ni bila še poklicana.
Za/prtih je 24 tovarn za' tapeciran je in 25 tovarn za izdelovanje pohištva.
Ko se je nekaj delavcev liotrlo vrniti na delo v neko tovarno, je bilo razbita h nekaj oken, toda zopet je zavladal mir. ko so tovarno zaprli.
Toda v mestu nadaJjuje s polnim obratom več tovarn za izdelovanje bombaža in Žide in tudi nekaj tovarn za -poliis-tvo. Martins Perry, Ohio, lrt. julija.
V	železni tovarni Wheeling Struc- j tural Steel Company je zaštraj- j kalo 150 delavcev, ki so zahtevali i minimalno plačo po 40 centov na uro. I)o .sedaj so dobivaj i po 22 centov. Zahtevajo tudi 8 ur dela in prosto nedeljo.
Lynn, Mass., 18. julija. — V osmih tovarnah za čevlje je za-atrajkalo 1400 delavcev. Delavcci v šestih tovarnah zahtevajo višje! plače, v ostalih dveh pa plačo za nazaj, kakor je bilo po dolgem štrajku dogovorjeno.
Philadelphia, Pa., 18. julija. —1 Po petdnevnem štrajku se je vr-' nilo na delo v tri tovarne za.radio' Philco Radio and Television Cor-1 pora-tion 4000 delavcev. Dela .Vci NO dosegli 20 odstotno povišanje plač, .priznanje unije American j Federartion of Radio Workers, o-' pustite v kazni za napake, osem-' urno delo in delavskega tovarni-' škega odbora za poravnavo sporov. Minimalna-plača je'bila dblfr-' čena na 45 centov na uno za moške Ln 35 centov za ženske.
Italijanski letalci bodo prišli v New York. — Z avtomobili se bodo peljali v Washington.
Chicago, HI., 18. julija. — V času med slovesnim ^sprejemom in rasnimi obiski je general Balbo nadzoroval aeroplane, da so 'bili zopet pripravljeni za polet in napolnjeni njihovi tanki z gazoli-nom. Xa posebno povabilo predsednika -Roosevelta bodo italijan-1 ski letalci obiskali tudi Washington.	i
i
Najprej :bo Balbo vodil svoje aeroplane v New York in bodo le- j teLi čez Toledo, Cleveland Buffa-' lo. Oswego in Albany. V Xew Yorku 'bodo aeroplani ostali en teden. Med tem časom bo general Balbo z nekaterimi svojimi tovariši odšel v Washington, najbrže z 'avtomobili ali pa ameriškimi aeraplani.
Generalni poštar Farley je izročil generalu Balbo .povabilo predsednika RooseveJta in Balbo ga je sprejel.
V Xew Yorku se bodo aeroplani ustavili na Floyd Bennett letališču v Little Bay.
Cela armada vojakov, mornarjev, obrežne straže in policistov bo varovala generala Balbo in njegove tovariše pred preveč navdušenimi demonstracijami, kakor tudi .pred nasprotniki fašizma.
I j.j udje ne bodo mogli gledati prihoda aerop kanov z obrežja, temveč bodo morali ostati v oddaljenosti pol milje.
Artilerija bo pozdravila letalce z 19 streli. Ta.koj po sprejemu županovega odbora se bodo odpeljali v Hotel Ambasador v N«w Yorku^ Naslednji, dan bodo .slovesno sprejeti pred mesrtno hišo v New Yorku. V četrtek 'pa; se bodo odpeljali v Washington.
MATI JE BILA V
DVOBOJU UBITA
Pontiac, Mich., 18. julija. — 22 let stara 3fns. Rose Oavlook, mati štiriletne hčerke je padla v dvoboju z 32 let starim Charle-som Kiingom.
V odsotnosti moža je prišel k Mrs. Gay lock Kinlg, ki jo je po svoji navadi •zopet nadlegoval in ji vsiljeval svojo ljubezen. Po mnenju policije se je med njima vnel dvoboj z revolverji. JUrs. Gay lock je bila ustreljena, otrbk ranjen, King rpa se je nato najbrže sam ustrelil.


ZAPEUAVAL JE DEKLETA
Philadsphia, Pa., 18. julija. — Lastnik tovarne za srajce Nathan Dashefeky v Northampton, Pa., se je moral zagovarjati po Mann postavi. Tri 16 let stara dekleta So podpisala izjavo, po karteri dol-že Dasbefskega, da jih je prisilil, da so ga spremljale v Jersey City at pa v New York, ker jim je za-pretil. da j.ih bo drulgače odpustil iz službe. Dekleta so že prej pričaka pred državnim preiskovaJ-nim odborom, katerega članica je bila governe rje va žena Mts. Pin-.chot,
ŽENA GA JE ZAMAN PRIČAKOVALA
Litvinslri letalec se je sprijaznil s svojo ženo in je hotel k nji. — Darius in Girenas bosta pokopana z velikimi častmi.
Camden, N. J., 18. julija. — Darius^Girenasov polet, ki je imel tako žatost-en konec blizu Sold in a v Vzhodni Prusiji, je imel na sebi nekaj romantičnega.
Dariits je bil na ipovratku v svojo domovino, da se zopet pri-druži svoji ženi in 7-letni hčerki, kateri je zapustil leta 1927, ko je odpotoval v Združene države. Z dopisovanjem se je Darius zopet sprijaznil s svojo ženo, kot pravi njegova teta Mrs. Lreokadja Szike-mo v Cantfdenu.
IjitvinSka vlada je razglasila en dan narodnega žalovanja!. Trupli obeh Jet aloe v bodo prepeljali v Kovno, kj«r Ju bodo pokopali z največjimi častmi.
LETALEC POST j IMA SREČO
V NovosibCrsku je bil samo dve uri in po!. — Imel je zelo slabo vreme. — Letalo je v dobrem stanju.
London, Anglija, 38. julija. — Reurterj^va časnikarska, a-gentura ■naznanja iz Moskve, da je Wiley Post letel zgodaj zjutraj čez Kras-nojarsk, katero mesto je na pol pota med Xovosibirskim in Irkut-skom.
Novosibirsk, Sibirja, 18. julija. "SVilev Post je ob 11.55 dopoldne odletel proti Irkutsku, ki je 870 milj Vzhodno od Xovosibirska. Do sedaj je Post 17 ur pred svojim vekordom. katerega je -napravil pred dvema letoma skupno s Harold Gattyjem.
Ker Post noče izgubiti časa. je rekel, da bo v Irkutsku samo vzel gazolin in bo zopet letel dalje do Harabovska.
•— Polet od Novosibirsk^ do Irkutsk a bo mnogo lažji kot pa iz Moskve do tukaj, kajrti imel sem najbolj "tfavo" vreme.
Iz Xew Yorka do .Xovosibirska je potreboval 68 ur in 45 minut. V zraku je bil 48 ur in 54 minut in na tleh samo 19 ur in 51 minut.
Od 15.400 milj. katere ima pre-leteti okoli sveta, jih je preletel 6500.
Ko je Post izstopil iz aeropla-na. ga je takoj .pričel pregledovati in ga je našel v najboljšem položaju. Uradniki na letališču so mu prigovarjali, da bi šel spat in je privolil v dfset minut počitka. Legel je sicer on zatisnil oči, toda ni -zaspal. Xato je vstal ni odl«tel ko je bil v mesta dve uri in 36 minut.
Iz Irkutska bo letel v Hara-bovsk, nato pa v Fairbanks na Alaski, zatem v Edmonton v Kanadi in od tam v Xew York.
DELAVSKA TAJNICA PRAVI,
DA DEPRESIJE ŠE NI KONEC
WASHINGTON, D. C., 18. julija. — Skoro v istem času, ko je ameriška delavska tajnica posvarila javnost pred prevelikim optimizmom, češ, da depresija še nikakor ni končana, je predložil administrator Johnson predsedniku in njegovem kabinetu svoj načrt glede prisilnih pravilnikov.
One industrije, ki se še niso spo- j razumele glede plač in delovnega' časa, bodo .morale podpisati prazne pole ter jih vrnitii v Washington. V'pole bo potem Johnson vpisal 'pogoje, pod katerimi naj industrije obratujejo.
Treba je le še predsednikovega dovoljenja, pa bo storjen ta. nadvse radikalen korak.
Delavska tajnica Miss Perkins je objavila, da se je zaposlenost izza meseca maja povečala <za .sedem odstotkov, izza junija lan-j.skega leta «pa za enajs* odstotkov.
—	iXikdo naj ne bo preveč optimističen — je objavila M%s IVrk-in-s — in nihče naj ne misli. da smo .se že izkopali iz depresije. Zaposlenost se je .sicer nekoliko povečata, toda brez dela je še vedno na milijone oseb.
—	Xaloga pravilnikov, ki .so jih odobrile industrije, je v prvi vrsti ta. da se dvigne nakupno moč naroda in se ustvari trg za. industrija Ino produkcijo.
FENG HOČE PREGNATI
JAPONCE
PREDSEDNIKOV SIN SE JE . LOČIL
Minden, Nevada., 18. julija. — Sodnik Clark J. G-uild je dovolil ločitev zakona med drugim sinom predsednika Roosevelta, Elliot Rooseveltom in Elizabeh Donner Roosevelt.
Oba sta pri sodišču vložila tožbo za ločitev zakona - in oba sta navedla obtožbe krutosti ter da sta njuna značaja tako.zelo različna, da jima ni mogoče živeti v zakonu.
ELHot Roosevelt je star 22 let, njegova žena pa 21.
Mlaidi Roosevelt se je z aeropla-nom pripeljal v Chicago, kjer se bo njajbrže poročil z Miss Ruth Googins, ki je priznana lepotica iz države Texas.
POŠILJALEC BOMB JE BIL OBSOJEN
Malone, N. Y., 18. julija. — J. Doldo iz Wiatertowna, ki je poslal predsedniku Rooseveltu tri nabite puškine naboje kot bombe in državnemu zaikladničarju ček za francoski vojni dolg, je bil pred zveznim sodiščem obsojen na 16 let ječe v kaznilnici, katero bo določil (generalni pravdni k.
