Kje 
in kako živimo!
Občina Ljubljana Vič-Rudnik se razteza na površini 54.357 hektarov in je po velikosti na desetem mestu v SR Sloveniji, v ljubljanskem prostoru pa to pomeni 60 odstotkov celotne površine ali z drugimi besedami — je večja od vseh ostalih Ijubljanskih občin skupaj.
Stalno PREBIVA na območju občine 72.276 prebivalcev oziroma 25 odstotkov vsega ljubljan-skega prebivalstva. Z ozirom na veliko površino, ki jo občina zajema, je gostota prebivalcev na kvadratni meter za 51 odstotkov nižja od ljubl jan-skega povprečja, kar pomeni, da živi 137 ljudi na kvadratni kilometer. POVPREČNA STAROST prebivalstva je 33 let. Ilustrirano še z ostalimi po-datki to pomeni, da je do 14 let starega prebival-stva 23 odstotkov; starejših nad 65 let pa 10,8 od-stotka (republiško povprečje je 9,8 odstotka) kar nas uvršča med staro prebivalstvo. ZAPOSLE-NIH je od skupnega števila prebivalcev 44,3 od-stotke oziroma 32.960 ljudi. Na območju občine jih je zaposlenih 19.000, okrog 13.960 pa se jih vozi na delo v sosednje občine. Še primerjava z Ljubljano. Skupno je v družbenem sektorju zapo-slenih 167.312 ljudi (občina Vič-Rudnik — 17.845 ali 10,6 odstotka) in delež že znaša 43,8 odstotka (v naši občini pa 45,9 odstotka).
VOLIVCEV je v občini 68,8 odstotkov ozi-roma 51,192,podatek za Ljubljano pa je 210.000 oziroma 69,5 odstotkov. V občini je 29 KRA-JEVNIH SKUPNOSTI, od tega šest mestnih, pet primestriih in 18 izvenmestnih. Najštevilnejša po prebivalstvu je krajevna skupnost Krim-Rudnik, ki šteje 9.132 ljudi (sledi Malči Belič s 6.712 in Trnovo s 6.000 prebivalci), najmanjša pa kra-, jevna skupnost Želimlje s 324 prebivalci.
\Po teritoriju je največja krajevna skupnost Horjul, ki meri 4.950 hektarov (sledi Ig s 4.763 hektari ter Polhov Gradec s 4.680 hektari), med
najmanjšimi krajevnimi skupnostmi pa so mestne, ki vse skupaj merijo 5.494 hektarov.
V  GOSPODARSKI dejavnosti proizvaja 81 organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij združenega dela. Od teh je 40 enovi-tih, osem sestavljenih z 20 TOZD na območju ob-čine ter 20 organizacij, ki so TOZD s sedeži izven naše občine. V občini posluje tudi okrog 200 PO-SLOVNIH ENOT (prodajaln, skladišč, obratov). V gospodarstvu je zastopanih enajst dejavnosti, v okviru katerih delavci letno ustvarijo okrog 12 milijonov dinarjev eelotnega prihodka. Narodni dohodek je porastel v obdobju  1970-1975 za 2,9-krat (v SR Stoveniji za 3,1-krat), kar pomeni, da je bilo republiško povprečje v letu 1975 za 36 odstotkov višje od občinskega.
Udeležba KMETIJSTVA v celotnem prihodku občine je nizka (le odstotek) vendar ima z druž-benega vidika kot proizvajalec hrane veliko večji pomen. V kmetijske namene se izkorišča 24.570 hektarov. V zasebnem sektorju obdeluje zemljo okrog 3.000 kmetijskih gospodarstev (od tega 800 čistih kmetij), v družbenem pa ena delovna organizacija.
Na področju OBRTI beležimo 17 delovnih or-ganizacij in 730 zasebnih delavnic s 1.652 zapo-slenimi, prevladuje proizvodn a obrt.
V  NEGOSPODARSTVU deluje 85 delovnih organizacij s skupno 5.744 zaposlenimi (v šolstvu 2.013 in znanosti 2.011). Okrog 2.000 malčkov je vključenih v organizirano otroško varstvo — šest samostojnih VVZ, sedem vzgojnovarstvenih enot pa deluje v okviru osnovnih šol.
Blizu osem tisoč učencev obiskuje pouk v 13 centralnih osnovnih šolah in 19 podružnicah. Srednjih šol je v občini sedem — obiskuje jih 3000 dijakov. Tu delujeta tudi Zavod za slepo in slabo-vidno mladino ter Glasbena šola Vič. V občini imajo sedaj tudi tri visokošolske ustanove ter enajst raziskovalnih inštitutov.
JANJA DOMITROVIČ