ZA TATVINO LOKOMOTIVE V ZAPOR
GOEMBOESOVA ŽENA JE UMRLA
Budimpešta, Ogrska, 18. julija. Elizabeta Goemboes. žena ogrskega ministrskega predsednika. Julija Goemboesa je umrla na posledicah srčne hibe. Stara je bila J 44 let.
Gospa Goemboes ni nitvdar več okreval«, od straha, ki ga je doživela pri umoru, ki je bil vprrzor-jen na gledališkem odru pred štirimi leti. Tekom predstave so bile ugasnjene vse luči in tedaj je počil strel. Gospa Goemboea je vsled strahu omedlela in je nekaj ča»a tudd iagntbila glas.
Milford, Conn., 18. julija. — Charles Wvcoski, star 17 let. ki je pred enim tednom ukradel lo-komoftivo, s katero se je hotel peljati na ra-zstavo v Ohicago, pa je ž njo z a vozi l v stoječe tovorne zele'znilake vozove in napravil železniški družbi $10,000 škode, je bil obsojen na 30 dni zapora Ln na plačilo $50.
'Njegov zagovornik je prosil sodnika,, da obtoženca oprosti, češ, da je mehanični ženij in da se ni mogel ustavljati notranji sili, da ne bi pognal lakomotive, ko je enkrat našel priložnost.
Sodnik Stoddard pa je bil mnenja, da mu mora 'biti naložena kaka kazen, da/ se bo v bodoče ubranil skušnjave, kadaT bo zopet videl kako I okorno ta vo in ga j c obsodil na 30 dnevni zapor.
RUSI SO NAPADU
MANDŽURSKO MESTO
TOKIO, Japonaka, 18. julija. — Rengo časnikarska agentirra na-jrfianjia; iz Harbana, da je sovjetska obmejna straža pri Heino napadla neko vas na mandžurski strani meje ob reki Arairr. Ubili so štiri osebe tea* odnesli raiznega blaga v vrednosti $12,000.
Hoče očistiti »tiri province Japoncev. — Genera.. Ia Čjanga je prosil za po-moč.
Šanghaj, Kit jaška, 18. julija. — General Feng Yu-hsiang. ki trd-;m> veruje v svoj uspeh, ko je Ja-poncem vzel mesto Dolonor v provinci Cahar. je brzojavno objavil svoj namen, da hoče Japoncem zopet vzeti štiri kitajske provinca: provinco Džehol in tri man-džurske province Fengtien. Krrin in ireilungkiang. Brzojavka je bila naKlovJjena na krajevne voditelje, kakor tudi na kitajskega vrhovnega poveljnika generala Čang Kaj-Šeka. predsednik-a iz-vrševalnega sveta.
"Krščanski general" je prvotno izjavil in osTednji vladi zatrdil, da je pripravljen odpovedati se v.sem službam v provinci Oalrer in tudii poveljstvu "protijaponske armade", kadar bodo japonske in mančukuo čete' izgnane Lz Oahar-ja. Sedaj pa izjavlja: "Dasirav-no je moja naloga s item, da sem zavzel .Dolonor in je sedaj Čahar prost, dovršena, ištiri severne province pri vsem tem se nifšo rešene".
Feng poživlja vlado v Xankin-pru. da se odpove premirju v Tang-ku in pošlje armado v severno Kitajsko. Ako ne pride pomoč, pravi general Feng: "Potem ne bom imel druge izbire, kot da pošljem svojfth 100,000 lačtn-ih in trudnih vojakov, da izvrže rešitev teh štirih severnih .provinc. Dokler bo v meni le še en sam dih. tega sklepa ne bom iapremenil".
Tokio, Japonska, 18. julija. — Sovjetski poslanik Konštantin Yurenev je rekel japonskemu zunanjemu ministru gfofu Učidi. da sovjetska vlada uvideva, da zaradi nasprotnega mnenja ne bo mogoče nadaljevati pogajianj za prodajo kitajske v*zho<lne železnice
Yirrenev je prosil, da bi Japonska posredovala med Rusijo in Mančukuo, da pride do medsebojnega sporazuma, tod« Učida je odvrnil, da je za posredovanje prezgodaj in da se naj obe stranki sami pogajata.
PRINC NIKOLAJ BO LETEL V AMERIKO
Pariz, Praacija, 18. julija. — Brat romunskega kralja Karola. princi NEkolaj, namerava poleteti iz Pariza ali pa iz Anglije v Zdr. države.
Ako se princ odloči za polet, bo Vzel s seboj romunskega letalca poročnika Qpris. Zadnje tedne je •princ Nikolaj letel na razne kraje v Evropi.	' , . ^
»vem
i. " '-t -tr:
- f~ - —j.rr
S
YPB&, WjgOT*jULY,	19, 1933
THS LARGEST SLOVfeHČ DAILY te V. fc JL
Naroda"
. 1.1 i, ■■
FtJHJBHING COMPAM1 U Oonmtfea)
U Beaedlk. Tnu.
B0 1M
of the corporation and
m
of a bo r« officers: New York City, N. 1.
8LA8 NARODA (V«lw W Um People)
Br«rj Day Eyrep*. gnodayi and HoUdaj«
Mo volja. m. *»wito la
.......................HM
fc pol leta...... •IHI«18.00
|a (Mrt leta •■••••»«••«*••»••• Ji.so
ha New York sa celo leto
Za pol leta..............
Sa lnozemetro m »lo leto Za pol leta ..............
Subscription Yearly $6 00
Adrerttecroent on Agreement
•HMaa Nereda" labaja vaekft dan ivraemSl nedelj in praxnikov.
eea podplea in oaaknoati ae ne prloMnjeJo. Denar nal m t>Uk|oroll feWUati po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, da ae nasi tndl prejfaje blvallife naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"SLAB NARODA". 21« W. 18th Street. New York. N. V.
i: CHebea »-«878
davčne zadeve
Ko se bo ameriški kongres sestal dne 3. januarja prihodnjega leta k svojemu rednemu zasedanju, bo moral temeljito preurediti zvezne postave glede dohodninskega tiavka. j
y letih prosperitete je imela zvezna vlada od davkov tako velike dohodke, da je mogel kongres kar na debelo trositi denar.
Ko so se pa časi poslabšali, ni bilo niti toliko dohodkov, da bi pokrili stroške zveznega gospodarstva, j- Leta 1929 naprimer je vlada nakolektala nad tisoč milijonov dolarjev dohodninskega davka, doeim je nako-jlektala lani komaj polovico te vsote.
! Postava glede dohodninskega davka je pomarikljiva. J)a, lahko bi rekli, da je krivična.
Srednji razred ameriškega prebivalstva je nahuje obremenjen, dočim so v postavi gotove določbe, katerih tee morejo edinole bogatini s pridom posluževati. In poslužujejo še jih v največji meri, kar se je izykazalo pri Mor-ganu, Mellonu, Kahnu in nekaterih drugih finančnikih, ki bo se enostavno izgovorili: —Vredost akcij in drugega Oiasga premoženja je padla za polovico ali še več, imamo ^orej izgubo in nam ni treba ničesar plačati.
Ko smo ci/tali, kako so se izgovarjali ti multimilijo-biarji pred posebnim senatnim odborom, bi ne bilo liie čudnega, če bi ta ali oni zahteval, naj mu vlada nadomesti* izgubo, ki jo je baje imel pri prodaji delnic.
«'• Kongresnikom nadalje nikakor ne gre v glavo, da je 'treba obnovitev ameriške industrije financirati s prihran-iki vsega naroda, ne pa z davščinami. Ako davčne postave fctežkočajo prihranke, bo vsledtega industrija prizadeta. !Ce hoče biti vlada deležna dobičkov industrije, mora najprej dobičke omogočiti.
V zadnjih letih je plačalo dohodninski davek komaj dva milijona oseb, dočim je bilo pri zadnjih volitvah oddanih devetinfcrideset milijonov gla-sov.
Kongresniki ne vposflevajo tistih, ki so plačali dohodninski davek. Premalo jih. je, dočim imajo oni radi ve-jČino za seboj.
i • Edino prav bi bilo, oe bi vsakdo po svoji moči prispeval k vzdrževanju vlade.
! * Edinole na ta način (bi bilo mogoče bremena enako-inerno porazdeliti, kar bi bilo v prid slehernemu prebivalcu dežele.
ET-*
Strašna družinska tragedija v
Kranju.
Zadražnik Franc, čevljar in go-dec, ki stanuje na Skali, s svojo drugo ženo Nežko, staro okrog 29 let, že nekaj časa ne živi skupaj. Žena se je večinoma zadnje ea.se mudila na .svojem domu v Gozdu nad Golnikom. Vendar pa skupnost .njunega, življenja ni bila popolnoma pretrgana, ker je takole za ipar dni, zlasti okrog nedelje, žena 'še vedno prihajala k svojemu možu v Kranj. Otrok Zadraž-nrkova nista imela.
Tudi 1. julija Ln 2. julija sta bil«, zakonca iše skupaj. Popoldne sta šla .na izprehod in ko ju ljudje še tik pred večerom okrog 7 videli, da .sta (bila oba dobre volje. S prehoda sta prišla domov in je žena ostala nato doma, mož pa je zopet odšel ven. Okrog devetih zvečer, menda je bilo že nekaj čez. se je Franc Zadražnik vrnil domov. Njegova žena Xežka pa se je tedaj nahajala v bližini domače hiše. Xe ve se dobro, ali sta s*e 2adna<žnik in žena kaj prepirala pred usodnim dejanjem, dejstvo, je, da je Zadražnik potegnil revolver in ustrelil svojo ženo iz daljave kakih 2 korakov v levo stran trebuha v bližini ledvic. Projekt il je šel skozi telo. Zadražnik je oddal samo en strel, ki je seveda alarmiral vso okolico.
Po tem svojem nesrečnem de '»karski vajenec Josip Levanič, janju je Frane Zadražnik pobeg-■iz Cirkovljan pri Prelogu. nil v svojo hišo in se skril pod 'Ko 'e bil ^krog jwl 20. še vedno streho. Vendar pa .so ga stražni-1 za^sten s pleskanjem, je na še ki in orožniki hitro izsledili ter nepojasnjen način. zdrknil z de-aretirali.	j s'ke. h kateri ibi bil moral biti po
Žene. Nežka je napravila če par i predstoječih predpisih privezan in korakov, nato pa se je zgrudila strmoglavil v močno naraslo Dra-
dov med njimi več Sokolov v krojih.
Žeparjb pa niso segali samo po denarnicah, nego V** &>e lotevali tudi dragocenosti, izmaknili so svojim žrtvam .nad 10 zlatih ur, od katerih so bile posamezne vredne tudi po 10.000 Din. Samo uikradene ure predstavljajo vrednotit kakih 50.000 Dsn.
Policija je sicer aretirala in «pravila i*a varno več žeparjev. vendar je večina njih odnesla pete. Kakor se je moglo ugotoviti v teku zasliševanja, je bila na delu tako zvana "leteča žeparska družba', kri se .seli iz kraja, v kraj in operira po vsej državi, kjer se vrše kaike večje prireditve.
Pomoč brezposelnim v Trbovljah.
Z oziram na težke prilike v trboveljski občini je vlada odobrila, da se tam prično izvrševati manjša javna dela, ki bodo omogočil« zaposlitev in zaslužek vsaj na jbednejšim brwpo!sel.nini. Z izvrševanjem teh del se bo pričelo takoj.
. • f i •, ■. , .
Smrtni padeo v Dravo.
Na železniškem. mostu v Mariboru se je zgodila huda nesreča. Med pleskarji mariborske tvrdke Novakovič, ki je prevzela pteska-nje železno mostne konstrukcije, | je 'bil zaposlen tudi 18-Ietni ple-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-KO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
i *
V JUGOSLAVIJO' Dttt 300............................$
Dta 300...........................% 6.80
Dih 400........-..................$ 8.60
Dto 500 ...........................$ 10.60
Dfa 1000............................$ 21.—
Dto 5000............................$104.—
Lir 100
f ITALIJO
$ 8.20
Ur 200 ............................ $16,
Lir 30)D
$23.70
Lir 400 .......................... $3140
Lir 500 Lir 1000
$39.40 $78.—
na tla. Prva je ranjenko opafcila Pirčeva, vdova po okr. glavarju. Priskočila ji je na pomoč, jo dvigni ki in je Zadražnikova imela še toliko moči, da je v spremstvu gospe prišla v Pirčevo lvišo. kjer so jo položili na divan. Slučajno je prrešl mimo v Kranju se na;ha-jajooi kanonik dr. Kimovec iz Ljubljane, ki je zvedel za dopro-dek in je nipsremo ženo spovedal. Ta^koj so poklicali zdravnik« dr.
vo. Umalzani valovi so ga takoj zagrnili Ln se ui več pokazal na površje. Trupla nesrečnega vajenca niso našli.
Dve smrtni žrtvi požara.
Na praznik junija dopoldne je na nepojasnjen mtčin izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Kolarja v Selnici ob Dravi. Ker je bilo gospodarsko poslopje krito s slamo, so se
ni posestnikov .sinček Kaatelie ■Štefan iz hriba 'pri Semiču. Tudi on je iprišel na zdravljenje v bolnišnico usmiljenih ibratov.
Roparski napad pri b«lem dnevu.
Nas'proti kavarne "Evrope" v veži Kmets'kega posojilnega " in hranilnega doma v Tavčarjevi u-lici je bil izvršen 1. julija nekaj minut pred poMnemi izredno drzen rop. Ob imenovani uri je stopil v vežo služitelj v denarnem zavodu Martin Oblak, ki se mu je približal neznatn 'mlajša "človek ter mu pomolil nekak listek, da sam ne more razbrati vsebine. Oblak mn je hotel vljudno ipostreči. tisti trenutek pa ga je netzamnee sunil in mu iztrgal izpod pazduhe usnjato torbi<Jo, v kateri je bilo 8000 Din. Neznanec je s.kočil na ulico in stekel po Tavčarjevi ulici, nato pa zavil m» Tvrševo cesto. Oblak je hitel za njim in opozoril s krit-ainjem na bežečega.
Kop a rja so pričeli zasledovati tudi številni pasanti Ln se je znanemu športniku Sotlerju po.sreči-lo. da je naposled prijel roparja v Praž«'kovi ulici. Prihiteli so tudi stražniki, ki so odvedli roparja na stražnico. Denar v torbici so lakko takoj vrnili nemalo prestrašenemu Obla:ku.
,tNa stražnici so ugtovili. da je ropar 34-letni Miklošič Frane, po poklicu brezposelni uradink. doma iz St. Ritpert'a v Slovenskih goricah.
10,604 bolnikov
je sprejela ljubljanska bolnišnica v 'prvi »polovici tega leta. Lani do tega časa število 10.000 še ni bilo doseženo. Iz tega m* najbolj vidi. kako od leta do leta narašča naval na ibolnfeiico. Seveda pa je I bilo v tem easu tudi več sto bolni-1 kov odklonjenih. 1. julija čez dan [pa je bilo zopet sprejetih kak snih I 50 bolnikov. Na jvečja stis'ka za
i *
Peter Zgaga
. IZLET.
% _
Že štirinajst dni iprej se vesele otroci: — Prihodnjo nedeljo bomo pa šli. Mati ve, kako bo, toda mati je reva. pa se že vsaj navidez veseli.
<K-e ogleduje karo. Bolj starega kalibra je, pa menda v.saj ne bo v usodeipolneni trenutku odpovedala. Pet dolarjev ima priprav-
JUGOSLOVANSKE SVETINJE V ALBANIJI
Beziča. ki je ran.i on k i nudil prvo p|al,l(.nj ^ lInah ^širili ,,a ref
nftTll fki• NfVrva Lr r\ /\ 7o /1 t*o '/i	\ %	. w	. . .	_ _	_
pomoč. Sprva, ko so Za draži ko vo pripeljali v Pirčevo hišo. je bilo njeno stanje zelo obupno in ji je mrzel mrtvaški pot oblival lice. Vsi so mislili, da bo vsak čas iz-drihnila. tPotem p« ji je odleglo. Ker je obstojalo upanje, da Zadražnikova n<e bo umrla, so poklicali kranjski rešilni avtomobil tu jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Novi grobovi.
V Slovenski Bistrici je umrl 30. junija Rajko FeigeJ.
-— V Mariboru je umrl v visoki starosti 82 let upokojeni nad-itoitelj Tone Farčnik.
—rV Ljubljani je umrl ključavničar Franc Skalar.
Žrtve žeparjev med »okolskimi dnevi.
Žepni tatovi so imeli te dni v Ljubljani obilno žetev. Policija je sicer v pričakovanju naivala tatov storila vse varnostne ukrepe, vendar spričo ogromnih množic in neprestane gneče ne .samo ca zletišču. marveč tudi v mestu, ni mogla vršiti ipol»e kontrole. Na policijski upravi se je v teku slavnostnih dni javilo, nad 40 žrtev žeparjev. Mnogo je bilo med žrtvami dam, ki so jim dolgoprat-liiki spretno segali v torbice ter jim izmjkali denairnijee. Okrade-nili pa je bilo tudi mnogo gospo-
/X -\fi<
krog stoječe objekte. Na pomoč so prihiteli domačini in gasilci, ki pa so bili brez moči proti divjemu elementu. Požar je zahteval tudi dve človeški žrtvi. V gospodarskem poslopju sta se v hipu, ko.je požar nastal, mudila starejši delavec Vinko Stojan in Ko-larjev 5-letni rejenček Dominik Tomaž k*. Oba sita dobila nevanie opekline, tako da so ju morali nemudoma odpel .fat i v mariborska bolnišnico, kjer pa sta podlegla poškodbam. Kola r ju je zgorela tudi vsa živina, orodje in ob teka. Skoda je dekmia krita z zavarovalnino.
Dve hudi vesreoi.
Na Vidov dan je vozil mrvo hlapec pri posestniku Čehu na Ponikvah Pust Alozij. Ko je hotel na. irekem klan^kir pritegniti zavoro, je padel pod vaz in mu je zadnje kolo povozilo glavo.-Smrtno ponesrečeni voznik je bil prepeljan v ibolniani-oo usmiljenih bratov, a ni upanja, da bi okreval.
— Pri padcu s svinjaka pa si je zlomil levo roko v »zapestju 6-let-
KJBR 8E CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI VOLT
-r
IsplačUo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih
AMUfM dovoljujemo še bolje pogqj^. > . ovuftu ▼ AMKKISKIH DOLARJIH ' Za tepiuuo $SM morate pnMl...... t 'Ml
- ______tt8J» ;
OMp^®1.	po Oi^li I^tlv sa ptistpjhljio $1 < ■
SLOVBOC PUBU3HING COMPANY,
Naroda"
t, K. X.
prostor je ncdTOmno na opazovalnem oddelku, kjer zelo težko sprejmejo kakšnega bolnika, dalje na kirurgičnem in zlasti na internem oddelku. Za interni oddelek je bilo že davno rečeno, da bodo od njega ločili oddelek za tuberkulozne. za katerega bodo zgradili 'poseben paviljon, pa iz tega načrta dosedaj ni bilo še nič.
Požigalci v ptujski okolici.
V okolici Ptuja so zadnje čase ZOipet zlobni požiga Ici na delu. Te dni je qxjgorelo gospodarsko poslopje posestnika CLriča v CJra-jenščaku. Skoda znaša okrog 100 tinsoč Din. Dan popreje je pa v Hajdošah ogvnj uničil imetje posestnika Erlača. Iste noči je gorelo tudi v Kočni pri posestniku Urae.u. Vsi" trije qx>žari so bili podtaknjeni, zažgal je pa menda neki potepuh, ki je dan popreje beratčil pri Vršiču il ker ni nčesar dobil, je zagrozil, da bo zažgal.
POD VAGONOV IZ POLJSKE V JUGOSLAVIJO
Nedavno »o bile v Albaniji prepovedane vse katoliške konfesi-jonalne šole poeg italijanskih. Vi*e šolstvo je prišlo brez izjeme v državne roke in je to nacijona-liziranja poleg grške gimnazije |eadeU» tudi jugoslovansko šolo v Ska d ril. Ta šola je bia ena najstarejših srbskih šol. zgrajena pa je bila kot zapuščina odlične srbske rodbine v Skadru Baroviče-ve. Jugoslovanska kolonija v Skadru je imela sicer o šolskem posJopju pra\i(Lno tatpijo (potrdilo lastninske pra-viee). ki pa je kar naenkrat postala brez veljave in tako ta šola. ki je delovala polnih 11 desetletij, in je ena najlepših šolskih poslopij v Albaniji, postala albanska državna šola.
Od te nacionalizacije je >za enkrat. obvarovano edino še pokopal we v Skadru. ki je sestavljeno iz samih dolgih rovov. Ti rovi so dol{»i po 1."> m in je v enem pokopanih po 100 in do 200 jugoslovanskih vojakov. Za to pokopališče skubijo v Skadru živeči jugoslovanski rojaki hi posebno njihov prota Laz« Matijevič.
Strašno zapuščeni pa so drugi grobovi junaških žrtev za jug. narodno in državno svohodo. Grobovi na Tarabošu so v popoln ni zapadli in se na mnogih mestih vidijo iz zemlje k<vsti. <M grobov na Bardanjolu je listalo le še nekaj zarašenih holmcev. Po jug. svetinjah se pasejo albanske krave.
Vsepovsod razmetani grobovi, nikjer holmca, kaj »šele napisa. Potpolno uničenja krvave zgod(»-vine. V Lješu je bilo pokopališče pod hribom, pa ui od njega ničesar več ostalo. Kos>ti so pometa ne večinoma v reko Dribiu. Tudi v San Giovanni <Ti Medun so grobovi poraščeni s trnjem in praprotjo. Vsi spomeniki so izginili v divji pustinji. S vel a mesta, kjer po-čivaju jicpr. junaški borci, /a katere so nekdaj, tekli potoki s^I-za. so pozabljena in •zapuščemt".
V bolnico v Čakovcu so pripeljali 18-letnega brezposeloiega delavca iz Varšave Jocsrpa Pržečke-ga. ki so ga aretirali na obmejnem kolodvoru v Kotorihi. "Fant se je hotel peljati na Sipansik^). ter ni mogel dobiti doma dela. 'Potoval je že delj časa po možnosti skrit, pod vaigonom. Tako se je pripeljal itudi v Jugoslavijo, pa so ga v Kotoribi zadržali.
CENA i
DR. KERNQVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slevenske Berila
UWOLBI nbOHN» BM9M)
vmum^m ^mrooa'
n . i \
Važno za potovanje.
K&or j& namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tamje potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled noše dolgoletne skušnje V.am zamorimo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hiitfo. Zato .se zaupno obrnite na nas, ea vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna, dovoljenja, potne liste, vižeje in sphh vse, kar je a* potovanje po* trebno. v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedrlavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se doty iz Washingtonq, povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. .
SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU .... 216 Weat 18th Street New York, N. Y.,
......
SAMOMOR STARCA
Chicago, HI., 17. julija. — Sedemdesetletnega Fratik'a' O. Tnii-shanka so hoteli odvesti v ubož-nico. Predno so izvršili svoj sklep, se je podal sta.rec na stolsp nadstropnega Pittsfield poslopja in skočil na cesto k»r je /bil na mestu mrtev. V rejegovem žepu so na&li pismo s sledečo vsebino: — Moji sorodniki niso hoteli zame ničesar storiti, dasi imajo dovolj denarja.
117 f
Isdajanj« lisUj* v iv^xt i velikimi stroški. Mno go jHi Id so ratU m_ r*m*r**Q prt««-dsti, d> so napco»lH» da jib podakaHK), salo na} pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino to6now v
Uprava
1 j en ih za vmk slučaj. Od ust Bi jih je odtrgal. Prejšnje čase ni peta k zadostoval. Zdaj je pa policist s pettalcom zadovoljen. Saj veste: deprešn vsepovsod.
Mati začne že v petek pripravljati senviče: kisle 'ktrmarrce, to-matose, krompir v solati; v soboto speče par porkčapsov in kupi pri grocerju poldrugi funt vsakovrstnega narezka.
Zvečer preizkuša oce motor, o-troci pa snaži.jo karo z najrariič-n-ejšimi sredstvi: z vodo. oljem, vazelinom. črnilom za čevlje in sploh z vsem. kar jim pride v roke.
Oče mrmra in gleda na vreme.
—	Bog daj, da bi deževalo. — pobožno vzdihuje, toda Bog ga običajno noče uslišati.
Mati vstane že Ob petih zjutraj. Bolj je strplje>na nego je bila zvečer. Otrokom lika bele- obleke in pripravlja zajtrk. Najmlajša z\i-veka. Podojiti ga je treba, i>re-viti in preobleči.
Oče se izkoplje i/, postelje.
—	Tako n?kam zaspan sem. — pravi. — Ali dežuje? — Odgme zave.so pri okim in .se dvomljivo razveseli: — O hudiča, .solince sije! Tak pojdimo, no! Ce ne, ne bomo nikamor prišli. Sicer pa ne vem. kiiko ho. Motor bo nagajal. In tajer.ii niso kaj prida. .Ja. saj pravim, nru^ški .smo pa res reveži. Oh. w11! Kaj pa fruštek ? Ali še ni fruštka Kaj me pa budiš.' Pru-šte«k bi prej skuhala, fruštek!
— Tak počakaj malo! O. če bi bilo treba iti .s kaJcim tvojim prijateljem, bi .s"- ne brigal za motor, ne za tajerje, najmanj pa za fruštek. O. .saj se poznamo! Ce hočem z otroci kam. je pa brž o-genj v strehi! Serap! Saj niseni nič rekla! Ti si začel! Sram te bodi!
To je začetek izleta.
Pot je dolga in vožnja precej naporna. Avtomobilov kakor mravelj. Po preteku pol ure se oglasi prvi otrok: — Maaama. laaa-čen !
—	Križ božji, tak počakaj vendar. saj ni pet minut tega. kar si jedel.
Za njim zaveka drugi in tretji. Mati tolaži, stari preklinja. V znamenju joka. prošenj, pretenj, groženj in kletvic »e nadaljuje pot.
Okoli poldne dobe primaren prostor v gozdu. Oče se zavali v senco in grdo zasmrči. Otroci planejo po senvičih. materi se pri odpiranju konserve pocedi za dobro žlico jellvja po novi obleki. Otroci se- porazgube po goizdu. oče še vedno smrči, mati pa v prosti svobodni papirjem, skorjami, olupki in objedki posejani-naravi pre mišljuje križe in težave tega sveta. Kmalu tudi ona zadremlje.
•Moj dom .ve v neposredni bližini široke, državne ceste, ki vodi iz sevemiih krajev iXew Torka in Xeu* Jersey a naravnost v Holland predor. Takole ob nedeljah zvečer .sedim kraj ceste in opazujem nepregledno karavano avtomobilov. ki se plazi proti New Yorku. Da. plazi se. to je pravilna beseda. Ob petih »popoldne se prično pojavljati prve kare. ob sedmih je pa cesta že tako zabasana. da se pešec, ko je promet ustavljen (■in ustavljen je vsake tri minute) "komaj prerine skozi.
Tzletnikii se vračajo . . .
Pri kolesu čepi oče. (Zgrbljen v dve gubi. motno gleda, in pot mil lije curkoma z obraza. Prvega policista je srečno podkupil s petimi dolarji, ustavili so ga pa £e na-daljnii trije, f'e bi imel petnaj»t dolarjev, bi se jih rešil, tako ima pa tri tikete v žepu. naj se v sredo zvečer ob sedmih zglasi v treh različnih mestih pri treh različnih sodnikih, ki mu bodo naložili kazen zaradi prehitre, prepočasne .in neprevidne voanje.
Uboga mati v kwri je bolj okostnjaku nego živeanu bitju podobna. Otroci so po obrazilu rokah in nogah.do krvi razprajfkani. ker ko jih komarji oplkali in mravlje Ogrizle. Xjihove zjytraj tako bele oblake imajo , petkrat več barv kot jih premore mavrica božja.
—	Xikdar več! — pravi oče. k<* caplja peš <lomov. potem ko je spravil -karo v garažo.
' — Xikdar več! — prisega mati. ko umiva, in preoblači zaspane otroke.
Toda ta sklep ni po&ebno dolgotrajen. V sredo se začno veseli« ti nedelje in v nob o to se hrepeneče ozirajo proti nebu: — Bog daj. da bi bil jutri lep, dan. Spat, oitrocri. jntri -bo_treba zgodaj vstati. Točno ob apAmik.hgm>4


m*

II i«	W .

O DA"
IfBVf TOSS;

J*DRE MAVROI8:
MRAVLJE
Med dvema ntekltfciiiua plošča-1 jih branim sama.... In. ali mi boš na kamin v svoji sobi ter ga pokrila, zvezanima ined seboj s papir-j verjel, dragee ? Kapljica medu jim la s steklom. Oh koneu meseca je
'ra. prilepljenim nn robovih. *e je Lemirno premikala in pridno dela-skupina malih, rjavih vragov, 'rfovec j»« dal mravljam malo |»e-Ika, ki so ga razorale V koncentrime galerije. V >redi >te lahko opa-Btt malo večj i mravljo. ki je hila (koro vedno na istem mestu. To je lila kraljica, katero ><» luravl .:<■ hra |ile z velikim spoštovanjem.
Xe bodo vam delale uikakih erbi.' je zatrjeval prodajah*«; — zadostuje, če jim daste vnak me-skozi to-le odprtino eno kapljico medu.... Eno samo kapljico. Mravlje že same gledajo, da ga odnesejo in pravično rnedele
Kapljico na mesec!** se čudi
zadošča »za cel nie»»ec:.. poetično ?"
Al-i ni to pozabila na kapljico medu. Mravlje so polagoma umirale od lakote. — Hranile pa so do konča nekoliko ki je poginila
(cz osem dni ho se že vsi naveli- ( medu za kraljico, čali mravljišča. Ona ga je *krila j zadnja.
ŽUŽELKE BODO IZPODRINILE ČLOVEKA
"Berliner Tayeblntt" je priobčil * rotlje: svedre, klešče, žage in stično, razgovor z ravnateljem berlinskega šele po dolgem razvoju. Žuželkam etnomol'»škega zavoda prof. Wal-jso dftui ti pripomočki <xi rojstva, terjeni Hornoin, ki misli, da pome-.Mišic« žuželk razvijajo velikansko nijo žuželke največjo nevarnost za moč. ki f?a$enčj vse zmage našili človeštvo in najbrž bodo celo »zape- 'športnikov. — Če bi hila bolha ve-: čatile njegov konec. Seveda so to I lika kakor človek
lada žena. "Kna .sama kHpMiea, Hornova naziranja in znanost š* |giptovske ravite, da zadostuje vsej tej šte- jz^ekla svoje l»esede o njih. j lahko dvi
j Žuželke—pripominja prof. Horn.
►'ilni družinici r.a cel mesec
Nosila je velik, bel slamnik, nje- j ~ so dosoglr višek razvoja že 40 la obleka pa je bila iz rožastejrai »lilijonov ( !) let. preden se je pri-
I
hnezlana ter brez rokavov. Trgovec,, azal r',9vek n» zemlji ('.»). Xa ta
j? gledal nekako žalostno.	I
"Kapljico na mesec." je poonvil. "Oh. kako je to čudovito, očarljivo!" je vzkliknila. In kupita je >rozorno mravljišče.
'Dragec." pravi ona. "ali si videl moje mravlje."'
Držala je malo. živo ploščo med svojimi bledimi prstki z barvanimi <hti. Mož. sedeč |*ole>r nje. jo je ljubeznivo pogledal ter navdušeno zkliknil:
"Kako znaš napraviti življenje animivo. draga.... I*ri tebi .ie vse iovo. raiTnovmtno.... Snoči Bach.... Danes te-le mravlje...."
"Glej. dragec." pravi ona z o-rosko gorečnostjo. Vidiš to-le o-jromno mravljo. To je kraljica.... 'se ostale, delavke, ji služijo.... Jaz
način štejejo zdaj najmanj 3(H) milijonov ( .') pokolenj prednikov. To pomeni, da so imele vsaj 1*2.500 krat več možnosti, da oblikujejo svoj boj za obstanek, kakor človek. Žuželke so popolnoma izrabile ta razvoj, a krenile so po drugi poti.
Kdo je bolje oborožen *
V nasprotju »s drugimi živimi bitu nikoli niso kazale žuželke nagne-nja. da hi povečale svojo rast. Samo vzhodne pravljice govorijo o golobu v velikosti ovce v nepoznani Indiji. V resnici je bil vedno usmerjen razvoj žuželk k manjšim oblikam. kakor .stremi tudi sodobna tehnika za čim manjšim in lažjim motornim dvigalom v letalstvu pa tudi drugod. — Zato so se pač neprimerno bolj prilagodile žuželke o-
ek. bi skakala čez e-piramide. Mravlja bi igala v tem primeru polni lezDiški tovorni voz. Žuželke imajo dragocen topometričeu občutek, ki ga nima človek: s|>oznajo vsako gmotno odd d leč, preden jo vidijo ali otipajo. Xjih življenjska odpornost je občudovanja vredna. Prenašajo mraz in vročine, lab ko živijo v zraku. vodi. pod zemljo in kot zaiedalci v telesu višjih živali. Ličinke nekaterih škodljivcev se množijo celo v petroleju. Razen tega imajo žuželke dokaj kratko živ-j I jen je in zaradi tega vredno naglo j razvijajo podedovane zmožnosti. Imamo na zemlji do tri milijone različnih družin žuželk. To veliko število posameznih oblik je izredno poglobilo njih strokovno znanje. — Vsi poznamo čudeže življenja v panju, dalje v mravljišču itd.
MONAKO - USTAVNA MONARHIJA
kclici kakor ostalo živalstvo. Pred vsem nimajo žuželke notranjega o-kustja. Nadomešča ga zunanji oklep, ki je'prozen in nudi boljše varstvo.
Izredno plod-ttvifost žuželk
Žuželke se tako na^rlo plodijo, da si ne more človek predočiti goro-\ stasne številke njih zalege. Xavadna muha bi lahko imela jmkI idealnimi pogoji in pred sovražniki zavarovana v |>etih mesecih svojega življenja 720 milijonov potomcev. Ena
m T.AMIIT CAmt lUItf ltlLI. ^
I ji samo 0.3 milijard ton). V resnici imajo žuželke neprimerno manj naraščaja, ker mora pretežna .večina jajčec poginiti pod neugodnimi razmerami. A ta življenjski bo i stalno spreminja svoje oblike, in tu vidi prof. Horn usodno nevarnost za človeštvo.
Pripravlja se odločilni boj.
Mi živimo v zlati dobi za žuželke. — trdi profesor Horn. — in smo sami tega krivi. Sodobna izboljšana prometna sredstva, so raznesla žuželke po vseh delih sveta. Posamezni škodljivci .so živeli po prej v ožjih omejpnih predelih, a r.epričakovano dobili izredno priliki! za kolonizacijo novih dežel. Temeljito so izkoristili priložnost, in zdaj morajo ljudje žrtvovati milijone za zatiranje poprej skoraj nepoznanih žuželk. Xa temelju številk znanega ameriškega entomologa Howard« dokazuje prof. Horn, da bo moralo človeštvo slej ali prej napovedati žuželkam pravo vojno za zemeljsko oblo. A žuželke se take izredno hitro množijo, so tako odporne in tako izvrxtno opremljene za l>oj. da bodo najbrž premagala človeštvo, ki bo žalostno podleglo lakoti in bolezni.
NOV MARCONUEV IZUM
Marconi, ki je dal človeštvu radio. bo menda za Edisonom ' največji izumitelj vseh časov. Neprestano si beli glavo z novimi izumi, dela navadno tudi ponoči, počitka skoraj ne pozna. Slavni učenjak se dobro zaveda, da pomeni radio začetek nove dobe v razvoju človeštva in da je to šele prvi korak k novim, še mnogo večjim uspehom. Angleški listi poročajo o novem Marcouijevem izumu. Ore za novo vrsto daljnopisnih strojev. *V hipu. ko so besede napisane s posebnim pisalnim strojem, jih lahko takoj p»ojeciramo na. platno, oddaljeno tudi več tisoč kilometrov.
Nov Marconijev izum pomeni popoln preokret v brzojavnem, od-nosno telefonskem prometu med po-edinimi deli sveta, ki jih ločijo morja. Doalej smo si morali pomagati s kabli, ki bodo pa odpadli, čim
—	Gospa grofica, pred seboj vidite novega policijskega ravnatelja!
—	Kaj je to mogoče!?
—	To je več nego mogoče, to je sklenjena stvar. Kralj, ki je prispel za nekaj ur v svoj lovski gradič, me je hotel sam obvestiti o imenovanju koto dokaz, kako zelo mi je Njegovo Veličanstvo naklonjeno.
—	Da, to je res visoka čast. Zdaj ste policijski ravnatelj, a kmalu boste nedvomno poslanik, minister.
Kralj mi ne jemlje upanja...
—	In ste srečni ?
—	V-ečje sreče si ne morem misliti, grofica.
—	No, častihlepni ste zelo. Vi« ki ste pred pred desetimi leti obrnili hrbet karijeri državnika, da ste se umaknili v svoj grad v Dauphine, vi, ki vam je teklo življenj mirno in prijetno daleč od vrvenja mest in dvor-nh spletk, vi ste torej naenkrat začutili potrebo stopiti v napeto ozračje slave, in moči. , .
—	Da, priznam, da sem zelo častihlepen.
—	Ne, gospod grof, ne, ne verjamem vam.
—	Kaj hočete reči s tem t
—	Pravim da -ste zavoljo mene sprejeli to visoko mesto. Samo zavoljo mene ste storili to, kar priznajte, je pripomnila in ga liva-Ježno pogledala.
—	No, pa naj bo, priznam, da ste zopet enkrat čitali v mojem srcu — je odgovoril.
Potem jo je odvedel k divanu in sedel k .nji; tako sta sedela nekaj časa. Diana za-tisnjenih oči, grof pa stiskajoč njeno roko v »svojih.
Grofica je prva prekinila tišino; z drte-čiin glasom je ponovila:
—	Zavoljo mene. .. To ste storili zavoljo mene.
—	In storil sem samo svojo dolžnost, — je odgovoril grof živo. — Mar niste n«idra-žje, kar imam na svetu?
..Spomnite se strašne bolezni, ki je tako
Noben vretenčar ni kos mraMji. ki holha zvali v teku enega poletja
jo lahko vržemo z vrha Rifloveira stolpa, a bo ostala popolnoma nepoškodovana. Človek je izumil o-
tcliko jajčec, da bi tehtalo vse nje no potomstvo 1.6 milijard ton (do-j v popolni temi. temveč čhn tehta ves človeški rod na zem- ! mračni sobi.
lahko kar v svojih pisarnah zasledovali gibanje cen na borzah. Br-zc.javke se lahko prenašajo ne samo
tudi v
Knez Louis II. iz Monaka s« je jdloeil. da vrne svoji mladi državi jstavo in zaključi s tem zelo burno jeriodo v njeni zgodovini. V neko-iko letih je mala kneževina doživela kar trikrat razveljavi jen je u-tave. senzacionalno ločitev zakona J c vladarski hiši. majhno revolto. i ki se je izvršila sicer v precej vljud-obUki. in pred vsem stalno padanje dohodkov s stalnim porastom davkov in drugili podobnih neprijetnost i.
Kakor znano je hila inonegaška igralna banka od vselej glavni vir dohodkov t»» deželice. (W, kar pa je •'lancija dovolila ustanovitev i-fralnic v Xici. Caimesu in v drugih krajih Riviere, so ti dohodki talno nazadovali in lansko leto družba, ki upravlja monegaško i-tralnico ni bila več zmožna, da bi zplačala dividende. Se nujši je jv>-ital položaj let««, ko ko računali z deficitom 4 in pol milijona frankov. Kronski svet, ki ga je imenoval knez in ki je imel samo posvetovalni las. se je začetkoma branil »prejeti proračun, ki predvideva ta primanjkljaj. pozneje pa se je odločil zanj, ko je prejel zagotovilo, da se vrne mikroskopična monarhija v u-stavno stanje. ,
v	^	j«	„ 1	"T	*
Knjigarna "Gas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street. New York
bo Marconijev izum izpopolnjen. .	v . ^ „.
Zlasti za trgovke kroge bo ta iz-	°g™zala vas* življenje. . ..Mar naj bi
um velikega pomena. Trgovci bodo ?e bil ločil od vas samo zato* da bi mogel
nadaljevati svojo pot državnika, ki me je neprestano klieala v tujino? In ko so svečeniki vode izjavili, da bi vam mogel vrniti tako dragoceno zdravje samo čist, svež zrak ter izpremeniba, mar naj bi bil okleval zapustiti Pariz in napotiti se v gore v stari grad, kjer je vat? čakala moja rodbina srečna, da more v pozdrav odpreti svoje naročje in svoje srce ?	:
— Oh! Saj vem vse to... vse sem si dobro za pomnila...
GLAS NARODA"
v do-Kdor ga Koče niroČati "ža tvoje sorod-■flce aH prijatelje, to Uhko itori. Narocmaa it stan ftHd? itane $7. V IflMBn Hala ne po-
PESM1 Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
<I'ar*t«) Storeaildk
10 srezkoT. Vsa* *retek" po ........M
8 mladinskih pesmi (Adamič) JKS
NOVE PESMI S SPREMLJETANJEM KLAVIRJA
Album alor. narodnih penil
(Prelovec) __________________________J*
Seat narodnih pesmi (Prelovec) .M
MEŠAM IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adami«) :
I. »rezek.....................___________IS
11. zrezek _______________________________M
Pomladanski odmeri, II. ar........«ff
Amerl&ka alorenaka lirm(Holmar) 1__
Orlovske himne (Vodoplrec) ______L20
I« moiklb In meSanlh tborer —
(Adamič) .... .. ................ Ai
PESMARICA GLASBENE MATICE:
1. Pesmarica, uredil Hubad ....tM t. Koroike slotepake narodno pesmi (SrlkariHČ) L 2., in ft. sr. akaoSj----—_______________L—
MALE PESMARIOB:
MOŠKI ZBOR
Trije molki zbori (Parttč) i-%.
Izdala Glaabena Matica. - ,
Narodna nacrobniea (Parčlč) ______M
Gorski edmerl (Lahanur 2. sr. —43
DVOGLASNO:
NaU
Trtjo
BAZNE PESMI 8 8PREMUWA-NJEM:
8t L ; 6t. la.
št. 10. Št 1L
Št. 12. Št. 13.
Šte t*4». ScUm
Na planine
Zrečer ....
Vasoralee .
p.j.ii.1,1 rooOKniea
Slarček. zbirka fiotaklb
iMedred) _____________
Lira, srednješolska, 1. ln 2. sresek
po M
Troflsml mladinski zbor primeren za troglasen {enaki ali možkl
zbor. 1B pesmic. (Pregel) ......L—
Mešani in molki zbori (Aljsl) 3. zrezek: Psalm U8; TI reselo
poj; Na dan: Dima noč_____M
01 areCOk: Opomin k reaelja; 8re-ta noč: Stražniki: Hrallte Gospoda; Občntlcl; Geslo_________41
7. zrezek: SlarCek; ZaoetaU ptič; Domorodna' Iskrica; Pri srsdbi; Pri mrtralkem.spreroda; Geslo .41 & zrezek: TI oaeCltl Jo botl (sso> lan zbor); Prijatelji ln senca (meSan zbor); 8toji, solnčice stoj; Kmetski bi« __________________4«
CERKVENE PESMI
DiaiH glasi, Cerkrene pesmi sa mešan zbor .....
Mtpsa hi honorem St Jsaepkl
(Pogachnlk) _______________
Kyrie ........................
K svetemu Belnjemu telesa -»
(Poerster) ....____......_____
Sr. Nikolaj
NOTE ZA CITRB
Kože! j ski: Poduk v tgraaja m
eltrah, 4 zrezki_________
Bari prideta, koračnica___
.. Zares, na to nisem pomislila, — je odgovorila grofica 7. drhtečim glasom. — Da, da... vaša moč, ta, skoraj neomejena moč, ki bi mogla preiskovati, poizvedovati in i-skati povsod... moč, ki bi storila morda to, česar bi ue mogel nihče dingi, in ki bi znala končno najti...
—	Najti ? — je ponovil grof presenečeno
—	povejte, kaj mislite, madame, najti... koga najti f
—	Toda... dejali *te... trpeče in žalostne.
Grofico je bilo nenadno upanje na izsleditev njenega nesrečnega deteta tako prevzelo, da je malo manjkalo, da se ni izdala.
sreči so ji zadnje grofove besede vmihr vso razsodnost. Ostala je gospodar tajne in na tihem je prisegla čuvati jo do smrti.
Pa tudi grof je prisegel, da pride piv j ali slej do dna tej tajni, ki je težila vse njegov življenje in ki ji zdaj, ko je {M»stal policijski ravnatelj, ne bo težko priti do živega.
Vrata budoarja so se odprla in lakaj v svečani livreji je zaklieal:
—	Gospod vitez de Vaudrev.
i _ *
Žarek radosti se je zasvetil v groficinih očeh, ko je zagledala na pragu "svojega nečaka Rogera.
Bil je lep fant visoke postave, štirih, največ petindvajsetih let. Celo odkrito, oči žareče. pogled jasen in odločen, .nastop samozavesten. deloma tudi ponosen, vse v njem je izdajalo plemenit, rahločuten značaj, dobro, odločno srce.
—	Pozdravljen, dragec moj, — je dejala grofiea in mu podala obe roki, ki ju je hitro poljubil.
—	Prihajate kot nalašč o pravem času,
—	je pripomnil grof, ker imam presenečenje za vas.
—	Že vem, kaj mi hočete povedati, in bas zato sem se požuril in priliitel čestitati gospodu policijskemu ravnatelju.
—	Kako ste pa zvedeli t
—	Nič lažjega. Bil sem v Prokopovi kavarni, zatopljen baš v partijo šaha, ko je prišel v kavarno mlad policijski častnik in liani prinesel naravnost iz lovskega gradiča važno novico, ki gre zdaj po Parizu ocl ust do ust.
—	Da, dragi moj vitez, stopil sem med visoke državne uradnike, in moja naloga ne bo baš najlažja. Živimo v nemirni, burni dobi; dobre tradicije starih časov propadajo, nižji razredi se demoralizirajo, ljudje se za-
ir
Ti
.rt
M
il
•1
Ker pa ni tako dobrega zdravila, da bi ne, čenjajo zavedati, da so ljudje, a to je nevar-postalo sčasoma neznosno baš tistim, ki jih no, to prinaša nezadovoljstvo; mali ljudje je rešilo, sem končno spoznal, da vas zače- začeli dvigati glave, a ker morajo dajati
M
(Foester) .... Izdala Glaabena Katica
Gorske eretQce (Lahamar) Čette-
Ib rtft ***** s bariton solom In priradbo as
ro. ln petero rsanlji H ni*
dToeper —
ip»l||i W0H (Sattner), kan-ta tu ta sa ooll, sbor te
Dva

11
Maine pesmi
(Ssttner)
It Pi
(Premrl)
NOTE z«
TAMBURICE
raiki sbor In piJT^lSjalo^UI Bom iel na planince Podpori slov.
narodnih pesmi (Bajnk)__L—
Na f«erenJpksos Je Heine______U
RAZGLEDNICE
Newyorike. Raallfne, dnčat Velikonočne, boiifoe te
dncat
Is raznih slew
Narodna ooSa, dncat posamesne
ZEMLJEVIDI
Stenski zens^erid SlerevUe na mo<
gm papirja s platnenimi progi.
7JW
Ptue ILofna Tantnm Brfo Oe-ntisrs. (Foerater) .........___Jt%
s«e.
12 Paage Ltngna Tantnm nlterl (GerMč) _________
IlrsASU Gospoda ▼
nlklh, 20 pesmi na <*aat
ksm CPrroyrlL^..
nja življenje v naših tihih soteskah utrujati in da je že čas vrniti vas vašim navadam, vašemu svetu prijateljev in sorodnikov, vašemu nečaku, temu mlademu in lepemu plemiču. ki ste ga razvajali, ko je bil še otrok, ki vas zdaj obožuje kakor je oboževal s^ojo mater.
—	Ali, draga sestra! — je vkliknila grofica in se ozrla v nebo, — bila je moja sveča dolžnost prenesti na tvojega oitroka vso ljubezen, ki sem jo čutila do tebe.
Tedaj je pa ona prijela moža za roko:
—	Hvala, gospod grof, hvala za to tako uda no, tako nežno ljubezen, ki se v tolikih letih nikoli ni izpremnila in katere dokaz ste mi prav kar znova doprinesli.
—	No, draga Diana, ker ste uganili mojo misel, jo morate,poznati prav vso.
Diana ga je prestrašeno pogledala.
—	Da, ko sem vas pripeljal v Kim, — .kmalu bo dve leti tega — sem upal, da bo burno življenje, ki sem se nanj pripravljal, da vam bo to življenje vir prijetnih zabav; upal sem, da bodo dajali družabni večeri, svečanosti in plesi, ki jih počasti grofica de Iinieres, nove pobude vaši duši, da premagajo končno to mračno otožnost, ki me duši in tira v obup, ki sem se z njo tako dolgo boril in ki je nič ni moglo premagati. To je tonej tista vzvišena vnema, častihlepnost. In vi ste mi jo vdahnili. Tolažiti žalostne, podpirati trpeče, lajšati bedo ne več iz svojih zasebnih prihrankov, temveč iz državnih .sredstev, \sX iz njih črpart.e s polnimi rokami in reči vsakemu nesrečnežu: Vzemi in ne tarnaj več! Diana', mar to ne govori vaši duftt
višji sloji dober zgled, mi je dal kralj v tem pogledu najtočnejša in najstrožja navodila.
Nočem, da ibi se ponavljala javna pohujšanja iz časov prejšnjega kraljevanja in če mi je dolžnost nadzorovali igralnice in zakotne krčme, moram paziti tudi na vaše kavarne, na vaše klube in tajna zavetišča, gospodje iz "jeunesse doree". Ne mislim tu vas, vitez.
— Oh, nikar ne delajte ovinkov, gospod grof, resnica bode v oči samo bedake.
(Dalje prihodnjič)
i'*
w r.	-
- ..J	i —o
O O A*
yiw YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1933
THE LARGEST SLOVENS DAILY ta U. I. 1
KOMAH
a
ŽIVLJENJA
SA M G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
75
Zatopljen v «voje misli gre dalje in se naenkrat prestraši, ko nenadoma nekdo stopi na pot. Nehote potegne sirokrajni klobuk še nižje na ofcraz, toda ga takoj nato zopet potisne nazaj, ko spozna, da je mladi gospod, ki mu je nenadoma stopil nasproti, bil njem« neznan in najbrže inžinir v tovarni, ki se je ob opoldaskem odmoru izprehajal na prostem.
Bil je Ralf Bernd. Ravno je odkoeil v kaizini in se je, kot navadno, iapreliajal po gozdu, od koder je mogel videti vilo Roden-berg saj iz daljave.
Malo presenečen gleda na visoko zrašeenega tujca-. Malokdo je prišel na ta kraj, ako ni bil zaposlen pri tovarni. In ta neznanec je na prvi pogled moral (biti kaj tujec. Half je hotel iti mimo njega, toda nek» posebnost na tujcu ga pridrži, da svojih oči ne odvrne od njega, kar bi sicer storil v 'vsakem drugem slučaju. Nekaj ga je hililo, da je ostro in natančno pogledal tujca. In tudi Ludvik Ro-denbarg ga gleda. Tako si prideta prav (blizu nasproti in sledeč neki tajni silt se Ralf odkrije in ravnotako se odkrije tudi tujec. Kakorhitro pa itujec sname klobuk, se Ralf zgane, ga pogleda, z velikimi očmi in ne more iti daflje. Tudi Laid vi k se ustavi.
—	Tako čudno me gledate, gcxspod. Ali mogoče ni dovoljeno stopit i v ta gozd? — vpraša Ludvik.
Ralf stopi kot okamenel; tudi tujčev #las se mu zdi ravno ta-vana brazgotina — saj jo je tudi videi na sliki Ludvika Roden-berga. In njegivi pOavi lasje in oči!
Naenkrat so Ralf strese; pod desnim očesom — čudno' oblikovana iirazgotina — saj jo je tudi, videl na s-liki Ludvnka Roden-berga. Velik nemir ga obide.
—	Gospod, oprostite, ako vas (zadržujem in gledam. Vstop v ta gozd je dovoljen, toda — za to vas ne gledam. Podobni — podobni ste nekomu, ki mi je prijateljsko zelo blizu, tatco nenavadno podobni — brazgotina po dvašim očesom — moj Bog. — ako niste vi, ki smo vas smatrali za mrtvega, potem si vaše podobnosti ne lnorem razlagati.
Ludvik se lahno zgane.	""
—	S kom imam čast? — ga vpraša mirno.
Ralf se mu predstavi, nato pa nadaljuje:
—	.I'a»z sem prijatelj mladega Henrika Dornau — ki -velja za dediča Ilodenbergovih tovarn, ako se ne vrne njegov pogrešani stric. o katerem domnevajo, da je mrtev. Henrik Dftmau in njegova serftra sta v mnogih časopisTrh objavila oglas, ki ni j bi izunai v svetu poiskal pogrešanega. Prosim vas. povejte mi, ali ste dr. Ludvik RodenJberg? Ne vprašujem iz radovednosti, mnogo je namreč pri tem na kocki. Vidite moj nemir, prosim vas, govorite, ali ste vi dr. Ludvik Rodenberg?
■Ludvik nekoliko pomisli, nato pa. vpraša:
—	In ako bi bil ?
—	O. potem ste dva človeka, ki bi vaše vstajenje pozdravila z kipečim veseljem. In tudr jaz bi se tejra »neizmerno ve.^elil zaradi Kvojega mladesra prijatelja, četudi me boste mogoče vprašali, kaj me to »ploh 'briga.
Ludvik vsega ne razume.
—	Tega ne razumem. Pravite, da je Henrik Dornau vaš prijatelj in vendar bi z vfKeljfm pozdravili moža. če ga r prihod bi vteel vašemu prijatelju dedščino?
SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA
Odkar smo dobili s pomočjo Rontgenovrh žarkov in ultna/mi-kroskopa bližnji vpogled v gradnjo kristalov, smo ugotovili mnogo prav čudnih dejstev. Pokazalo se je namreč, da je oela vrsta pojavov, iti smo jih pripisovali izključno živim bat jem lastna tudi "mrtvi" materiji.
Tako sprejemajo in oddajajo mnogi kristali vodik in ogljik na podoben način, kakor živa bitja dihajo. V raztopino galuna položen drobec te soli se v nekoliko urah razraste «v več 6entime4:rov velik (kristal — rast brez življenja! —. in če ta iknistal razbijemo, vzraste vsak hzmecl njegovih drobcev spet v velik kristal — nekaj, kar spominja na razmnožitev z delitvijo pri glivicah.
Tudi za ostale noltevilne poja-
kakor naravna stanica : kazala je isto izmenjavo snovi, se delila, dihala, se "zastrupila" z ogljikovo kislino in "umrla" kakor živa s'ta-nica.	♦
Seveda so to sacno posnetki življenja in pravih živih bitij iz "nežive" snovi še niso zgradili — a prišli so do spoznanja, da se ravna življenje v svojih fizikalnih in kemičnih procesih natančno po istih zakotiih, kakor jih poznamo iz m-žive pri rode. Prave meje med živo in neživo naravo danes sploh ne poznamo vtč, temveč od naj-preprostejiših stopenj živega sveta gre nepretrgana razvojna črt<v navzgor.
Danes, je večji del znanstvenikov bolj nego kdaj prepričan, da bo mogoče sestavljati živo neživega. Do tega je tše velik korak.
ve -žil vrenja — zdražljivost, ee-.kar je pri kompliciranosti in sil
Ralfu zažare oči.	'
—	O, sedaj že vem, da ste Ludvik Rodenlberg! Bog bodi hvaljen! Tedaj Jurija Rodenberga njegova slutnja ni varala. Ni hotel in ni mogel verjeti v smrt svojega edinega sina. Tudi svojo zadnjo uro ni mogel verjeti in njegove zadnje besede so bile: "Ludvik živi!" O, gospod. Henrik in njegova sestra sta objavila oglas, kot je želel vaš oče. četudi se je temu njun stric ravnatelj Mertens proti-•wl in jima je skuhal objavo onemogočiti.
Ludvikov« oči se zabliskajo. Zgrabi Ralfovo roko in se ne za t%}uje več.*
—	Povejte mri eno — ali je Jurij Roden.be.rg še pred svojo smrtjo ttvedel, da je bil njegov sin nedolžen? »	•• •
—	Ne — žal, da tega ni izvedel. Eva Marija je po njegovi smrti našla v nekem časopisu poročilo, v katerem je bilo priznanje dr.' Natfusiusa. Do tedaj je zaman skušal pregovoriti svojega strica, di bi objavil oglas, kakor je Jurij Rodenberg določi* v svoji oporoki. Ravnatelj iMertens je trdno »veroval v smrt svojega svaka m je o-značil za neumno zapnavljivost. ako bi bil oglas objavljen. Ko je tedaj go^ic^ Dornauova braka v časopisu, da je njen stric nedolžen., je ni nič več zadrževalo. Proti volji svojega strica in-brez njegove vednosti je v sporazumu s svojim T>ratom objavila oglas v časopisih in oba sta vzela stroške na sebe. Ko bi tudri vi pdznali Henrika Dornau«, kot ga poznam jaz, potem bi vedeli, da bi vam z veseljem odstopil dedščino, ker je nikdar ni smatnail za svojo. Kajti njegov stari oče. katerega je zelo ljubil, ni nikdar izgubil upanja, da bi njegov sin še mogel živeti in se mu samo iz tehtnih vterokov noče oglasiti.
Z globoko ginjenostjo posluša »Ludvik Rialfa. Zooet prime njegovo roko.
—	Kdorkoli ste. gospod .in v kakoršnih odnašjih ste z mojimi sorodniki. mi prvi prinesli poročilo o življenju mojega očeta. In za to aem va.m hvaležen. In tudi za to. kar ste mi ravnokar povedali. Torej, da — jaz sem Ludvik Rodenberg. Toda prosim, ne izdajte tepar še nikomur, kajti imam »vzroke, ki me silijo, da ostanem še nekaj časa nepoznan.
Ralf se tesno oprime njegove roke. Oči mu žare odkritega veselja.
—	Ali ne smem teea povedati saj Henriku in Evi Mariji? To bi bilo za nju čisto, veliko veselje, da ste še vedpo med živimi.
Ludvik nekoliko premisli, nafo pa zmage z glavo.
—	N*. prosim, tudi njima ne, četudi pravite, da se veselita nad mojo yrnitvijo. O tem se hočem sam prepričati. Oglas sem bral, in poročilo o moji nedolžnosti me je razvezalo -obljube, ki sem jo napravili da bi si naJožil pokoro, ker sem se "čutil krivega smrti onega človeka. Komaj sem še mislil na to, da b\ še kdaj videl svojo domovino. Sedaj sem tukaj, in moja prva pot je ibiila na grob mojih atariiev. AJfcp pa moja vrnitev pri mojih sorodnikih ne bo napravila nikega veselja, potem hočem rajši zapet tiho izganiti in naj me še naprej it e je jo .mod mrtve.
—	Za božjo »voljo. ne. tega ne smete! Ko bi vam saj smel vse povedati! Ko bi vam mogel razložiti, kaj je vse na kocki in kako potrebna je van vrnitev. Jhxr»te ostati; mnogo je od tega odvi^-ijega za mojega mladega prijatelja — mogoče njegovo življenje.
Ludvik za »čuden pogleda.
—	(Njefovo iivijenje?
Mf sname klobuk in gre s roko preko čela.
litev ran, sprejemanje hrane, gibanje — imamo v svetovju kričalo*' za čudo podobne analogije. Vendar pa se znanost še -vedno bnani, da bi tem analogičnim pojavom priznala naziv : življenje.
Misel, da bi kdaj utegnila u-stvarjati žive organizme iz "mrtve" snovi v laboratoriju, nikakor ni tako fantastična, kakor je videti na prvi pogled. Že davno pred vojno je znameniti biolog ■Roux napovedal za .bližnja desetletja trenutek, ko bo človeku u-Spelo ustvariti takšno živo bitje. Njegove napovedi se doslej še niso uresničile, toda znanost je problem tako rekoč obkrožila od vseh strani in segla tudi že v njegovo jedro.
Široki javnrwti ostaja to delo večinoma neznano, ker se vrši v tišini laboratorijev, ker se objavlja -v strogo strokovnih, masi ne dostopnih publikacijah in zahteva velikanskega obla vda n ja ne-stevilnrh delnih znanstvenih strok, ki morajo naskakovati problem življenja. Marsikateri uspeh je tudi tako omejeno deljen, da mu je za laika in celo za učenjaka težko videti.pomen v celotnem problemu življenja.
Vzemimo kemijo. Odkar je Wohler izvršil svojo silovito sintezo (sečne snovi), so kemiki sestavili že nrt-tevilno snovi, ki jih vsebujejo normalno samo živi organizmi. Eeden zadnjih uspehov v t/em pdročju je bila sinteza hemi-na. najvažnejše sestavine krvnega barvila, ki prenaša življenjsko važni kisik iz pljuč v tkivo. Tudi umetna sestava beljakovine, ki je pravi nosilec življenja, se bo morala v doglednem času posrečiti, kajti umetna sestava njenih prvih kemičnih stopenj se je že posrečila !
Za sofiste in nevernike, ki vidijo v snovi pač le snov in v življenju nekaj drugega, je treba tu takoj pripomniti, da si znanosti v zadnjem času uspela tudi imitacije življenjskih pojavov, ki se že ne ločijo več lalvko od "pravih", življenjskih pojavov. Tako se plazijo delci mešanice h olja in milnice cele dni popolnoma podtybno kakor neke neznatne živalce, amebe. S samimi kemično fizikalnimi pripomočki laltko posnemamo do potankosti dogajanja pri sprejemanju hrane, razmnoževanja in drugih procesov v nižjih živalskih vrstah. Pred kratkim je neki ameriški raziskovalce zgradil celo umetno stanico. ki se je vedla
ni pestrosti življenjskih pojavov povsem umljivo, ttnfa ta razdalja postaja od dne do dne manjša in svet. ki se. je v sile vitih izumih in odkritja našega časa odvadil čudenju. >»e ne bo niti več začudil, če izve nekega dne. da je premostitev te razdalje dovrštvna.
DELOVNI ČAS ZA STEKLARSKO DELAVSTVO
Meduarodpo Iroifterenca d£1a v Ženevi ima ria programu med drugim tudi ureditev delovnega časa za stekerske delavce. Na sedanji konferenci se bo razpravljalo predvsem o vprašanju ureditve nedeljskega počitka in o delovnem času v steklarski industriji spoli. MITD stoji na stališču, da se v tej industriji obratuje nepretrgoma samo v onih panogah steklarske proizvodnje, ker se pač po naravi dotičnega dela ne sme lista vit i pogon. Nedeljski počitek bi se najbolje zavaroval s sistemom tštirih delovnih izmen z ne-leljenim trajanjem delovnega časa ml 42 ur.
V tem vprašanju so strokovnjaki napravili izčrpno in zanimivo poročilo o delovnih metodah pri strojih, o raznih delovnih seste-nah radi nepretrganega obratovanja. in o delu steklarjev sploh. Poročilo tudi navaja glavne točke, ki pridejo v pošte v pri mednarodni ureditvi delovnega časa v steklarski stroki. Po konferenci se 'bodo na.slovila na interesirane države posebna vprašanja o tem vprašanju. Na podlagi teh odgovorov se ibo pa potem uredil mednarodni delovni čas in -vprašanje nedeljskega počitka.
OPICA PRED SODNIKI
Prvič v zgodovini justice bo morala v bližnjih dneh trmasta o-piea (braniti svoje pravioe pred sodniki -v Parizu. Opica seveda ni navadna opica, temveč šimpanz in šimpanz ni navaden šimpanz, tem več je bil predestiniran (za glav- ' nega junaka zvezdnika v nekem pustolovskem filmu.	j
Neka filmska družba se je zmenila z .njegovim "managerjem", da bi .sodeloval za dober honorar v tem filmu. Med drugim bi moral splezati na visoko palmo in obsuli dva "gladna brodolomca", film-! ska igralca Radmuja in Man* (ilory jevo, s kokosovimi orehi. Toda | šimpanz se je izkazal za nespo-
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
umri


20. julija:
sobnega in nevrednega plačila. ka-J Majestic v Cherbourg kor trdi filmska družba; ma- 21. julija:
nager, ki je stebel zavoljo tega plačila in drugih odškodnin h ka-diju. pa trdi nasprotno, da je kriva filmska družba, ki .se ni dr-
i^aia>ette v Havre Euiopa v Bremen StHtendam v Boulogne
26. Julija:
iiuiiiuurg v Cherbourg v ,	„	.	, Pres. Roosevelt v Havre
zale pogodbe, to se pravi: 111 pre- 27. julija: skrbela išimpanzu prave kokosove' Bremen v Bren)en
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
44
50
-' i- —
(Dalje prihodnjič.?
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESEllCEr ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARQDA" o« Su samo wmim članstro, ptčpuTil Slovene! v rmM okolici
mnr
CENE ZA OGLASE SO ZHHtfl!
palme s pravimi kokosovimi orehi ( kjer pa nag takf.no dobi na Rivieri, kjer so .se vršili posnet-' ki<?). temveč ga je .silila, naj dokaže svojo spretnost na neki ža-lo^taii palmi tz dolgimi .bodicanhi in s "kokosovimi" orehi v podobi nekakšnih prosto obešenih, z zra-. k4m napolnjenih mehov. Jasno je", da ima v takšnih okoliščinah vsaka prava opi-ea težiko stališče, in to tem ibolj,,če jo o»stri, dolgi trni. med katerimi bi se morah, pro-dueirati. nemilo drezajo pod kožo. Tako je naš biim.pa.nz a veliko ne volijo plezal na nesrečno palmo, a ko je dosegel nje vrh. je bolj ne vol j no obtsedel v njej. in si lizal rane, med tem ko j? nestrpni operater z lačnima filmskima igralcema zaman čaka., da 'bi začeli na zemljo deževati nasta-v-1 Ije.ni orehi. Iiz vsega prizora na bilo nič. družba, je šimpanza vrnila managerju in .se je branila plačati dogovor j ni h lft(M) frankov za ta prizor, še bolj pa .se je ibranila plaJčati primerno odškodnino za bolečine, ki jih je nesrečna žival staknila na ponarejeni palmi.
Tako je prišla zadeva pred sodnike. ki so bili v veliki stiski, ka-
28.	julija:
Veenuam v Boulogne ~
lie Ue France v Havre
29.	julija: \ulcurla v Trst Aquitania. v Cherbourg
2. avgusta:
Washington v Havre I>eutsehland v Hamburg
4.	avgusta:
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta: Ch.-implaiTi, v Havre Cont* di, ftiivoia v r>f>nr« Rerengttria v Cherbourg
8.	avgusta: Leviathan v Cherbourg Eli ropa v Bremen
9.	avgusta:
New York v Hamburg
11.	avgusta: Paris v Havre Majestic v Cherbourg R.:*tt«»r«1fim v Boulogne
12.	avgusta: Saturnla v Trwt Aquitai.ia " Cherbourg
15.	.nvquFta: Bremen v Bremen Stnter.d..m v Boulogne
16.	avqusta: Manhattan v Hnvr« Alb-rt Hall in v Hambu's
19. avausta:
I'e de Franre v Havre Rex v Oenoa ?1. ^vqi<<ta:
^pllanr«. v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta: fliHinpIain v TTnvre Europa v Bremen '
L .
25.	avgusta:
Veendnm v Boulogne
26.	avgusta:
Rotna. v Genoa Berengaria v Cherbourg
29.	avgusta: L.eviuthan v Cherbourg
30.	avgusta:
De Ura8se v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg H. avgusta:
Bremen v Bremen
2. septembra.
Conte di Savola v Genoa
5.	septembra:
lie de France v Havre Statendam v Boulogne
6.	septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst Volendam v Boulogne
Europa v Bremen
13. septembra:
Lafayette v Havre Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg Albert Ha II i n v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra': Rex v Genoa Bremen v Bremen
18. septembra: ■ Reliance ^v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: Aquitania v Cherbourg
23. septembra: Sa tu rt) i a ' v Trst life <le Fra/ire v Havre Vi-endum v Boulogne
26.	septembra:
E11 ropa v Hremrn Statf-ndam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauritania v Cherbourg Deutfrhland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olympi« v Cherbourg
30.	septembra:
Conte di Savola v Genoa

; I
i i
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
ko bi o njej razsodili. Končno .so. na hitrem ekspresnem parniku
ILE DE FRANCE
28. JULIJA
10.	Avgusta — 5. Septembra
PARIS
11.	Avgusta — 0. Septembra
CHAMPLAIN
5. A »'{/usta — 24. Avgusta
n.zke cene do vseh delov
jugoslavije Za pojasnila in potne Ii3te vprašajte naše pooblaščene agente
Slovenic Publishing Co. 1
216 West 18th St.. New York City, N. Y. I
se odločili, da pozovejo k razpravi tudi prizadeto opico in ji dado priliko, da pokaže, ali res kaj zna in <aili .so njene rane res odškod- J nine vredne. Ves Pariz je sedaj | raxlovede.n, kako bo potekel ta { odločilni del razprave in nekate-J ri jiusti si razbijajo že »lave z vprašanjem, da-li ne bo šimpanz sedaj upravičen zahtevati še' "pričnino". vsaj v podobi kakšn? sočne banane.

Karocitc se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
FRENCH LINE
19 STATE STREET.
NEW Y«>RK
VODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr
si.
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
i''iročila sprejema:
"GLAS NARODA"
2 I 6 W. I 8th Street New York, N. Y.
I
V
GRUNT
(Spisal JankoJC^č)
rkar jih je izšlo po svetovni vojni, ima V zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI;
"ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in I 2. AVG.
£ena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
——— ■ >■■■■■■
"EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84
za tja, in nazaj pa samo ........$ 185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj pri&lasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE BE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	New York, N. Y. k